ZVONČEK                                                   .                                        XXV—12
E. G.:
Jovan P. Jovanovič.
eta 1905. so odkrili v Ljubljani spomenik največjemu naše* mu pesniku dr. Francetu Prešernu. Na to veličastno slav* nost so  dospeli zastopniki vseh slovanskih narodov in plemen. In med temi odličnimi našimi gosti in brati je bil tudi Jovan P. Jovanovič, srbski učitelj in književnik in tedaj župan mesta Kragujevca v stari kraljevini Srbiji. Takrat jc prvič stopil na slovenska tla in nam prinesel v dar svoje pošteno, odkrito, bratsko srce!
Spoznali in pobratili smo se z njim, ki nam je ob spoznanju in ob slovesu ponovno ponavljal besede našega pesnika Simona Gre* gorčiča:
Bog   živi   vse   Slovene pod  streho  hiše ene!
Ponavljal in naglašal je tudi znamenite in proroške besede našega Prešerna, ki govore:
Največ sveta otrokom sllši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si  prosto  vol'jo  vero  in  postave!
Odtlej nas spajajo z Jovanovičem — z našim bratom Jovom — najožje prijateljske in bratske vezi, ki jih niso zrahljali niti kruti
304
XXV—12___________________________________________________ZVONČEK
viharji svetovne vojne, nego so jih utrdili in zvezali še bolj in še tesneje...
Jovan P. Jovanovič je bil izza 1. 1905. večkrat v Sloveniji. Pri= vajal je s seboj tudi svoje srbske tovariše in tovarišice, ki smo se z njimi prijateljili in ki so spoznavali naše kraje, naše šege in navade. V svojo ožjo domovino so ponašali s seboj mogočne vtiske o lepoti naše zemlje, po svojih šolah so govorili mladini o slovenskih pokra« jinah, ji kazali slike naših krajev, jo učili pevati naše narodne pesmi ter jo seznanjali z življenjem in delom naših zaslužnih in slavnih mož in narodnih veljakov.
Naš pobratim Jovo je tedaj izdajal v Kragujevcu svoj časopis »Narodno Prosveto«, kjer je pripovedoval vsej srbski javnosti z na? vdušenimi in bratskimi besedami o Slovencih in o naši domači zemlji. Gotovo je največ Jovanovičeva zasluga, da so nas začeli bratje Srbi spoznavati in da smo se začeli drug drugemu približavati v prepri* čanju, da smo vsi ene matere sinovi, da smo bratje in sestre.
Jovanovič se je tudi dobro seznanil z našo književnostjo. Pozna naše najboljše pesnike in pisatelje in sam gladko piše in govori slo* venščino. Po vsem tem smemo trditi, da je naš prijatelj iskren in prepričan Jugosloven.
Naj mu bo za vso bratsko ljubezen, _ki jo goji do nas, izrečena zahvala! »Zvonček« pa, ki ga Jovanovič tudi dobro pozna, izpolnjuje samo svojo dolžnost, ako se svojega Ijubega prijatelja hvaležno spo= minja na tem mestu!
illf.............¦•.....«1..........MM...IM..................,.........M,...........I...........,,,.........,,.,,,,...,.,.,.........,,,.,...............,..........?
305