GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.503. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/s strani Din 250.—, Vi» strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. vprašanic onosi. Iz naslova, ki smo ga postavili članku na čelo, se da razbrati, da je zadeva naših občin še vedno v stanju vprašanja. Gre za •to, ali ostanejo občine po svojem obsegu takšne, kakršne so sedaj, ali pa se jih več zloži v veliko občino. Gre tudi za ustroj občinske uprave in obseg samouprave. Gre torej za stvar, ki globoko posega v javno življenje: politično, gospodarsko in prosvetno. V našem listu smo o tej važni zadevi večkrat razpravljali, zastopajoč stališče in interese našega kmeta. Seznanili smo naše čitatelje tudi s stališčem, ki ga v tem vprašanju zavzemajo drugi listi. Ljubljansko »Jutro« se je že večkrat izjavilo za to, naj majhne občine prenehajo ter napravijo mesto velikim občinam, ki bodo kos svojim nalogam. To velja samo za kmetske občine. Za male mestne in trške občine pa naj to ne velja. Naj ostanejo male, kakršne so sedaj. Združitev malotrških občin s kmetskimi občinami bi po »Jutro-vem« mnenju bila »velika pogreška«, ker ¡bi bila »utopitev v okolicah« ter bi »ogrožala samoupravo tržanov in malomešča-nov«. »Domovina«, podeželsko glasilo, ni nikdar zavrnila »Jutrovega« stališča, ki zahteva združitev malih kmetskih občin, toda nedotaknjenost za male trške in mestne občine. Zavzema pa se vneto za združitev kmetskih občin, priporočajoč oblastim, naj se ne ozirajo na ugovore. »Pričakujemo«, tako je pisala »Domovina«, »da se državna oblastva ne bodo ozirala na nestvarne ugovore. Z ustvaritvijo velikih občin se bo zboljšal tudi ves stik ljudstva z oblastmi in bo lažje doseči napredek dežele.« Kmetski list« je o tem vprašanju objavil tole mnenje: »Pri nas imamo silno mnogo občin, ki so za povoljno reševanje modernih občinskih nalog veliko premajhne in katerih občani so prerevni. Zato pa se je pokazala nujna potreba, da se to neugodno stanje popravi na ta način, da se več manjših občin združi v eno večjo, ki bo lažje reševala dane naloge.« Naše večkrat poudarjeno stališče v tem vprašanju, ki baje stoji sedaj neposredno pred rešitvijo potom novega občinskega zakona, katerega bo oklenil parlament, je naslednje: Naše občine so socialne in politične tvorbe, ki so vzrastle iz razmer med našim ljudstvom, so torej zgodovinska dejstva. Po možnosti naj ostanejo po obsegu, kakršne so sedaj. Ako so doslej reševale svoje naloge, jih tudi bodo odslej. Za izvršitev večjih nalog (graditve cest in mostov) naj se pravilno organizira sodelovanje občin, ki so v soseščini. Voditi je tudi treba računa o zemljepisni legi občin, da se ne podaljša po nepotrebnem občanom pot do občinskega urada ter se tako povzroča izguba časa in denarja. Na vsak način pa se ne sme delati razlika med malimi kmetskimi in malimi trškimi, odnosno mestnimi občinami. »Jutrovo« stališče, da bi združitev malih kmetskih občin bila koristna zaokrožitev, združitev malih trških in mestnih s kmetskimi pa pogrošna utopitev v kmetskih okolicah, je treba zavrniti. Enakopravnost za vse: za kmeta, malo-meščana in tržana! Demokratična doba, ki v njej živimo, zahteva, da se vsem meri z istim merilom. Krščansivo tudi v poaiflko! Ministrski predsednik Nemčije baron Papen je centru, stranki katoliških Nemcev, ki ji je svojčas tudi sam pripadal, pisal pismo s prošnjo, naj bi stranka njega in njegovo vlado podpirala. Centrum je to prošnjo odbil ter napovedal novi nemški vladi stvarno, pa ostro opozicijo. Iz zanimivega pisma, ki ga je predsednik centra prelat dr. Kaas poslal kot odgovor ministrskemu predsedniku, posnemamo naslednje misli: »V svojem pismu omenjate, g. ministrski predsednik, potrebo združitve vseh resnično narodnih sil. To je tudi naš cilj, ki se za njega centrum in tudi jaz že leta trudimo. Uresničenje te misli zahteva čim širšo podlago, to je, treba je napraviti resnoben poskus, da se združijo iz vseh Amerika je spustila v morje 10.000 tonsko križarko. taborov pripravne sile za pozitivno delo za državo. Pri tem je treba, kakor je samo na sebi razumljivo, krščanstvu zagotoviti potreben vpliv na državo, njeno vlado in upravo. To temeljno misel morajo priznati ter dejansko izvrševati tudi tiste sile, ki hočejo ustvariti novo Nemčijo. Krščanstvo ne sme biti zgolj zunanja oznaka. Takšno krščanstvo je brezkoristno. Samo krščanstvo, ki se v dejanjih kaže, more v politiki pomagati.« Potrebo krščanstva v politiki z izrazitimi besedami poudarja tudi najnovejša okrožnica papeža Pija XI. z dne 3. maja letošnjega leta. Govoreč o nedostatkih, ki vladajo v posameznih državah in v celi človeški družbi, naglaša papež to-le: »V javnem življenju se teptajo v blato tista sveta načela, ki bi morala voditi vsako socialno sožitje. Trdne podlage pravice in zvestobe* ki bi na njih morala biti zgrajena država, se rušijo in mašijo se viri tistega starega in častitljivega izročila, ki je smatralo vero v Boga in zvestobo njegovi postavi kot naj-sigurnejšo podlago za resničen napredek narodov.« Z globokim obžalovanjem govori sv. Oče o nekrščanski politiki med narodi in državami, »kjer ni izgreda, ki bi se ne smatral za upravičenega, in kar velja med posameznimi ljudmi za vredno obsodbe, se smatra za dovoljeno in vredno hvale, ker se vrši v imenu pretiranega nacionalizma. Na mesto velike zapovedi ljubezni in človeškega bratstva, ki objema vse narode in vsa ljudstva ter jih vse združuje v veliko družino pod nebeškim Očetom, stopa sovraštvo, ki je vse spravilo na rob propada.« In človeštvo se bo zrušilo v prepad, ako se ne bo pokristjanilo vse javno življenje s politiko vred: »Za Boga ali proti Bogu, tako se glasi odločitev, ki bo odločala usodo vsega človeštva: v politiki, financi, nravstvenosti, v znanosti in umetnosti, v državi, v človeški družbi, v familiji, na Vzhodu in na Zapadu.« držav V NAŠI DRŽAVI. INTERPELACIJA V PARLAMENTU. Poslanci dr. Lončarevič, dr. Nikič in tovariši so vložili 2. maja v parlamentu na finančnega ministra interpelacijo, ki jo objavlja beograjski list »Politika« in ki se tako glasi: »Naše Posavje, posebno ono ha levi strani reke Save, je zadela pred tremi tedni nezgoda in nesreča, kakor je ljudje ne pomnijo. Od vseh strani se sliši razumljiv klic po pomoči. Sliši se tudi od vladne strani priznanje strašnega ljudskega stanja, toda nikjer se ne c ^i niti najmanjša akcija, ki bi obupanim siromakom dala za bodočnost vsaj žarek upanja. Kadar se od narodnih poslancev začne kakšna akcija za pomoč, se navadno razbije na vladnih ugovorih: »Odkod denarna sredstva?« Zato si dovoljujemo Vam, g. minister, staviti konkretni predlog. Prepričali smo se namreč, da je gospodom ministrom, banom, njihovim pomočnikom, generalnim in okrožnim inšpektorjem na razpolago najmanj 150 avtomobilov, ki stanejo državne finance mesečno več ko 1,200.000 dinarjev letno 15 milijonov dinarjev. Ako se gospodje ministri odrečejo temu ugodnemu prometnemu sredstvu in Če. kraljevska vlada odloči, da se \ sled težkega ljudskega stanja odreče tudi vsem drugim prispevkom za vožnjo z avtomobili, bi se moglo takoj začeti z učinkovito pomočjo poplavijencem in z gradnjo njihovih porušenih domov. Stavljajoč Vam ta predlog in spominjajoč Vas na to, da je preds. madžar. vlade grof Karolji takoj po nastopu vlade ukinil vse drž. avtomobile, si dovoljujemo Vas vprašati: 1. Kaj mislite ukreniti, da se brez obotavljanja, nepotrebnega razpravljanja in osovraženih komisij takoj začne z dajanjem pomoči poplavljencem. 2. Ali mislite, 'a je naš predlog o uki-njenju vožnje z avtobomili g. ministrov itd. sprejemljiv? 3. Ali mislite, da bi mogli gospodje ministri, bani, generali itd. v državnem in ljudskem interesu vsaj dve leti hoditi peš, ter ali mislite, da bi se v proračunu predvideni izdatki za vzdrževanje njihovih avtomobilov sedaj mogli najboljše porabiti za gradnjo porušenih hiš, podporo vodnih zadrug in gradnjo obrambnih vodnih nasipov? Zahtevajoč za svojo interpelacijo prvenstvo in hitrost, prosimo, da nam blagovolite na njo odgovoriti v narodni skupščini.« IZ DRUGIH DRŽAV. Nova romunska vlada je razpustila zbornico in se bodo vršile volitve 27. julija. Bolgarski parlament bo razpravljal o proračunu do 10. junija in o drugih nujnih zakonih pa do 25. junija. Nova Herriotova francoska vlada je dobila v zbornici 250 glasov večine. Francija bo razpisala notranje posojilo v znesku 2.9 milijard frankov. Mednarodna trgovina v slabi luči. Statistika glede mednarodne trgovine je ugotovila sledeče: Vrednost izvoza Švice je leta 1931 nazadovala napram letu 1929 za 34%, Belgije za 40%, Nemčije za 44%, Italije pa za 46%, nato sledi Francija z 51%, Avstrija s 54%, Anglija s 55%, Zedinjene države s 63% ter Madžarska in Španija s 70%. Poljska po najnovejših številkah. Po ljudskem štetju decembra 1931 je znašalo prebivalstvo Poljske ob koncu lanskega leta 32,132.936 ljudi. Materinski jezik je bil za ¡69.1% celokupnega prebivalstva poljski. V poljski vzhodni Šleziji znašajo manjšine 6.6 .¿Odstotkov celokupnega prebivalstva, v vsej 'državi pa tvorijo narodne manjšine 9.1% ¡prebivalstva. Rusija razpisala notranje posojilo. Svet ¡ljudskih komisarjev je izdal uredbo, s katero razpisuje notranje posojilo v znesku 3200 milijonov rubljev. S tem posojilom namerava sovjetska vlada dovršiti petletni gospodarski načrt. Posojilo je razdeljeno na dva dela, in sicer v obveznice za dobo 10 let, ki so brezobrestne, pa se bodo po njihovih številkah žrebali dobitki, in v 10 BOLEČINE POMIRJAJOČA DRGNENJA pri bolečinah v hrbtu in križu, pri trganju, revmatičnih bolečinah itd. so vedno učinkujoča, če se za njih vporablja Fellerjev Elsa-fluid, to skozi 35 let preizkušeno domače sredstvo in kozmetikum. Poskušna steklenica G D, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Don j a, EIsa trg 34|, Savska banovina. odstotne obveznice, ki jih bodo prav tako amortizirali v 10 letih. Amerika in znižanje vojnih dolgov. Zedinjene države so podale službeno izjavo z ozirom na vojnoodškodninsko konferenco v Lausanni, da ameriška vlada ne bo dopustila, da bi katerakoli tuja sila nastopila o popolnem črtanju ali znižanju vojnih dolgov. Tudi kakršnakoli tozadevna odločitev Nemčije ne bo mogla vplivati na odločitev Zedinjenih držav v vprašanju vojnih dolgov. Evharistični kongresi. Da se daje Najsvetejšemu Zakramentu potrebna čast, ki io odrekajo prav mnogi ljudje, ter da se uredi zasebno in javno življenje po načelih Kristusa — Zveličarja, se prirejajo po raznih krajih naše države evharistični kongresi. Posebno sijajen je bil prve dni meseca junija — 1. soboto in nedeljo v juniju — v Sarajevu, glavnem mestu Bosne. Udeležil se ga je tudi papeški nuncij nadškof Pellegrinetti in izmed Slovencev nadškof dr. Jeglič in ljubljanski škof dr. Rozman. Sijajna je bila v nedeljo procesija z Najsvetejšim, ki se je je udeležilo preko 30.000 ljudi. O priliki tega kongresa so se vršile ne samo pridige po cerkvah, marveč tudi izven cerkva zborovanja, na katerih so govorili duhovniki, pa tudi laiki. Med govori, ki so jih imeli laiki, je bil posebno znamenit oni, ki ga je imel dr. Protulipac, voditelj lepo organizirane hrvatske križarske mladine. Z velikim navdušenjem in med ogromnim odobravanjem je govoril o predmetu »Katoliška doslednost in ne-ustrašenost«. Isto nedeljo se je tudi v Sloveniji vršil okrajni evharistični shod pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Ker je okr. na-čelstvo prepovedalo dvema laikoma govoriti na izvencerkvenem zborovanju, je isto odpadlo. Prireditev je imela strogo-verski značaj. Vršila se je ob veliki udeležbi ter dosegla svoj visoki namen. Evharistični shod v Ptuj«. Dekanije Ljutomer, Velika Nedelja, Zavrč in Ptuj, skupaj 32 župnij, prirede dne 26. junija 1932 velik evharistični shod v Ptuju. Pontifikal-no sveto mašo bo opravil sam prevzvišeni gospod knezoškof Dr. Andrej Karlin. Slavnostni govornik bo stolni dekan dr. Maks Vraber. Nastopilo bo še nekaj drugih cerkvenih govornikov. Sodelujejo združeni pevski zbori in godbe iz Ptuja, Ljutomera in Svetinj. Zaprošeno je za polovično vožnjo — dovoljenje še ni došlo — in za pomnoženo število železniških voz na progi Gornja Radgona—Ptuj in Središče—Ptuj. Spored bo približno sledeč: Ob 8. uri sprejem gostov na kolodvoru. Ob pol 10. uri slavnostni govor pod milim nebom na Slomškovem trgu. Nato pontifikalna sveta maša. Popoldne ob 2. uri evharistična pridiga, ki jo prevzame gospod svetnik in znani marijanski pesnik Matija Zemlječ od Sv. Tomaža. Nato velika teoforična procesija po mestu. Po procesiji v proštijski cerkvi posvetitev in sklep z zahvalno pesmijo. Shod se vrši tudi ob slabem vremenu, a v tem slučaju v proštijski in minoritski cerkvi ter v dvorani Drustyenega doma. Ker bodo pri procesiji nastopale posamezné župnije pod svojim napisom, inaj se vsaka potrudi, da bo njena udeležba čim lepša. Namen shoda je verska poglobitev in moralen dvig ljudstva, zato vsi prisrčno vabljeni. Evharistični shod pri Sv. Trojici v Slov. goricah se je v nedeljo, dne 5. junija nad vse sijajno izvršil. Vse župnije lenarške dekanije so se nanj pripravile s štiridnevnico in so obenem prvikrat slovesno obhajale praznik božjega Srca Jezusovega. Polurno veselo pritrkavanje zvonov in številni kresovi so v soboto zvečer naznanjali znamenit shod. V nedeljo se je trg Sv. Trojice odel v slavnostno obleko. Raz hiš so visele zastave in petero krasnih slavolokov s pomenljivimi napisi je pozdravljalo prihajajoče častilce presvetega Rešnjega Telesa. V tro-jiški romarski cerkvi je bilo izpostavljeno presveto Rešn;^ Telo k molitvi od rane do konca pozne službe božje in eno uro pred popoldansko slovesnostjo. Po rani službi božji je imela skupno obhajilo med sveto mašo trojiška šolska mladina, možje apostolstva in vsi drugi verniki pa so po vseh župnijskih cerkvah v največjem številu pristopili k svetemu obhajilu. K pozni službi božji so prišli verniki v procesijah z dušnimi pastirji od Sv. Lenarta, Sv. Ruperta, Sv. Ane, Sv. Benedikta, Negove in od Sv. Antona, popoldne pa so še prispele procesije od Sv. Jurija in od Sv. Benedikta. Tudi Marija Snežna in Sv. Bolfenk sta poslala številno odposlanstvo. Pozno pridigo je imel stolni dekan dr. M. Vraber, ki je tudi opravil škofovsko sveto mašo. Krasno je pel moški zbor 45 pevcev od Sv. Benedikta, Sv. Antona in od Sv. Ruperta v Slov. goricah pod vodstvom g. organista Mohoriča. Cerkev je bila natlačeno polna, navdušenje veliko. Do 12. ure je vedno rosilo, opoldne pa se je pokazalo zlato solnce in imeli smo čarobno lep popoldan. Popoldne ob pol 3. je bila romarska cerkev zopet vsa napolnjena in je božjo besedo govoril v cerkvi kanonik dr. Fr. Cukala, zunaj cerkve zbranim verskim organizacijam pa dekanijski upravitelj Gomilšek. Nato se je razvila veličastna procesija presv. Rešnjega Telesa, ki je trajala poldrugo uro. Najsvetejše je nosil stolni dekan dr. Vraber, spremljalo ga je 14 duhovnikov, med njimi tudi pp. kapucina Bonaventura Savec in Man-suet Korén, ki sta vodila slovesno tridnevnico * v cerkvi sv. Treh kraljev v benediški župniji Hiše so bile skoraj vse lepo okrašene, glasna molitev in navdušeno petje je donelo proti ne-besom v proslavo presvete Evharistije. Tako mnogoštevilne procesije še ljudje niso videli pri Sv. Trojici. Versko navdušenje, ki so ga vnemali navdušeni cerkveni govori o sv. Reš-njem Telesu, pobožne pesmi, krasen dan, mnogoštevilne zastave, je prikipelo do vrhunca, ko se je po litanijah v cerkvi posvetila dekanija lenarška presv. Srcu Jezusovemu. Ob tej priliki smo spoznali, koliko žive vere v Jezusa v presv. Rošnjem Telesu je v našem ljudstvu, spoznali pa smo tudi tiste neolikance, ki so tudi katoličani, pa niso vedeli, kako treba počastiti Jezusa v hostiji. Bogu hvala in slava za ta nepozabni krasen dan, iskrena hvala pa tudi vsem, ki so ga pripravljali, ljudstvu, ki je prišlo v tolikem številu — bilo je pričujočih nad 4000 ljudi — in posebno čč. oo, frančiškanom; perilo PRVIČ je ceneji in DRUGIČ prizanašate z uporaboPersiSa Vašemu perilu, ker je že po kratkem kuhanju vsako drgnjenje perila nepotrebno. Raztopite Persil vedno v mrzli vodi! L zavitek zadostuje za 25-30 litrov. H I i ¡p I ki so nas tako le>po sprejeli. Slovenske gorice so in ostanejo odločno katoliške — Jezusove! Štiridnevna pobožnost v Marijini baziliki v Kajheuburgn. Lurška pobožnost ob obletnici posvečenia bazilike v Rajhenburgu se raztegne letos na štiri dni. Trajala bo torej od 30. junija do vštevši 3. julija. Prvi dan bo ena, drugi in tretji dan po tri, v nedeljo, dne 3. julija, pa dve pridigi. V nedeljo ob 10. uri bo procesija z Najsvetejšim in pon-tifikalna sveta maša, ki jo opravi mil. g. opat trapistov P. Placid Epalle. Vršila se bo letos ta pobožnost tudi v znamenju priprave na sv. birmo, ki bo v Rajhenburgu dne 7. julija. Vodstvo pobožnosti prevzamejo tudi letpj misijonarji-kapucini: g. svetnik P. Ladislav iz Ptuja in g. gvardi-jan P. Rafael iz Krškega. Ker je sklep pobožnosti letos v nedeljo, upamo, da z uspehom vabimo častilce in častilke Lurške Marije pred njen tron v rajhenburški baziliki. Tabor bojevnikov ^a Brezjah 10. julija. Prometno ministrstvo je z odlokom Ns. br. 10.568 od 19. maja 1932 dovolilo polovično vožnjo vsem udeležencem vsakoletnega sestanka na Brezjah in to do postaj Otoče ali Radovljica. Vsakdo kupi žigosano celo enosmerno karto na odhodni postaji, na Brezjah dobi potrdilo od odbora zveze bojevnikov in se vrne domov zastonj. Spravite dobro vozni listek in potrdilo. Tovariši, agi-tirajte za številno udeležbo dne 10. julija. Karta velja od 9. do 15. julija. — Osrednji odbor Zveze bojevnikov v Ljubljani. Veržej. Marijanišče v Veržeju in župnija ver-žejska bosta dne 19. junija, tretjp nedeljo v mesecu, slovesno praznovala praznik presv. Srca Jezusovega in obnovila posvetitev Srcu Kristusa Kralja. Vabimo k tej svečanosti vse sotrudnike Marijanišča in vse častilce božjega Srca. Pridite se mu poklonit v obilnem številu! Ozdravljenje v Lurdu. Na tisoče in sto-tisoče ljudi poroma vsako leto v Lurd. Mnogo je med njimi takšnih, ki iščejo tamkaj ozdravljenja v neozdravljivi — po na-ravnočloveških pojmih neozdravljivi — bolezni. Dosti je tudi takšnih, ki tamkaj najdejo čudežno ozdravitev. Takšno ozdravitev strokovno ugotovi zdravniški urad, ki je sestavljen iz samih zdravnikov ter deluje v Lurdu. Predno izjavi ta urad o kakšnem čudežnem ozdravljenju svojo končno strokovno sodbo, čaka vsaj eno leto, ali se ne bi med tem bolezen obnovila. Med slučaji ozdravljenj v zadnjem času navajamo dva: Dne 22. maja je nagloma ozdravela neka bolana gospa iz frangoske Švice, iz lozanske škofije. Bila je že več let hroma. Ko so jo položili v vodo, je naenkrat začutila čudovit pretresljaj po celem telesu. Začela je naenkrat gibati svoje ude, česar že leta ni mogla več storiti. Drugi slučaj zadeva nekega mladega moža, ki je bil težko bolan na tuberkulozi. Imel je zagnojene otekline na rokah in nogah, ki so se takoj po kopeli posušile. Vrhovni preilstoinik Salezijancev. V Turinu v Severni Italiji je bil za vrhovnega salezijanskega predstojnika izvoljen Don Pietro Ricaldone. Svojo službo je prevzel kot 4. naslednik ustanovitelja Don Bosca. i Novi predstojnik je vreden Boscov naslednik, mož velike pobožnosti, temeljite izobrazbe in neizčrpljive delavnosti. Deloval je ne samo v Italiji, marveč tudi v Španiji in Južni Ameriki. Posebno se je proslavil kot ustanovitelj poljedelske šole v Turinu, ki spada med najboljše v Italiji. Poleg svojih rednih poslov je kot generalni administra-i tor visokega kapitlja posvečal posebno skrb salezijanskim misijonom. Leta 1929 je povodom Boscove proglasitve blaženim organiziral svečanosti v Rimu, Turinu in po vseh kcngregacijah, kar je zahtevalo ogromno duševnega in telesnega napora in dela. Slovenski novomašuik v Ameriki. Dne 21. maja je bil posvečen za duhovnika ter daroval naslednji dan prvo svojo daritev Bogu g. Pavel Stražišar. Rojen je bil 28. junija "1908 v vasi Stražišče, župnija Sv. Vid na Notranjskem. Ko je bil star osem mesecev, so se njegovi starši zopet preselili v Severno Ameriko. Prvi šolski pouk je dobival v Zedinjenib državah v župnijski šoli Sv. Jožefa v Windberu v slovaški župniji. Po uspešno dovršenih študijah v srednjih šolah je stopil v frančiškanski red. Novomašniku še živi mati — oče je pred leti umrl — ter trije bratje in štiri sestre, izmed katerih so tri učiteljice v redu sv. Frančiška. Svojo novo sveto mašo je pel v slovenski cerkvi Sv. Vida v Cleve-landu, kjer živi njegova mati. Zanimivo je, da so bili njegov oče, njegova mati in tudi on sam rojen v župnijah sv. Vida. Zato je novomašnik prvo svojo daritev daroval pred oltarjem sv. Vida. IMcfiiica Drzotavo. Najbolj znameniti italjanski radio-razis-kovalec Marconi je izrazil pred kratkim mnenje, da bo mogoče v d ogledni bodočnosti stopiti v telefonično zvezo z domnevani-mi prebivalci na zvezdi Mars, in sicer bi se naj zgodila ta zveza s pomočjo kratkih valov. Bodisi da je ta Marconijeva izjava plod domišljije, dejstvo pa le je, da je postala zemlja za Marconijeve radio poskuse premajhna. Dokaz za velikansko napredovanje telefonske tehnike je bil podan pred dnevi, ko je. sprejel največji nemški par- nik »Bremen« na svoji vožnji iz Njujorka istočasno telefonsko spcrooilo iz glavnega mesta siamskega kraljestva Bangkoga v vzhodni Aziji in iz Rio de Janeira v Braziliji. Razdalja ne igra glede telefonskega prometa s pomočjo kratkih valov nikako uloge več. Kedaj da so pričeli z brozojavljanjem, se ne da z vso natančnostjo dognati. Ame-rikanoi trdijo, da pričenja brzojav onega dne, ko so se posrečili amerikanskemu raziskovalcu Samuelu Morse prvi poskusi z električnimi brzojavnimi aparati. Majnika leta 1832 se je mudil Morse na krovu jadrnice na povratku iz Evrope v Ameriko. Potovanje je bilo dolgotrajno. Eden od potnikov, profesor Kari Jackson iz ameriškega mesta Boston, je delal, da bi si kratil čas, elektromagnetične poskuse, katere je zasledoval Morse z največjim zanimanjem. Pri pogledu na omenjene poskuse se mu je rodila misel: uporabljati pri brzojavu posebne abecedo. Od Morseja sestavljena brzojavna abeceda je obstojala iz črt ter pik, kakor je še danes v rabi. Samuel Morse se je rodil leta 1791 in je bil po poklicu zgodovinski slikar in fotograf. V Londonu se je učil slikarstva. Ko se je povrnil nazaj v * meriko, je ustanovil v Njujorku slikarsko šolo, katero so spremenili pozneje v narodno akademijo slikarske umetnosti. V zimi 1827 je obiskal nekaj predavanj profesorja Dana, ki je znal svoje poslušalce navdušiti z opisi čudežev, ki se dajo ustvariti s pompčjo elektrike. Od tedaj je uporabljal Morse prosti ca.-» za poskuse z elektromagneteni>mi pojavi. Prvi Morsejev aparat je bil napravljen leta 1835. Bil je obenem sprejemna in oddajna postaja. Aparat je bilo slikarsko stojalo, na katerega je bila montirana ura, ki je vlekla papir in povrh je še bil elektro-magnet kot pisalno orodje. Morsejevo teh- nično znanje je bilo zelo pomanjkljivo. Stopil je v stik s profesorjem fizike Galejem, ki je bil njegov sosed in z njegovo pomočjo je lahko izpopolnil svoj aparat. Po dveh letih je bila iznajdba že zrela za javne poskuse. Prvi brzojav, ki je bil oddan na Morsejeve prijatelje, se je glasil: »Posrečen poskus z brzojavom 4. sept. 1837.« Istočasno kakor Morse v Ameriki sta prijavila W. Cooke in C. Wheatstone v Londonu sličen brzojavni aparat pri patentnem uradu. Med tem je pustil Morse svojo izpopolnjeno brzojavno napravo tudi na Angleškem zaščititi s posebnim patentom leta 1840. Na Pruskem so zavrnili Morsejevo prošnjo za patentno zaščito s pripombo, da so enak aparat za brzojavljenje že iznašli raz-«i Nemci. Danes je dognano, da je res zgradil ruski diplomat Schilling leta 1832 elektromag-netični brzojavni aparat. Ta prvotna naprava se nahaja v zbirki znanstvene akademije v Leningradu. Na seji naravoslovcev in zdravnikov v Bonnu leta 1835 je Schillingov brzojavni aparat vzbudil zanimanje. Schilling je bil tedaj, ko se mu je posrečila iznajdba, rus-ko-carski poslanik v Monakovem na Bavarskem. Schilling je sam priznal, da gre zahvala za iznajdbo spodbudi, katero mu je dal nemški raziskovalec, prof. Sommeriing. Težek je bil boj, predno so osvojile in uvedle iznajdbo brzojava razne kulturne države. Prošngc za sprefcnnl izpit ¥ srctiiifo šolo. Kraljevska banska uprava razglaša: Starši, ki žele vpisati otroke v I. razred srednje šole, se opozarjajo, da se sprejemni izpiti vrše v juniju počenši z dnem 23. Za sprejemni izpit je vložiti pri ravnateljstvu zavoda od 20. do 23. junija prošnjo, opremljeno z izpričevalom osnovne šole in z rojstnim listom ter kolkovano s 5 Din. V avgustu, odnosno jeseni, ni sprejemnih izpitov. Tudi oni morajo opraviti sprejemni izpit, ki hočejo delati privatni izpit za T. razred. Opozorilo. Kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru prosi vse preč. gg. župnike, da opozorijo starše, kateri nameravajo dati v jeseni svoje sinove v I. razred klas. gimnazije v Mariboru in obenem prositi za sprejem v semenišče, da se je treba letos prijaviti že pred 23. junijem pri gimnazijskem ravnateljstvu. Do tega dne bo gimnazijsko ravnateljstvo sprejemalo prošnje la pripust k sprejemnemu izpitu. Prošnja, pisana na celi poli, mora biti kolkovana s 5 Din, priložen mora biti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Sprejemi izpiti bodo 25. junija od 9. ure dalje iz slovenskega jezika ustmeno in pismeno, iz matematike samo ustmeno. Na zamudnike se ne bo oziralo. V jeseni sprejemnih izpitov ne bo. Učence, ki bodo dobro dovršili sprejemni izpit, bo vpisalo gimnazijsko ravnateljstvo v I. razred šolskega leta 1932/33 v začetku meseca septembra, ko bo ministrstvo določilo število učencev. — Tisti starši, ki nameravajo prositi za sprejem njihovih sinov v dijaško semenišče, naj se po dobro opravljenem sprejemnem izpitu predstavijo osebno s svojimi sinovi pri Na Dunaju je pričela obravnava proti Madžaru Silvestru Matuschka, ki je povzročil grozne železniške nesreče pri Biatorbagy na Madžarskem, v Anzbachu na Avstrijskem in v Jfiter-bogu na Nemškem. Na sliki vidimo levo železniško nesrečo pri Biatorba-gy, kjer je vrgla eksplozija na tračnice nastavljene bombe potniški vlak preko mostne ograje globoko na cesto, na desni je pa zločinec Matuschka. ravnateljstvu dijaškega semenišča, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. Dvajsetletnica smrti pesnika A. Aškerca. Dne 10. junija 1923 je poteklo 20 let, kar je umrl pesnik Anton Aškerc. Ob priliki dvajsetletnice je bila odkrita na Aškerčevem domu v Rimskih Toplicah spominska plošča. Petdesetletnica. Letos je minulo 50 let, odkar je dobila Ljubljana prvič slovenskega župana Petra Graselli, ki še živi v Ljubljani. Smrt bivšega avstrijskega glavarja. V Celju je umrl 8. junija zvečer vpokojeni dvorni svetnik in bivši okrajni glavar v Celju Marino baron Mtiller-Hornstein v starosti 75 let. Bil je vesten ter pravičen uradnik tudi napram Slovencem, katere je ščitil med vojno proti nemškutarskim ovaduhom. Pokoj blagi duši in ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin! Prostovoljno v smrt. Dne 8. junija so potegnili v Mariboru pri dravski brvi iz Drave truplo 54 letne hišne posestnice v Studencih, Pavle Hermann. Pokojnica je živela v ugodnih razmerah in je nerazumljivo, zakaj si je sama končala življenje s skokom v Dravo pri Felberjevem otoku. Letos prvi utonil v Dravi pri Mariboru. V nedeljo, dne 12. junija je utonil pri pre-plavanju Drave z desnega brega nad Studenci pri Mariboru proti Felberjevem otoku 26 letni trgovski pomočnik Rudolf Šavli iz Maribora. Plaval je skupaj s tovarišem proti otoku, a ga je pograbil v bližini cilja krč, začel je klicati na pomoč, ko je prihitel čoln, da bi ga rešil, je že bi1 izginil in so ga odnesli valovi. Redka prikazen v kozjem življenju. Upokojeni železničar na Frankopanovi cesti v Mariboru poleg kavarne in restavracije Vollgruber ima več koz. Komaj tri tedne stara koziica ima že razvite ceoke in mle- Ameriške Združene države dolgujejo udeležencem svetovne vojne 150 milijard Din. Veterani so se zbrali iz vseh delov v Washingtonu, da bi prisilili kongres (parlament) na plačilo dolga. Levo vodja veterancev, poslanec Wright Pat man, desno veterani z zastavami pred Belo hišo. ■ko kakor njena mati Vse se čudi tej vsaj v Mariboru edinstveni prikazni v sicer enostavnem kozjem životarenju. Dva vloma na Teznem pri Mariboru. V noči 9. junija je bilo na Teznem vlomljeno v gostilno Flis in trgovino Klavora. Vlomilec je odnesel pri prvem vlomu nekaj drobiža iz gramofona; plen pri trgovcu je bil tako malenkosten, da je bil gotovo tudi vlomilec razočaran. Pri strganju mesa smrtno ponesrečil. Dne 7. junija je strgal v Benkovi tovarni mesnih izdelkov' v Murski Soboti Anton Bajnar, mesarski pomočnik, meso s kosti. •Pri delu mu je nož spodrsnil in se mu je zabodel v kolek, kjer mu je prerezal žilo odvodnico. Kljub hitri zdravniški pomoči je ponesrečenec preminul v bolnici. Vlomljeno je bilo zadnje dni v bolnico v Murski Soboti. Vlomilci so odnesli le večje število rjuh in drugega perila. Murskosobo-ska bolnica je privlačen predmet za vlomilce in tatove. Samomor radi neozdravljive bolezni. V okolici Hodoša v Prekmurju se je obesil radi neozdravljive bolezni posestnik Peter Gorza. Našli sta ga mrtvega žena in hči. Nevarna krava. Šestletni deoko posestnika Jeriča v prekmurskem Dokležovju je gnal kravo na pašo. Živinče mu je z rogom raztrgalo usta do desnega očesa in ga-težko poškodovalo, da so ga morali oddati v bolnico v Mursko Soboto. Pijani mož nameraval zažgati ženo in deco. Kosovi na Krajini v Prekmurju so veliko trpeli radi pijančevanja hišnega gospodarja, ki je bil v okajenem stanju cel divjak. Kadar je bil mož pijan, se je zatekla žena z deco v drvarnico, da bi tamkaj v miru prenočila. Surovina jej je sledil v skrivališče, zažgal drva in bi bila družina zgorela, da niso prihiteli na obupne klice žene in otrok na pomoč sosedje, ki so ogenj pogasili in oteli zaklenjene gotove smrti. Nečloveškega moža so vtaknili pod ključ. Neznaten plen — ali vlomilska smola. Dne 8. junija je bilo vlomljeno v pisarno minoritskega župnega urada v Ptuju. Vlomilci so vse premetali, a odnesli le 100 Din drobiža, ki je bil namenjen za reveže. Vinkulirane hranilne knjižice so pustili. V pisarno so prišli z dvorišča, odšli pa skozi vezna vrata, ker so našli ključ v nekem zabojčku v pisarni. Zlikovci so pustili sekiro in zvito klanfo, s katero so odpirali predale. Ustrelil se je iz neznanega vzroka Janez Kumer, posestnik v Galušku pri Ptuju. Požigalčeva roka na delu. V takozvani Obrajni nad Radgono na avstrijskih tleh je bila leta 1925 požigalčeva roka po dva do trikrat na teden na delu in vsikdar v noči ob isti uri. Kakor pred sedmimi leti se je pričel oglašati požigalec tudi letos, in sicer z grozilnimi pismi in z rdečim petelinom. Pred dnevi je uničil podtaknjen ogenj v Obrajni posestniku Leopoldu Schusterju pet poslopij s stanovanjsko hišo vred. Tri dni pozneje je izbruhnil ob isti uri ogenj pri Schusterjevem sosedu Francu Potzin-gerju in mu upepelil gospodarsko poslopje z živino. V Potzingerjev hlev so ob Schusterjevem požaru spravili pet sosedovih svinj, ki so se pa tokrat zadušile v dimu. Ogenj radi neprevidnosti otrok. V Stranj! pri Podlehniku je pristavil posestnik Miha Kodrič k ognju večerjo, se podal na košnjo in prepustil nadzorstvo kuhe 11 letni hčerki, ki je še pazila na dva manjša Zmagovalki pri avtomobilski dirki na dolžino 1000 milj. Dirka se je vršila v Brook-landu na Angleškem in sta zmagali: gospodična Richmond in gospa Wisdom. otroka. Kodričev sosed je opozoril kosca na dim, ki se je dvignil iz njegove domačije. Kodrič je stekel domov in videl, da je bila že cela domačija v plamenih. Rešil je otroke ter živino, zgorela je pa na stanovanjskem poslopju streha, preskočil je ogenj na gospodarsko poslopje in popolnoma uničil svinjake. Škoda je krita le delno z zavarovalnino. Ogenj je nastal najbrž vsled neodgovorne neprevidnosti otrok. Napad na starostnega stražnika. 70 letni redar v Slovenjgradcu Petučnik je oznanjal po krčmah policijsko uro. V neki krčmi je naletel na vinjene fante, ki so starčka napadli in ga nevarno obdelali. Ako se srečata avtomobil in koleselj. V nedeljo, dne 12. junija, popoldne se je zgodila na Teharju pri Celju na klancu ob Majdičevi vili huda nesreča, ko sta se srečala osebni avto in koleselj ter se je konj splašil. Splašena žival je zavila proti avtomobilu in je zadel voz enega izmed potnikov tako nesrečno, da je po prevozu v bližnjo krčmo vsled notranjih poškodb umrl. Pri trčenju si je nolomil konj obe prednji nogi in so ga morali ubiti. Voznik je bil Franc -Jager, delavec iz. Štor; avto je šofiral 43 letni trgovec Josip Časlovic iz Zagreba. Nogo si je zlomil pri padcu urednik v Celju izhajajoče »Deutsche Zeitung« g. Fr. Schauer. Z nožem so poškodovali fantje v Zabu-kovcah pri Celju rudarja Antona Skober-neta. Dobil je rane po glavi, rokah in nogah. Posledica neprevidnega ravnanja z orožjem. 40 letni posestnik Ivan Laboter pri Sv. Primožu v župniji Sv. Jurja ob juž. žel. je razkazoval zvečer delavcem svoj samokres. Nesrečnež orožja ni dobro pregledal, sicer bi bil zapazil, da je bil v njem še en naboj. Ko je imel cev samokresa obrnjeno proti sebi, se je orožje sprožilo, krogla je zadela neprevidneža v srce in tekom par minut je izhdahnil. Izsledena roparska trojica. Dne 4. junija so udrli trije neznanci skozi okno v stanovanje učiteljice v Lokavcu pri Kozjem. Učiteljica je že bila pri počitku s svojo osemletno hčerko. Napadeno so zvezali, jej tiščali usta in stikali tako dolgo po sobi, da so našli 4000 Din in izginili v noč. Še dne 8. junija se je klatil eden od vlomilcev po sev-niški okolici in je zašel v neko kmečko hišo, kjer je vzbujal sum, da je nepoštenjak. Kmečko dekle se je odpravilo po orožnike v Sevnico, ki so neznanca prijeli in je priznal, da je eden od treh, ki so oropali lo-kavški učiteljici 4000 Din. Izpovedal je, da je rodom iz Hrvatske in brezposeln rudar. Istotako sta tudi njegova pajdaša rudarja brez posla, a Slovenca. Izsledena roparska trojica je pred nedavnim ponoči v Novi gori pri Prečni posilila posestnico Arber vpričo 11 letnega otroka in jo oropala. Izsledena vlomilca. Lansko leto 27. oktobra je bilo v Ljubljani pri belem dnevu iz blagajne veletrgovine A. Krisper na Mestnem trgu odnešenih 10.000 Din. Vlom je ostal zavit v temo, dokler ni bil letos 18. aprila izvršen,skoro enak vlom v trgovino g. Kudiša v Celju, kjer so se polastili zločinci 8.500 Din. Celjska policija je osumila vloma dva moška, od katerih bi naj bil eden brivec. Po izmenjavi mnenj med ljubljansko in celjsko policijo je bil prijet Josip Vrankar, brezposelni brivski pomočnik, rojen leta 1913 v Trstu in pristojen v Dob pri Domžalah. Vrankarjevi prstni odtisi so se ujemali z onimi vlomilca pri Krisper ju v Ljubljani. Policija je vtaknila pod ključ tudi še drugega vlomilca, 20 letnega tovarniškega delavca Josipa Česna, rodom iz Trsta. Najstarejša Mohamedova slika. Dno 8. junija pred 1300 leti je umrl ustanovitelj islama Mohamed v Medini. Smrtna nesreča. Vejevje obsekavat z dreves se je podal 77 letni kočar Franc Brinovec izpod Šentjurja pod Kumnom Drugo jutro za tem so našli starčka pod drevesom mrtvega. Najbrž je padel z drevesa in se ubil. Utonil je v Cerkniškem jezeru 12. junija 24 letni Tone Milavc. V družbi se je vozil po jezeru, nekoliko pred bregom je skočil v vodo, ni ga bilo več na površje. Ko so ga našli čez četrt ure, so že bili vsi poiz-tmsi, da bi ga oživeli, zaman. Neznanega utopljenca so potegnili iz Save v Vrhovem pri Radečah pod Zidanim mostom. Utopljenec je star krog 25 let, močne postave, a brez dokumentov. Roparski napad na dve ženski. V samotnem naselju Brdo v srezu Litija je obiskal posestnico Jakoševo skozi okno neznan vlomilec. Posestnica in njena hčerka sta se »krili pred tolovajem, ki je iskal denar po dzbi, na podstrešje. Ropar je splezal za prestrašenima begunkama, kjer je pobil hčer ko do nezavesti, 64 letno mater pa je pograbil za vrat, jo odgnal nazaj v sobo in zahteval od nje pod pretnjo smrti denar. Starka mu je dala celo imetje — 100 dinarski bankovec in nekaj drobiža. Ropar je izginil v noč, obe ženski sta se upali šele drugo jutro iz hiše do sosedov, ki so javili roparski napad orožnikom. Otrok utonil v kanalu Save. Pri Kranju je utonil v kanalu Save pred Majdičevo elektrarno 5 letni Vladko Ažman. Obesil se je v svoji sobi Franc Bratkovič, 60 letni prevžitkar iz Mihovega pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Zelo drzni vlomilci se klatijo v zadnjem času po okolici Novega mesta. Je to trojica, ki ogroža ponoči kmečke domove in posebno še zidanice. Pogreša se že od 15. maja tega leta pekovski vajenec Mirko Plaskan. Pekovske obrti se je jjčil pri g. Ivanu Faganeliju v Rečici ob Savinji ter je omenjeni dan neznanokam izginil. Fant je star 16 let, podolgastega obraza, oblečen v delavno obleko s plavo športno čepico in je velike vitke postave. Njegov oče je za fantom v skrbeh, ker dasi ga iščejo bližnje orož-niške postaje, se še do danes ni našel. Ako bi komu bilo kaj znanega o pogrešancu in če bi se fant mogoče zatekel kam v službo, naj javi bližnji orožniški postaji ali pa očetu Ivanu Plaskan v Nazarju, p. Mozirje. Na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano (zavod sv. Stanislava) se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred od 25. do 27. junija 1932. Učenci naj vlože prošnje, kolkovane z Din 5.—, pri ravnateljstvu do 20. junija 1932; prilože naj šolsko izpričevalo in krstni list. Kmetje, pozor! Kdor želi delavnega hlapca, naj sporoči naslov in kaj je pripravljen plačati hlapcu, na: A. Žalar, kaplan, Hrastnik. 750 Ogrožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo z dnevno nego medicinsko učinkujočih obrambnih sredstev, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Skozi 35 let preizkušene. Za vnaprej poslanih 40 Din se dobi 2 lončka brez daljnih stroškov v Elsafluid-tovarni Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg341, Savska ban. NdSlčBHeič liValSftill SUMOV. Pri filmih, kjer vidimo v živih kretnjah najbolj divje ter plahe živali, oplazuje gledalca čustvo: Te podobe vendarle niso resnične? Kako se je zamogel fotograf pov-speti do teh posnetkov? In vendar so bili izvršeni brez prevare in potvorbe. So resnično divje zveri v prostosti, katere vidimo na platnu. Filmski fotografi trdijo, da sloni uspeh filmanja zveri najbolj na radovednosti živali. Ako vidi zver nekaj čisto tujega, pusti, da se ji to tuje popolnoma približa, ne da bi napravila kak poskus napada. Najbolj izrazita je lastnost radovednosti pri levih in jih je tudi najlažje fotografirati. Ako hoče fotograf slikati leve v popolnoma prosti naravi, jih mora poprej dovolj nahraniti. Če ima lev svojo hrano pred nosom, se ne bo trudil z lovom. Neka filmska ekspedicija je skrbela v svojem taborišču za to, da so našli levi, ki so med dnevom spali po goščavah, na večer, ko so se podali na lov, dovolj hrane. En mož od ekspedicije ni imel drugega opravka, kakor da je streljal za leve: cebre, antilope in drugo divjačino. Radi rednosti glede nastavljanja hrane so bili tudi levi vsikdar točni. Najbolj prikladna pokrajina za filmanje zveri je severna Afrika, ki je ravan in se je lahko voziti z avtomobilom. Ako nameravajo filmati cebre ali bivole, se jim približajo z bliskavico v avtomobilih. Prve filmske posnetke levov so napravili na ta način, da so se pripeljali fotografi do levov na 12 korakov bližine. V tej razdalji se je ustavil avto in vrgli so radovedno gledajočim levom ustreljeno divjačino. Šele na to se je oddaljil voz nekaj metrov in filmanje je pričelo. Levi so se vrgli z vso požrešnostjo na renaden plen, ga trgali in se niti najmanj sino zmenili za avtomobil. O filmskih posnetkih slonov je pač znano, da niso istiniti, ne posneti v divjini. Slone fotografirajo največkrat na farmah, in sicer mlade živali. Slonici imajo krog nog verige, katerih pa ni videti v filmu, ker so pred fotografiranjem nagnali slone v grmovje, ki sega do kolen in se je skrilo železje v goščavi. Na filmih tudi ni razvi-deti, če gre res za odrasle slone, ker se je pri fotografiranju fotograf skrbno izognil vsakega predmeta, katerega bi se lahko gledalec poslužil in primerjal njegovo velikost s slonovo. Radi tega posekajo pred filmanjem vsa večja drevesa, pustijo le majhna, poleg katerih zgleda tudi slonic pravi orjak. Dr. ]anko Pihlar specijalist za notranje bolezni Maribor, Prešernova 2 ordinira nadalje redno vsaki delovnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih ne ordinira. 704 Enodnevni tečaj za precepijenje in zeleno cepljenje. V soboto, dne 18. junija se vrši na banovinski kmetijski šoli v Sv. Jur-ju ob juž. žel. tečaj za zeleno cepljenje in precepljevanje šmarnice. * MMi o sedlarstvu in o sadfarshili zadrugah. V marčni številki nekega wurtemberške-ga lista je bil sledeč članek: Tržno poročilo iz Hamburga. Radi splošne krize je prodaja namiznega sadja zelo otežkočena. Zato so sadjarji primorani, da prešajo svoje žlahtno sadje, ker bi jim drugače segnilo. Tržno poročilo istega meseca iz Hamburga pa se glasi sledeče: Neka tukajšnja veletvrdka je prodala v zadnjem tednu nič manj ko 50.000 zabojev in 900 sodov amerikanskih ja bolk. Trgovina z amerikanskimi jabolkami je slej ko prej zelo živahna. Ali ni to čudno? Na eni strani preobilica; na drugi strani uvoz, ki gre v milijone. Vse to kaže na velik nedostatek v sadjarstvu in organizaciji prodaje. In kar velja za Nemčijo, velja še v veliko večji meri za nas. Ta amerikanska jabolka, ki krasijo pro-dajalne in stojnice ne samo v Nemčiji in drugih državah, nego tudi žalibog pri nas. ki imamo gotovo najžlahtnejša jabolka, kar jih premore svet in za katero tuje blage se plačuje danes pri nas Din 24.— za kg ne prihajajo iz Kalifornije nego rastejo nekaj višje v državah Oregon in Washington ob obali Tihega oceana. Podnebje je precej slično našemu z razliko, da je. naša zemlja prikladnejša in so zato naša jabolka boljša po okusu in imajo finejši aroma, dočim je amerikansko jabolko brez prave vsebine in vodeno. Amerikanski farmar-sadjar pa ne gospodari morda ceneje kot naš kmet. Mezde so veliko večje kot pri nas, kljub temu pa spravi svoja jabolka z dobičkom ne samo na amerikanska tržišča, nego v veliki meri tudi v evropske države, ki so oddaljene ne par sto kilometrov kot pri nas, nego nad 11.000 kilometrov. V čem obstoja tajnost tega izvanrednega uspeha? Oglejmo si enkrat eno teh občin, ki se bavijo izključno s sadjarstvom. Normalna površina posameznih sadonosnikov znaša 30 akrov (1 acre je pribl. 40 arov). Vsak tak sadonosnik je zvezan z glavnim vodom naprave za namakanje. Zemlja se redno in stalno zrahljuje ter ni v sadonosnikih nobene trave, še manj pa kakih drugih kultur. Goji se samo nekaj vrst, katere so strogo določene po kakovosti zemlje in legi sadonosnikov. Drevesa stojijo strogo v vrstah in v razdalji, ki dopušča dostop solncu in zraku. Točno se razlikuje starost, ki pa ne presega 25. leta. Kadar preti mraz in slana, zatulijo rogovi ali sirene, vse hiti v sadonosnike, zažge kadila, ki se stalno nahajajo v posodah in vleže se težak neškodljiv dim na cvetoče drevje in odstranjena je vsaka nevarnost. Škropi se po šestkrat na leto, samo med cvetjem ne. Obiranje, sortiranje ter oprem-ljenje blaga za prodajo je znanost za sebe. Obira se vse z roko in se polaga sadje, ki odgovarja, vsako jabolko zase na leseno volno v ročno košarico. Če jabolko ne odgovarja po teži ali zunanjosti vsem zahtevam, se brezobzirno skartira. Amerikanski standart zahteva namreč, da odgovarja posamezni velikosti jabolka tudi določena teža. To in lepa zunanjost amerikanskega jabolka mu daje prednost pred vsakim drugim in doseže ceno kot nobeno drugo. Potem pa so sadonosniki zapuščeni in sadjarji so zaposleni skozi tedne v skladiščih svojih zadrug, katere so jim izplačale nekaj na račun oddanega sadja. Tam delajo od ranega jutra do poznega večera po strogo zarisanem načrtu: po skrajno točnih In strogih predpisih se sadje še enkrat piesortira, zapaka in odpremi. Vsako jabolko, ki ni v vsakem oziru popolnoma brezhibno, mora brezpogojno v sadni mlin za sadjevec ali marmelado. Vsaka krajevna organizacija je včlanjena v zvezi, ki ima diktatorično oblast. Slednja, ki je stalno v najtesnejših odnošajih s poljedelskim ministrstvom, ima dvoje nalog: da plasira žetev na amerikanskih in evropskih sadnih borzah po najboljših cenah in da ugotovi in določi najžlahtnejše in naj-prikladnejše vrste jabolk, upoštevajoč pri tem zemljo in lego posameznih sadcnos-nikov. In pri nas? Predaleč bi šlo, če bi hoteli navesti in raztolmačifci vse posameznosti tega ameri-kanskega načina gojitve in prodaje sadja. Zato sta poklicani pri nas v prvi vrsti sadjarsko in vrtnarsko društvo s svojimi podružnicami ter naša Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, ki je s svojimi propagandnimi in poučnimi tečaji ravno letos znatno prispevala k povečanju zanimanja naših sadjarjev za negovanje sadonosnikov in resnično se je letos škropilo v naših sadcnosnikih veliko več kot prejšnja leta in blagoslov tega dela ne bo izostal. Zanimanje za naše sadje je letos veliko, vprašanje je le, če nam bo denarna kriza in devizne odredbe omogočile izkoristiti letošnjo dobro konjunkturo doma in na inozemskih tržiščih. Kadar se bodo naši sadjarji vsi kot en mož oklenili svoje edino pravilne organizacije za prodajo svojega sadja ter ji s tem tudi omogočili, da bo vršila svoje delo v korist in proč Vit našega kmeta, takrat nastopijo tudi za naše sadje časi, da bomo tudi pri največji konkurenci naše sadje prodali z lahkoto in po veliko boljših cenah kot sedaj. # Umazano perilo najpreje namakamo. Namakanje ima ta namen, da olajša in pospeši čiščenje. V mlačni vodi namoči perilo. V to vodo je dobro vliti malo, eno žlico terpentina. Vroče vode nikdar ne vlivaj na perilo, dokler je umazano. Pisano perilo ne namakaj preje, kakor nekaj ur pred pranjem, v mrzlem, ne premočnem lugu. Perilo, ki ima slabe, nepristne b#T-ve, namoči le v mlačni vodi in ji prilij nekaj jesiha. Po namakanju perilo operemo v vročem lugu, ko smo ga primerno z milom na straneh namazali. V posebnem kotlu nato perilo kuhamo. Predolgo perila ne smeš kuhati, da se ti ne zažge, zadostuje četrt ure. Pusti nato kotel, da se perilo v njem shladi. S čisto vedo nato perilo izplakni in ga ovijaj, da gre vse milo iz njega. Ako je perilo porumenilo, ga beli, in sicer tako, da ga položiš ma solnce, ga sušiš, zmočiš in obrneš in zopet sušiš. Ako hočeš, da se perilo bolj blešči, napraviš to z modri-lom, ki ga kupiš v prodajalni in raztopiš v vodi. V tej vodi perila ne namakaj, ampak kos za kosom izplakni. Perilo daj sušiti po možnosti na solncu. Imej za to snažne vrvi, ne obešaj perila na droge in hlode in ne vem, kam še, kjer se ti umaže, predno je sploh suho. Perilo pritrdi z lesenimi preklanimi klinčki. Pisano perilo pa ne suši na solncu, da ne obledi, pač pa na podstrešju ali sicer pod streho, pa kjer ni prepib. * Kako uničim črešnjeve črve? Črešnje napade poseben črv črešnjeve muhe. Sedaj, ko bodo črešnje, posebno orvive odpadale, jih uniči in ne pusti, da tam ležijo, črvički zlezejo v zemljo in spomladi se kot metuljčki zopet zaplodijo. Drugo leto prekoplji zemljo pod črešnjo, da pridejo črvički bolj globoko in se zadušijo. Ali piti v vročini škoduje? Škoduje samo tedaj, ako potem razgreta počivaš, ako pa naprej delaš, ne škodi. Seveda ne smeš piti premrzle pijače. Kdor je veliko na vročini in se veliko poti, mora celo piti, seveda zadostuje tudi voda, ker sicer se mu vsled vročine začne kri strjevati in se nazadnje vnamejo možgani od vročine. * flemšnik. Drugi gospodinjski tečaj se je otvo-ril na Remšniku; obiskuje ga premalo deklet iz Remšnika. Lahko je vsaki žal, ki je zamudita lepo priliko najcenejše izobrazbe v teh hudih časih. Ne samo staro je kaj vredno, ampak kar čas zahteva od nas in to je danes.vsestranska izobrazba posebno v gospodinjstvu in izoblikovanje srca. Gotovo bo tečaj imel uspehe posebno pri onih dekletih, ki se zavedajo načela: po trdem delu gremo in prišle smo navzgor! * Cene In §€|fiisiia poročila. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 11. junija so pripeljali špeharji 16 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 13 do 14 Din, slanina pa po 12 do 13 Din. Kmetje so pripeljali 32 voz sena po 60 do 90 Din, šest voz slame (škopa 1.50 do 1.75 komad), štiri voze krompirja po 1.50 do 2 Din (novi italijanski 5 do 5.50 Din). Čebula 5 do 5.50 Din, česen 10 do 12 Din, kumarce 2 do 5 Din. Pšenica 1.75 Din, rž 1.50 Din, ječmen 1.50 Din, oves 1.25 Din, koruza 1.25 do 1.50 Din, proso 1.75 Din, ajda 1.25 do 1.50 Din, fižol 2.50 do 3 Din, v stročju 6 do 7 Din. Kokoš 20 do 30 Din, piščanci 22 do 65 Din, gos 50 do 60 Din, kozliček 60 do 80 Din, jagnje 80 Din. Celi orehi 5.50 do (> Din, luščeni 16 do 18 Din. Hren 8 do 10 Din, karfijola 1 do i Din. Kislo zelje 3 do i Din, repa 2 Din. Glavnata solata (komad) 0.25 do 1 Din, gobe 1 do 2 Din, jagode 8 do 12 Din, črešnje 6 do 12 Din, jabolka 12 Din. Mleko 2 do 3 Din, smetana 10 do 12 Din, surovo maslo 24 do 30 Din, jajca 0.50 do 0.75, med 14 do 20 Din, suhe slive 8 do 12 Din, špargelj 3 do 5 Din. Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejt., dne 10. junija tega leta je bilo pripeljanih 20!) svinj in ena ovca; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 60 do 90 Din; Tekma med letalom in golobom. V Nordvvichu na Angleškem se je vršila zadnje dni zanimiva tekma, šlo je za raz-vozljanje vprašanja: 'Ali je sigurnejši naravni nagon goloba ali človeška razsodnost glede krajevne presoje?Pilota Reo, starega ter preizkušenega letalca, so posadili v zaprti avtomobil z zavezanimi očmi in so ga prepeljali ¡v kraj, ki je oddaljen od Nordvvicha 150 km. ¡V. Istem avtomobilu se ¡je vozil tudi kmet s poštnim golobom. Ko je ^oapel avto na cilj, so /takoj izpustili goloba. Letalcu so dali po izstopu na razpolago .aeroplan brez kompasa drl 'drugih pripomočkov zoii 'določevanje smeri. Januš Goleč: Troji*© £forJ kar pojavil Jn je prine-i sel ;= dva solnčnika lit ^stopnica zet bjkoborbV v 42 letu njegove starosti. Bil je skrben in zvest mož in dober oče svojim sedmerim nepreskrbljenim otrokom. Kako je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb. Blagi rajni naj počiva v miru! Njegovi rodbini naše sožalje! Sv. Eupert nad Laškim. Dne 21. maja je v Bezgovnicah umrla vdova Marija Ilercog pri Navreličevih. Bila je to prava mučenica v svojem dolgoletnem trpljenju. Pet let je biia prikovana na posteljo, na kateri je posebno zadnje mesece morala prenašati nepopisne muke; od vednega ležanja je bila vsa koža v eni sami rani. S pravo krščansko potrpežljivostjo je prenašala svoje trpljenje, in nazadnje večkrat prosila domače in obiskajoče, naj molijo za njo, da ne bi obupala v svojih strašnih bolečinah. Sedaj pa je vse prestala in Bog je obrisal vse solze iz njenih oči. Blaga žena-mu-čenica, večna luč ti naj sveti! — Pri Liplovih v Glažuti se je pred kratkim dogodila velika nezgoda: mlada gospodinja je šla z vozom v domačo liosto po treske; ko je bil voz dobro naložen, je hotela gospodinja pred strmim klancem zavreti tri kolesa; a voli so se nečesa ustrašili, skočili naprej. Gospodinja, ki jih je hotela zadržati, je padla pod vole, ki so brzeli s težkim vozom v divjem diru preko nje; dobila je težke notranje poškodbe..Dal Bog, da bi vrla gospodinja zopet okrevala! Sv. Peter nad Laškim. Župnijski urad pri Sv. Rupertu nad Laškim naznanja, da se bo radi evharističnega kongresa v Celju dne 29. junija cerkveno proščenje pri podružnici sv. Petra preložilo na nedeljo dne 26. junija; takrat bo tam dvojno sveto opravilo ob 6. in 9. uri. Na praznik 29. junija ne bo pri tej podružnici nobenega svetega opravila. \ t, Pišece. Ze spet sem tu, g. urednik. Pa kako ne bi. Saj naša gdč. Evica tako zvesto poskrbi za novice, da kar ne moremo, da vam jih ne bi zaupali. Ima pa lep vrt naša Evica in tam zrastejo novice kot gobe po dežju. Sicer pa je blaga duša, in škoda, g. urednik, če je ne poznate. — Te dni smo imeli lov na mačke, ki mlada piščeta žro. Saj moramo Pi-šečani piščeta rediti, ko smo vendar Pišečani, a da so nam jih mački hoteli sproti uničiti, je bilo dovolj žalostno. In lov se je v obilni meri posrečil, na mačke seveda. Zgodilo se je kakor v dragi šoli. Puška poči, eden pade, koliko jih še preži?! Danes še vam povemo, da že vlada Kristus Kralj s pročelja naše cerkve. Naslikal nam ga je gospod Horvat iz Maribora. Vsa čast umetniku. Delo samo ga hvali. OrganisfovsSic zadeve. Poziv! Poživljajo se vsi gg. organisti lavan-tinske škofije z vljudno prošnjo, da blagovolijo V svojem lastnem interesu javiti na spodnji naslov sledeče podatke: 1. ime in priimek, kraj, dan, mesec in leto rojstva; 2. dovršil or-glarsko šolo ali kakšen dragi glasbeni zavod v..., ali se učil glasbe pri...; 3. službujem na sedanjem mestu od...; 4. nameščen kot občinski, posojilniški tajnik, poslovodja ali slično, cerkovnik; 5. izvršujem (kakšno) obrt; 6. samski, poročen; 7. član org. društva (organiziran); 8. starostno zavarovan od ..., zavarovalni razred? Prosim za točne podatke in odgovore; naj nihče tega poziva ne omalovažuje, ker mu bodo ie v korist. Podatki se uporabijo za: Stalež prosvetnih radnika kraljevine Jugoslavije. Iste je poslati do 1. avgusta 1932 na: Lajoš P., organist, Veržej, p. Križevci pri Ljutomeru. »Domoljubni pevcc«, zbirka ljudstvu priljubljenih pesmi, broširano 3 Din, vezano 5 Din. Naročila sprejema; Tiskarna sv. Cirila .v Mariboru. Vprašanja in odgovori. J. Č. v S. K. Oče je zapravil veliko premoženje. Ali lahko ostanek rešimo na kak način? — Ako je oče pijanec, predlagajte pri sodišču, da pride pod kuratorja, to je edina pot. J. H. v O. Postopanje sodišča se mi zdi krivično, Kaj naj stGrim? — Pritožite se na drugo višje sodišče. Zoper okrajno na okrožno, oziroma višje deželno sodišče. Pritožbe pa gotovo sami ne boste znali pravilno napraviti. Potrebujete odvetnika. I. M. v H. Kako se pritožim zopet advokatske stroške? — Zahtevati morate, da se stroški odvetnika sodnijsko izmerijo. Druge pomoči ni. Fr. V. v Ž. Kje in pod kakimi pogoji sprejme-mejo pohabljeno dekle? — Pišite na sirotišnico sv. Jožefa v Ljubljani, dobili boste odgovor in pogoje. F. P. v K. Ali orožnik lahko postane policaj? — Lahko, saj imata podobno službo. St. J. v š. Ali res dobijo le oni splavarji legitimacijo za polovično vožnjo, ki so politične organizirani? — Uredba velja za vse brez razlike. Ne verujte takim ljudem, ki državno oblast kažejo kot pristransko. Za vsak slučaj pa nam sporočite ime dotičnega uradnika, ki bi to trdil. A. G. v K. V zadevi deaššine... bo izšel poseben članek, ki si ga shranite, boste vse vedeli ! L. P. v S. Kako se izdelujejo razni siri? — Ementalski, pol ementalski itd. so res vrste, ki jih pa vi kot posameznik ne boste mogli izdelovati. Razgovori te se s kmeti svojega okraja, da si ustanovite mlekarsko zadrugo. J. P. v M. d. Trgovcu sem dolžen, ali me sme tožiti? — Tožiti sicer sme, izterjalo pa se bo pozneje, ker zdaj ste zaščiteni. Vendar je treba upoštevati, da bo tudi pozneje težko plačati. Zato se le čjmpreje dolga iznebite. Da vam je blago usilil, ni noben izgovor. S. A. v P. Pri nas potrebujemo cisterno za vodo. Kam se naj obrnen? za pomoč? — Več občanov skupaj naj gre na občino, ki se v vašem imenu obrne na Iiigijenski zavod v Ljubljani. Isti. Ali daje banovina pomoč za cementne gnojne jame? — Vložite prošnjo potom občine, ako je še kaj denarja v Ljubljani pri banovini. J. S. v Tr, Kako zatrem žitnega molja? — Ta škodljivec je zelo nadležen in se hitro množi. Zato se odloči, da ga temeljeto zatreš. Splošne snage, zraka in svetlobe se žitni žužek boji. Zato skrbi za znažno, svetlo in zračno žitnico. Žito naj ne bo preveč na debelo nasuto. Preden daš žito v mlin, segrej ga v peči, Če so žužki že v žitnem kupu, daj žito presejati, škodljivce pa zažgi. V cunjo zavij vročo opeko in jo položi v žito. Pod njo se bodo žužki nabrali, poberi jih in pokončaj! Da boš vse delo temeljito opravil, pokončaj žužka sedaj, ko se je iz zimskega spanja zbudil ter se plodi, julija, ko bo prvi nov zarod in septembra, ko bo tudi nov zarod! Pa snaga, kot smo že omenili! M. P. v Tr. Imamo preozko cesto, mejaša je pa ne pustita razširiti. — Kakor je iz poročila razvidno, to ni občinska cesta. Če bi bila občinska, bi jo občina morala razširiti. Če je privatna in imate vi pravico po njej voziti, vozite, bosta mejaša že uvidela, da je treba sporazumno cesto primerno razširiti. F. K. v M. Vino sem prodajal po pet litrov, ali ljudje so ga pili v veži naše hiše, kjer imam klet. Plačati moram kazen. — Glede tega smo dajali že polno navodil in tudi sedaj je po vseh občinah bilo znova razglašeno. Vas je kdo po nepotrebnem naznanil. Zoper kazen se pritožite na finančno ravnateljstvo, češ, da niste vedeli, kako je, ker so časopisi tako različno poročali. Pritožbo kolekujte s 5 Din. F. Z. v Sv. L. Nenadoma sem odpuščen iz službe. Imam familijo... — Ni to samo vaša usoda. Stotine jih dnevno gre iz službe. Zapn sanih in seštetih imajo 25 milijonov ljudi, ki nimajo nobenega posla. Obrnite se na svojo občino, ona naj posreduje, da vas sprejme nazaj v službo. D. M. v O. Kako preženem ščurke? — Poišči luknj ice, iz katerih ščurki prilezejo zvečer. Pred te luknjice natrosi prahu, ki ga dobiš iz zdrobljenega sladkorja in boraksa. Boraks kupiš v prodajalni. V enakih delih zmešaj boraks in sladkor, zjutraj bodo ščurki kakor pijani ležali. Pometi jih in vržj na ogenj. F. S. v R. Posodil sem denar pred pričami za eno leto. Sedaj ga ne dobim. Ali lahko tožim? — Potrdilo, ni potrebno, da bi bilo kolekovano, lahko terjate, boste dobili, če ni vaš dolžnik kmet. V tem slučaju počakajte, da poteče rok 6 mesecev. Glede obresti je treba prijaviti davkariji zaradi rentnega davka. Hiliiardna dedSClna. Oče in sin. Sredi minulega stoletja je živel na Mo-ravskem v Mislicu nadrabiner (židovski višji duhovnik), ki se je pisal David Kann. Bil je zelo veren mož, prežet od judovstva, ni se zmenil za svet in je vedno tičal v sv. pismu. Njegov sin Jožef pa se je čutil omejenega v strogo pravoverni judovski veri. Hotel se je znebiti židovskih vezi in radi tega je došlo med njim in očetom pogosto-ma do ostrih nastopov. Leta 1846 je potovala po Evropi angleška krščanska misijonska družba. Družba je obiskala tudi moravsko gnezdo Mislic. Jožef Kann, ki je životaril v sporih s prestrogim očetom, je zapustil očetovo hišo, se priključil družbi in odpadel od židovske vere. Ko je čul stari David, kaj je napravil sin z vero očetov, je raztrgal svoja oblačila, sedel osem dni na vreči, ki je bila napolnjena s pepelom ter je tako žaloval za sinom, ki je bil zanj mrtev. Resnična sinova smrt bi mu bila ljubša nego odpad. Iz krščanstva zaman nazaj v judovstvo. Jožef je prišel v London, kjer je postal gojenec misijonske družbe. Učil se je z izredno pridnostjo, bil najboljši učenec in po petih letih je zavzemal odlično mesto med anglikansko duhovščino. Poverili so mu službo z dobrimi dohodki, a le ni bil srečen, ker je zapustil vero očetov. Pisaril je očetu pisma, ta mu jih je vračal neodprta. Prosil je odpuščanja, oče ga ni uslišal. Začel je sovražiti novo službo in lepega dne je dal slovo duhovniškemu stanu in se vrnil nazaj v Abrahamovo naročje. Po tem spokornem koraku je pisal očetu in izjavil, da je pripravljen, da se uleže na prag židovskega templja in lahko gre preko njega cela pravoverna občina. Tudi to pismo je priromalo neodprto nazaj, oče ga noče več poznati. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, ra-hitisu in škroiulozi, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesa ja z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapreke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah'. 17 Jožef Kann se je nato oklenil trgovskega poklica. Ustanovil je družbo za dviganje potopljenih ladij. Podjetje je izredno pro-spevalo in njegov lastnik je postal milijonar. Smrt milijonarja in njegova zapuščina. Dne 7. oktobra 1859 je umrl Jožef Kann, in sicer nagle smrti. Brez oporoke je zapustil premoženje 25 milijonov holandskih goldinarjev. To glavnico je naložila oblast v londonsko depozitno banko. Pač pa je bil shranil umrli od njegovega očeta neodprta pisma, katera so po smrti odprli in zvedeli za očetov naslov. Nekaj mesecev za tem je obvestila londonska depozitna banka starega Davida o zapuščini sina Jožefa s pozivom, naj dvigne kot polnomooni dedič 25 milijonov gld. Rabi David pa je odgovoril, da prezira zapuščino zgubljenega sina in se jej odreka iz verskih ozirov. Prve vesti o milijardni dedščini. Od tedaj je minulo pol stoletja. Denar je počival nedotaknjen v londonski depozitni banki, le obresti so pripisovali h glavnici. 25. milijonov holandskih gld je naraslo na dve milijardi dinarjev. V družini med tem časom umrlega rabija Davida se. je pogo-stoma govorilo o veliki dedščini. Leta 1930 je oital trgovec Herman Kann v Senti na Madžarskem v dunajskem časopisju poziv dunajskega starinarja Ludvika Griinvalda, naj se javijo za dediščino po v Londonu leta 1859 umrlem Jožefu Kannu upravičeni, da se napravijo skupni koraki za dvig tako velikega premoženja. Griinvald je že bil prej enkrat v Londonu, kjer se je pogajal z ravnateljstvom de-pozitne banke, ki mu je odgovorila: on in ostali dediči naj predložijo zakonite dokumente, s katerimi bodo lahko dokazali sorodstvo z umrlim. Griinvald je potoval celo v Mislic, kjer je lahko pred sodiščem dokazal po živih pričah, da je v krvnem sorodstvu s pokojnim Jožefom. Zapuščina se vrača med dediče. Šlo je sedaj predvsem za to: spraviti vse dediče pod skupen klobuk in to se je posrečilo po dveletnem trudu trgovcu v Senti Hermanu Kannu. Glede te dedščine so bile na delu države, poslaništva in konzulati. Herman Kann je potoval na Madžarsko, v Avstrijo, po Čehoslovaški je bil v zvezi s sodišči. Poseben pravni izvedenec je stopil v pogajanja z londonsko depozitno banko. Izvedenec je dognal, da je narasla zapuščina tekom desetletij na 2 milijardi Din. Na to je obvestila banka Hermana Kanna, naj se pripelje z vsemi potrebnimi dokumenti v Lonclan, da bo dvignil denar. Vsi sorodniki, ki upajo na prejem dedščine, so predali Hermanu pooblastila. Vseh zakonitih dedičev je 60. Dne 12. junija je nastopil Herman Kann potovanje v London, da prinese zaželjeni denar. Po angleškem zakonu je udarjen na tako ogromno vsoto 50% davek, ki bo znašal eno milijardo, ki bo ostala v Londonu in se bodo morali dediči zadovoljiti z eno milijardo. Posclmsfi II ZgOdOVlOC dvobojev. Zgodovina dvoboja je zelo obširna in tirani marsikatero posebnost in zanimivost. Dvoboj med plemičem in psom. Najbolj izreden dvoboj se je vršil 3. oktobra 1371 med plemenitašem in psom. Pariški plemič je zginil nenadoma brez vsake sledi. Njegov zvesti pes je našel gospodarjevo truplo, ki je bilo zakopano pod drevesom. Pes je napadel kmalu za tem plemenitaša, ki se je pisal Maquer in katerega se je oprijel sum umora. Francoski kralj Kari V.' je zapovedal, da se morata dvobojevati osumljeni in pes, da se na ta način do-žene resnica. Res izredni dvoboj se je vršil ob navzočnosti celega dvora. Plemič je bil oborožen s sulico, pes pa le s svojimi zobi. Kljub neenakosti v orožju se j;> pognal pes nasprotniku za vrat in ga vrgel na tla. Še le tedaj je priznal morilec, zločin. Psu, ki je pripomogel resnici do zmage, so postavili kamenit spomenik; morilca so obsodili na smrt. Igralka premaga tri nasprotnike. Za kraljevanja francoskega kralja Ludvika XIV. je slavil Pariz gledališko igralko Maupin. Bila je tudi izborna sabljačica. Lepega dne je pozvala na dvoboj tri gospode, ki so se obnašali napram njej nespodobno. Vse tri nasprotnike je posabljala na smrt enega za drugim in se je podala nato na ples. Kralj jo je oprostil radi trojnega uboja vsake krivde. Dvoboj v balonih. V »obljubljenem mestu dvobojev« — v Parizu se je vršil 3. maja 1808 dvoboj v balonih med dvema gospodoma, ki sta se med seboj sprla radi neke plesalke. Vsak je stopil v zračni balon in z njim vred tudi njegov spremljevalec. Balona sta se dvignila 500 metrov v zrak in spodaj na tleh se je zbralo na tisoče radovednih gledalcev. Eden od nasprotnikov je otvoril dvoboj na ta način, da je streljal iz lovske puške proti nasprotnemu balonu, a je prvi strel zgrešil cilj. Drugi strel še le je zadel ovoj balona, ki je padel na tla in sta bila hudo poškodovana strelcev nasprotnik in njegov spremljevalec. Dvoboj z bilijardnimi kroglami. Čuden dvoboj se je doigral septembra leta 1843 v majhnem francoskem mestecu Maisonfort. Neke nedelje sta se sprla med seboj v krčmi pri »Belem petelinu« gospoda: Lenfant in Mellant. Skregala sta se radi bilijardne igre. Užaljeni Lenfant je predlagal, naj izvo-jujeta dvoboj ne s pištolami ali sabljami, ampak z bilijardnimi kroglami. Začela sta metati eden v drugega slonokoščene bilijardne krogle. Gospod Mellant je ostal zmagovalec. Z dobro po-merjenim lučajem je zadel nasprotnika smrtno v sence. Najdaljši dvoboj. V zgodovini najdaljši dvoboj je trajal celih — 19 let. Pričel je v nemškem mestu Strassburg leta 1794, onega dne, ko je priredil francoski general Moreaii meščanom na čast veliko plesno veselico. Dva oficirja: kapitan Dupont in kapitan Fournier sta zašla v prepir, ki je končal s pozivom na dvoboj. Prvič sta se sabljala in je bil Fournier lažje ranjen. Dupont je vprašal nasprotnika, če že ima dovolj? »Začasno že,« se je glasil odgovor, »a pozneje bova nadaljevala.« Mesec pozneje je res došlo do Cesa ne smemo, ako hočemo, da se dobro počutimo I Ne smemo uživati slabo prekuhanih jedi, ne smemo požirati slaho zgrizenih jedi, ne smemo prehitro in preveč jesti, ne smemo čutiti odvratnosti do jedi, ne smemo trpeti, da nam neprebavljena jed obtežuje želodec, ne smemo imeti želodčnih bolečin, gore- čice in krčev, ne smemo čutiti vzdigavanja in dušlji-vosti, ampak je treba, da se brigamo za dobro prebavo in redno odvajanje, ker brez tega ni zadostne cirkulacije krvi in naravno tudi ne zdravja. Ako smo s prebavo in delovanjem črevesja nezadovoljni, nam bodo pomagale Fellerjeve »Elsa«-pilule, G zavitkov Din 30.—, 12 zavitkov Din 50.— in Elsa švedske kapljice (2 steklenici Din 50.—) vse že z zavojnino in poštnino vred pri lekarnarju Eugen V. Feller, Elzatrt 341, Savska banovina. Odobreno Minlst. soc. po'. In nar. zdravja Sp. br. 509 od 24. IH. 1932. nadaljevanja dvoboja. Tokrat je bil pa ranjen Dupont. Ob tej priliki sta sklenila oba nasprotnika pogodbo, s katero sta se obvezala, da se bosta dvobojevala pri vsakem srečanju. Minulo je nekaj let, v katerih je menjavala usoda Evrope in razkropila francoske vojake po celem svetu. Ko je zasedel Dupont majhno mesto v Švici, je naletel tamkaj na nasprotnika Four-nierja. Pet minut po srečanju sta se že sabljala. »Gospod general,« je nagovoril Dupont med tem časom povišanega tekmeca, »ste li sedaj zadovoljni?« •— »Ne,« je odgovoril Fournier, »pri naj-bližnji priložnosti bova boj nadaljevala.« Prihodnja priložnost za dvoboj se jima je ponudila leta 1813, in sicer po bitki narodov krog nemškega mesta Leipzig. Med umikom francoske arnia-de sta se dvobojevala oba nasprotnika s pištolama. Trčila sta eden ob druzega v nekem gozdu in izmenjala strele. Fournier je ustrelil mimo, Dupont je dvignil orožje, a je izjavil, da tokrat ne mara sprožiti. Prihranil si je pravico do strela do prihodnjega srečanja. Vse-kako je bil tega dne 19 letni dvoboj končan, ker se nasprotnika nista več videla. Iz ccsegu sveia. Največji rudnik na svetu. Predsednik sovjetskega- komisarijata za težko industrijo, Vasilij Ivanov, je objavil načrt ogromnega bakrenega rudnika, ki ga bodo pričeli izkoriščati ob Balkajskem jezeru v osrednji Aziji v sovjetski republiki Kazanstan, tudi »Glavni stepi« imenovani. Samo pripravljalna dela bodo stala 450 milijonov rubljev. Letni proizvod cenijo na 150 tisoč ton. To bo največji rudnik na svetu. Najbolj požrešna žival. Ugotovili so, da je najbolj požrešna žival na svetu navadna španska krastača. Na podlagi stvarnih dokazovanj so v živalskem vrtu v Londonu po večkratnih poskusih to dognali. Morali so se pa v to NAJIDEALNEJŠA NOŠNJA ZA POLETI: „VIKTORIA" WIMPASSING- PLATNENE ČEVLJE. 729 svrho poslužiti filma, ki je pokazal, da se jezik španske krastače premika z neznansko naglico, šine namreč v žrelo in iz njega 1500 krat v eni sami sekundi. Na podlagi te ugotovitve je bila španska krastača proglašena za najpo-žrešnejše bitje živalskega rodu. Tudi pred tisočletji so kradli. Poročajo iz Londona, da je dr. Pendelbury, eden vodilnih članov raziskovalne odprave, ki koplje v Tel Amarni, izjavil, da se more na podlagi najdenega gradiva smatrati egiptovski faraon Tutankamen za tatu. Ko je ta vladar zasedel prestol, je dal vlomiti v grob svojega tasta Smenkara, in je velel odnesti vse dragocenosti iz grobnice. Dal je tudi nalog, da se mora ime Smenkare zbrisati z vseh poslopij. Zaklade in dragocenosti, ki se jih je polastil na ta način, je dal prepeljati v Dolino kraljev in po smrti so mu jih morali položiti v grob. Ruski izumitelji. V Moskvi se je nedavno vršila konferenca izumiteljev, na katero so prispeli odposlanci iz vseh delov sovjetske unije. Iz poročil, ki so jih podali poročevalci na konferenci, izhaja, da ima organizacija izumiteljev v Rusiji dane« 400.000 članov. Samo lani je bilo predloženih 195.000 izumov. Med njimi jih je 96.000 prometnega značaja. Iz tvomice »Serp i molot« je prišlo leta 1931 v treh mesecih 1214 iznajdb, v jeklarnah pa pride na vsakih 100 delavcev 17.6 izumov. ; Svojevrste zabava. Listi pišejo o neki bogati dami Annie Fenler, da je v Nizi na Francoskem, v tamošnji igralnici v svoji prvi igri priigrala 70 tisoč frankov. Ko se je vrnila iz igralnice v hotel kjer je stanovala, je stopila na balkon, odkoder je zmetala na ulico vseh 70 tisočakov na veliko radost občinstva, ki se je trgalo za dragocene »metulje«. Na policiji je izjavila, da je to njen prvi zaslužek v življenju, katerega pa noče obdržati, že zato ne, ker je dobljen pri igri. Bikoborbe v Španiji so že oddavna upeljane ter so postale prave ljudske igre. Razne vlade so se trudile, da bi igre odpravile ali vsaj omejile. Sedanja vlada je v tem oziru pomnožila svoje težnje in napore, a doslej brez večjega uspeha. Toliko pa se je v načinu vršit-ve teh iger spremenilo, da so za draženje živali mesto rdeče barve začeli rabiti zeleno. Ta barva namreč vpliva na omenjehe živali jako dražilno. Novefše. Posvetovanja v Parizu. V Parizu so se vršila zadnje dni posvetovanja med angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom, zunanjim ministrom Simonom in francoskim ministrskim predsednikom Herriotom. Razgovori so bili priprava na ženevsko razorožitveno konferenco. Med zastopniki obeh velesil je bila sklenjena odložitev plačil za šest mesecev, 15—20 letno mirovanje glede oboroževanja, posojilo Avstriji in državam Male antante. Izpred državnega sodišča v Beogradu. »Slovenec« od 14. junija poroča iz Beograda naslednje: »Dne 11. junija zjutraj so prijeljali policijski agenti iz Ljubiia- ne v posebnem vagonu brzovlaka v preiskovalne zapore državnega sodišča: bivša državna poslanca Janeza Brodar-ja in Janeza Strcina, bivšega oblastnega poslanca Antona Umnika, posestnika Jerneja Vombergarja, župnika v Kranju Matijo Škrbca, misijonarja Josipa Godino, kaplana v Komendi Ivana Platišo in kaplana v Dolu pri Ljubljani Josipa Hostnika. Navedeni gospodje so v preiskavi zaradi znanih dogodkov zadnjega časa. Preiskava proti njim je bila v glavnem zaključena že v Ljubljani, vendar pa jih bo državno sodišče ponovno zaslišalo. Kdaj se bo vršila razprava, se še ne ve.« Pet let radi uboja. Na Jelovcu v župniji Kamnica pri Mariboru je stanoval pri Odrovih 20 letni Jože Tomažič iz Poljan. Med Odrovo hčerko in Tomaži-čem je prišlo do razmerja, ki je imelo posledice. Dne 5. maja je oče Oder zba-dal svojo hčer in Tomažič je pograbil kuhinjski nož in z njim zaklal starega. Dne 13. junija je obsodil mariborski senat Tomažiča na pet let strogega zapora. Samomor. V Celju se je ustrelil 13. junija v svojem stanovanju 45 letni dr. Kristijan Wolf. Neznan utopljenec. V vasi Dolenje Brezovo pri Sevnici je naplavila Sava moško truplo, ki je bilo že dalje časa v vodi. Utopljenec je imel na sebi belo srajco, telovnik, športne hlače in je bil bos. Nesreča tovornega avtomobila. Na ovinku ceste: Št. Jurij v Slov goricah — Št. Lenart je padel v obcestni jarek tovorni avto, last posestnika Josipa Gor-jupa. Z voza sta padli dve ženski in Gorjup-, ki so se pa le lažje poškodovali. Požari na Ptujskem polju. Dne 11. junija popoldne je izbruhnil ogenj v Braunšvajgu pri Ptuju pri posetniku Ferliču. Ogenj se je razširil na sosedna poslopja posetnikov: Kosirnika, Lize Meglic in Katarine Forstner. Imenovanim je upepelil požar lesena stanovanjska in gospodarska poslopja. — V nedeljo, dne 12. junija je pogorelo posestniku Skoku v Lancovi vesi stanovanjsko poslopje. — Gorelo je v nedeljo tudi še v Župečji vasi. Vsi obžalovanja vredni pogorelci so bili le neznatno zavarovani. Ikap je zadela na brivskem stolu dne 13. junija v Mariboru hišnega pos^tni-ka Franca Museka. S konja je padel pri jahanju in si zlomil levo nogo v kolenu veleindustrijalec Valter Vošnjak. Sv. Lenart v Slov. goricah. V soboto, dne 11. junija, smo položili k večnemu počitku obče znanega, zelo priljubljenega očeta Karla Pur-gaja, posestnika v Jurjevem dolu. Rajni je bil vseskozi poštenjak, vzoren kmet, veren, darežljiv, za kar pričajo mnoga njegova dobra dela, ki jih je storil svojcem in sosedom. Pri njegovi hiši se je opravljalo in se še opravlja tako-zvano blagoslovljenje velikonočnega jagnjeta, ki nam je jasen dokaz, da je bil mož slovenska korenina. Na svidenje nad zvezdami! Ostalim naše iskreno sožalje. Na sedmini so darežljivi gostje darovali kljub sedanji krizi Din 204.50 za novo bogoslovje v Mariboru, za kar jim naj bo Bog dobrotljiv plačnik. — V hišo rajnega; Purgaja je zahajal dolga leta »Slovenski Go-f spodar« in zahaja še danes. Pozor! Izpolnil sem na novo mojo trgovino z ma-nufakturnim in drugim blagom, tako da Vam danes nudi moja velika zaloga najboljšo izbiro. Kot 36 let obstoječa tvrdka imam najboljše zveze s tu- in inozemskimi tovarnami in tvrdkami, tako da mi je mogoče vedno po najugodnejših cenah dobro blago si priskrbeti in tudi vsled tega po najnižjih cenah prodati. Kupujem in plačam po najvišjih cenah vse poljske pridelke, kakor jajca, suhe gobe, orehe, fižol, krompir in seno. Moje cene so vedno od konkurence višje, ker jaz prodam blago direktno v inozemstvo. Plačam takoj pri prejemu. Za obilen obisk se priporoča lud. Mrautsiiflcr trgovina z mešanim blagom Loče pri Poitcanah. 758 Naznanilo. Tem potom si vljudno dovoljujem cenjenemu občinstvu sporočiti, da sem prevzel s 1. junijem tega leta staro dobro znano Irgovšno A. Toplak nasl. nasproti Narodnega doma v Celju. Ker sem trgovino založil s popolnoma svežim špecerijskim blagom, Vas prosim, da me v najkrajšem času obiščete in podprete kot začetnika z obilnim obiskom. Uverjen sem, da Vas bodem mogel v vsakem ozira zadovoljno postreči ter se najvljudneje priporočam. FRANC JAKŠE, trgovec, CELJE. 756 V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manji ši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor. Repico (rips) in druga oljnata semena zamenja za dobro in sveže olje tovarna olja J. Iloch-muller v Mariboru, Taborska ulica pri mostu. 702 Mostin, moštova esenca za napravo zdrave domače pijače se dobi v drogeriji Kanc-Wol-fram, Maribor," Slovenska ulica, 635 Bika za kravo. Bika, dve leti starega, 650 kg težek, pomurske pasme (pšenično siva), ocenjen na 27 točk, pohleven in izvrsten- pleme-njak, prodam ali zamenjam za kravo iste pasme, mlekarico, staro 2 do 5 let. — Franjo Zdolšek, Sv. Jurij ob juž žel. 759 Bencin-motor na vozu < k orig. »Morava«, kompleten, skoraj nov, poceni na prodaj. Maribor, Aleksandrova cesta 24, elektrotehnično podjetje. - 753 Prodam travnik, 4 orale. Dragučova 14, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici. 755 Singer šivalni stroj z 10 letno garancijo se proda po ceni; proda se tudi proti hranilni knjižici. Specialna mehanična delavnica Rupert Draksler, Vetrinjska ulica 11. 76® Oiiilier. (Dalje.) Kraljica je večkrat zahtevala, naj ji pripovedujem svoje dožitke po morjih. Nekoč, ko sem Bil zelo žalosten, mi je rekla, da mi bo dala napraviti čoln. Njen mizar je res izdelal po mojih navodilih krasen čolnič, v katerem bi lahko sedelo osem naših ljudi. Nato je iztesal veliko korito, dolgo 300 stopinj, široko 50 in 8 globoko. To so napolnili z vodo in postavili v veliki dvorani ob zid. Tu sem često veslal, bodisi za lastno zabavo, bodisi da zabavam kraljico in njene dame. One so uživale, posmatrajoč mojo gibčnost in izvežbanost na vodi. Tedaj sem čoln samo uravnaval, ker je gonil čoln veter. Tega pa so delale dvorne °;ospe s svojimi pahljačami. Nekoč bi bil tu malodane poginil. Sluga je imel namreč dolžnost, da od časa do časa izmenja vodo v koritu. Nekega dne je bil toliko nepazljiv, da je pri izmenjavi vode spustil v korito tudi veliko žabo. Ona je bila mirna in je čepela v enem kotu vse dotlej, dokler nisem stopil v svoj čoln, da bi se vozil po vodi. Ko je pa zapazila čoln, se ji je zdel pripraven za ležišče. Položila je prednji nogi na čoin, da bi se spustila vanj. Čoln se je zelo nagnil in bi se bil prevrnil, če se ne bi bil nagnil jaz na nasprotno stran. Žaba je skočila v čoln in je začela skakati po njem. Enkrat je celo mene preskočila in me je vsega po-mazala s svojo sluzavo kožo. Nato pa je začela s svojimi strašnimi očmi vame buljiti. Glumad-kliča se je bala zame, a jaz sem jo prosil, naj dopusti, da sam obračunam z žabo. Udaril sem jo parkrat z veslom, na kar je zopet skočila v vodo. Kljub temu so bile to samo male nevarnosti napram oni, o kateri bom sedaj pripovedoval. Bil je krasen dan. Odprl sem v svoji škatli okna in vrata. Sedel sem pri svoji mizi ter sem razmišljal o svoji kruti usodi. Naenkrat sem opazil, kako skače okoli škatle neka strašna, kosmata žival. To je bila opica dvorskega kuharja, katera se je bila na kak način zmuznila iz svoje kletke in se je sedaj podila po dvoru. Kmalu me je zagledala. Lahko bi se bil skril, ali strašni pogled tega čudnega bitja me je kar prikoval na mesto. Stegnila je svojo gnusno roko skozi vrata, me je zgrabila okoli pasu ter izvlekla ven. Začel sem se braniti, ali ona me je tako močno stisnila, da so mi začela rebra pokati. Moral sem miro- vati, ker sem bil v njeni oblasti. Opica me je začela zdaj s svojo strašno roko božati, zdaj zopet mi je kazala zobe. Jaz sem bil od strahu kar trd. Naenkrat se je šum začul. Nekdo je prihajal. Opica je naglo odskočila, stekla do zida in splezala po nekem stebru kvišku. Plezala je s tremi nogami, s četrto pa je držala — mene. Ko je dospela do vrha stebra, je splezala na streho. Tedaj sem začul, kako je doli klicala Glumadkliča na pomoč. Ves dvor se je zbral. Vsi so gledali opico na strehi, kako me je držala v eni roki, kakor da bi bil njen mladič. Sluge so tekli po lestve. Prislonili so jih na zid in nekaj jih je pohitelo na streho. Opica je bila kmalu obkoljena od vseh strani. Vedela je, da po treh nogah ne bo mogla zbežati, zato me je pustila in je zbežala. Prijel sem se za opeko. Bil sem na višini čez 200 metrov. Tresel sem se kakor šiba na vodi, ker me je mogel najmanjši vetrič odpihniti. Tedaj me je zapazil deček, ki je bil že na strehi, vtaknil me je v svoj hlačni žep ter se je začel polagoma spuščati po lestvici nizdol. Izročil me je prestrašeni Glumadkliči. Opico so obsodili na smrt. Dalje je išla zapoved, da nihče na dvoru ne sme več imeti take živali. Če se je kralj bril, sem bil večkrat navzoč. To je bilo strašno gledati. Brivec je vlekel preko kraljeve brade z nožem, dolgim dva metra. Med britjem sem pobiral s poda najdaljše dlake iz kraljeve brade. Bile so močne in debele kakor vrvice. Nato sem obdelal kos lesa, da je dobil obliko glavnika. Na eni strani sem naredil luknjice ter v nje močno pritrdil dlake. Tako sem dobil zelo dober glavnik, kakršnega sem že dolgo pogrešal in mi ga tu ni znal nihče napraviti. (Dalje sledi.) Vzgoja princa na Kitajskem. Mandarin Pong je bil postavljen za. vzgojitelja cesarskega princa. Dobil je strogo naroČilo, naj bo s princem na vso moč vljuden in popustljiv ter naj opusti vsako trdo besedo. Nekoč se je mandarin izprehajal s svojim visokim gojencem. Videla sta čredo ovac in vzgojitelj si je dovolil vprašanje, kakšne živali so to. »Svinje!« je odgovoril princ. »Zelo dobro,« je pohvalil Pong svojega učenca. »Visokost, imate do gotove meje povsem prav. Te živali imajo toliko nog kakor svinje in če ne bi imele volnene dlake, bi lahko bile svinje. Tako pa pravimo svinjam, ki imajo na sebi volneno dlako, navadno ovce.« Pobožna želja. Fantek je splezal čez plot na sosedov vrt. »Kaj bi rad?« ga je vprašal sosed. »Oprostite, iščem svojo puščico, ki sem jo izstrelil s svojim lokom, pa je zašla sem na Vaš vrt.« »Kje pa naj bi zdaj bila?« »Tamle v Vašem mačku tiči.« Že ve, zakaj. Sinček: »Dajte mi kilo mesa, pa prav žilavo in trdo mora biti.« Mesar: »Zakaj pa?« Sinček: »Tedaj mi otroci tudi kaj dobimo, drugače pa sne oče vsa sam.« Vseeno. Fantek: »Dajte mi pol litra vina!« Gostilničar: »Belega ali črnega?« Fantek: »To je vseeno, ker je za starega očeta, ki je itak slep.« Dcbor znak. Oče ravnatelju šole: »Ali bi mogel dati svojega sina v vašo šolo?« Ravnatelj: »Zakaj pa ne? Izpričevala so v redu, glavno je, da ima dobro glavo.« Oče: »To pa že. Zadnjič mu je padla s skednja neka deska na glavo, pa se mu na glavi ni niti najmanj poznalo.« Medvedek. (Povest v slikah.)' 25. Jazbec najde Miška. Jazbec zbeži k Miškovi koči, vstopi in vidi, kako se Miško igra. Pove mu, da ga preganja orjak, noseč čarovniško palico. Ko sliši to Miškova mati, bi se bila skoro onesvestila. Vzame oba seboj na posvet k stari kozi z imenom »Modra«. /§ SIP mm ^ 26. ¡Koza Modra pozove opico Kiki. Koza modra skrbno posluša, kar jej pripoveduje Miškova mati. Tukaj sta bila brata: Hitri in Brzi. Koza jima reče: »Tecita in poglejta, kje je opica Kiki. Ta nam je zelo potrebna, ker samo ona bi zamogla izmakniti orjaku čarovniško palico. (Dalje sledi.) Kakor žensko srce. ! Žensko srce je čudna; stva. Nekateri žensko, srce silno hvalijo in ga; visoko čislajo, drugi zo-' pet pa nekoliko manj, pač pa po izkušnjah, kil so jih doživeli. Kdor to ve, bo razumel tudi ta-;, le prizorček, ki se je nedavno odigral v neki gostilni. j j. Gost je naročil pečeno goveje meso, ampak' tako zaradi sigurnosti je pa le vprašal, če je meso tudi mehko. ; »O,« je odvrnil natakar, »tako mehko, kakor samo žensko srce!« Gost: »Mhm-jži, veste kaj, potem mi pa rajši prinesite svinjsko pečenko!« ; Časopisni papir od leta do leta slabši. Dnevni tisk pomeni glavni zgodovinski vir za umevanje naše dobe. Poznejši raziskovalci sedanjih let bodo predvsem navezani na dnevnike. Zato si delajo strokovni krogi v Evropi in Zediinjenih državah resne skrbi, ker ne vedo, kako bi ohranili to gradivo bodočim pokolenjem. Sedanji časopisni papir se pripravlja iz lesa, zato v kratkem času razpade v prah. Čez nekaj desetletij bodo vsi v knjižnicah shranjeni dnevniki nedvomno popolnoma uničeni; ni sredstva, ki bi rešilo časopisne zaklade javnih arhivov. Ta ugotovitev je posebno usodna, ker pomeni, da se bodo kmalu sesuli v nič vsi dnevniki od leta 1873 naprej. Starejši dnevniki so se tiskali na močnem, iz platnenih cunj pripravljenem papirju, ki traja stoletja. V letih 1870 do 1873 ga je nadomestil papir iz lesa. Njegova življenjska doba je pri kraju. Samo nekateri ugledni dnevniki, kakor »Times« ali »Matin«, natisnejo posebej za knjižnice po več izvodov vsakega letnika na trajnem platnenem papirju. Knjižnice poznajo samo en način obvarovanja -dnevnikov pred razpadanjem. Prelepijo vsako polo na obeh straneh s prozornim japonskim svilenim papirjem. Tega sredstva se poslužuje vashingtonska kongresna knjižnica, kar pa je zelo zamudno in drago. Zgodovinarji vseh panog bi bili hvaležni izumitelju, ki bi utegnil podaljšati življenje žasopisnega papirja. Pes in orel v dvoboju. Nenavaden prizor so nedavno opazovali hribolazci, ki so se vračali iz Molossele v provinci Novarra, Italija. Veliki planinski orel se je najbrže radi gl^du, spustil pri vasi Čredo pred neki k urnik, kjer je nameraval ugrabiti kokoš. Na tem roparskem napadu ga je zasačil lovski pes, ki se je z vso silo zapodil v orla in se mu zagrizel v perut. Orel se je branil in je pričel psa obdelovati s svojim ostrim kljunom, kar pa je psa še bolj razkačilo. Med ptičem in psom se je razvnela prava mesarska bitka, pri kateri se je osu posrečilo, da je zagrabil orla za vrat, mu pregrizel žilo in ga tako premagal in usmrtil. Navzlic silnemu krvavenju se pes ni maknil od mrtvega orla, dokler ni prišel njegov gospodar, ki je pograbil mrtvega orla, psa pa odvedel k živinozdravniku, da mu je obvezal rane. Čudak. V Tridentu na južnem Tirolskem, ki po vojni spada Italiji, se je liotel v neko hišo vseliti nov najemnik. Preden se je pa vselil, je vse stene v hiši s trkanjem preizkusil. Našel je pri tem mesto, ki je doneče odmevalo, in ko je dal to zazidano odprtino odpreti, je našel v odprtini več hranilnih knjižic. Knjižice je dal zazidati čudak, sedaj! že pokojni Pietro Alessandrini že leta 1919, ker se je baje bal boljševiškcga prevrata. Oblasti so vedele, da je Alessandrini bogat, in ker niso našle po njem nikakega denarja, so zaprle njegovega nečaka, ker so ga osumili tatvine. Sedaj znašajo prihranki z obrestmi vred celih 150 tisoč lir. Mesto organista in cerkovnika pri župnijski cerkvi Sv. Martin pri Vurbergu je izpraznjeno. Dohodki so običajni: stanovanje, zbir-ca in drugo. Službo je mogoče nastopiti že 1. julija. 749 Občni zbor Vinarske zadruge »Lju-tcmerčan«, Sv. Bolfenk pri Središču, se bo vršil v nedeljo, dm 26. junija ob 9. uri dopoldne pri g. Rakuši na Obrežu s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnfem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Čitanje revizijskih poročil z dne 29. oktobra 1931 in 22. marca 1932. 5. Odobrenje računskega zaključka za leto 1930-1931. 6. Sklepanje o kritju zgu-be. 7. Sklepanje o likvidaciji zadruge. .8. Volitev načelstva in nadzorstva, oziroma likvidatorjev. 9. Slučajnosti. — Načelstvo. 753 Preklic. Podpisana Skok Marija, babica na Hajdini pri Ptuju, preklicem vse žalitve, ki sem jih raznašala o Zelenik Jožefu, kovaču na Zg. Ilajdini ter jih smatram za neresnične in se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja. Ilajdina, dne 11. junija 1932. Skok Marija. 757 Otroka vzamem v oskrbo. Naslov v upravi lista. 752 751 tolalgM m flvtno bolne! je moje ravnokar izišlo razjasnenje; V njem se obravnavajo dolgoletne izkušnje o vzroku, nastanku in zdravljenju živčno bolnih. Ta evangelij zdravja pošljemo vsakemu povsem brezplačno ki pismeno zahteva od spodnjega naslova. Tisočera zahvalna pisma dokazujejo o stvarnem uspehu v dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada k tej veliki množini živčno bolnih kdor tVpi, na raztresenosti, tesnobnem čutu, slabemu spominu, nervoznemu glavobolu, nespečnosti, pokvarjenemu želodcu, preveliki občutljivosti, bolečinah v udih, splošni ali delni telesni slabosti, ali pa na drugih neštetih pojavih naj zahteva mojo knjižico tolažbe. Kdor jo pazljivo prečita, bo prišel do mirnega prepričanja, da je pot do zdravja in veselja do življenja popolnoma enostavna. — Ne čakajte in pišite še danes! Nabiralno mesto pošte: Ernst Pasternack, Berlin SO. Mlchaelkirchplatz Nr. 13., Abt. 90. Hranilnica Dravske banovine Marmor Centrala. Maribor Podružnica: Celje nasproti pošle, prej Južnošta-j uu»iiu9nc-3ivicii9nc imtx. sss jersha hranilnica. ! Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj jI varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim i» premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenshe ulice. Vse vrste blaga za obleke, , 688 platno za perilo, železnino in okove za stavbe se kupi najugodnejše pri Franc Kolerič, trgovska hiša Apače Apače. Originalne „VULKAN"-kose ki so priznano najboljše, nudi po ugodnih cenah trgovina z železnino Brenčič Anton, Ptuj, Na drobno! 643 Na debelo! Zopet flošlo novo blago po 6, 7, 8 in 10 Din meter; oglejte si pred nakupom v Tekstilnem bazarju, I. Trpin, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 730 Moški polčevlji, boks, trpežni Din 120—, 128*— Moški polčevlji, najfinejši boks, eleg. Din 155"—, 165'— Klobuki otroški Din 28'—, 38 — Klobuki moški Din 52'—, 62'—, 75-— Velika izbira oblek, perila, kravat, dežnikov, noga-vife-i. t. d. najceneje in solidno pri Jakob liS, Maribor, Glavni trg 2 Nov vozni r&di Vej" veljaven od 22, maja 1932 je pravkar izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. 000000000000 0 0 Naročite za fante, ki se odpravljajo k vojakom, knjižico: Mol tovariš. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Molitvenik za mladeniče in še zlasti za vojake. Cena z rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din Po pošIJ 1 Din več. Tiskarna sv. Cirila, Maribor. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cena Din 2-—. 000000000000 Učenec se sprejme v trgovino z manufakturo, usnjem in specerijo. V poštev pride fant, ki je pošten, zdrav ter ima dva razreda meščanske šole z dobrim i spehom. Hrana in stanovanje prosto, učna doba tri in pol leta. Ponudbe s prepisom šolskega spričevala poslati na tvrdko Franjo Klanjšek, Maribor, Glavni trg. 740 Kdo prezidava. Dobro ohranjena kompletna osemkrilna okna s šipami, zunanja velikost 115 X 215 cm, komad po Din 150.—. Ogleda se pri: Karl Wesia-k, Maribor, Cankarjeva ulica 2. 694 Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje: »Zadruga«, Ljubljana, Poštni predal 307. — Išče potnike! 709 Mlinarski pomočnik, trezen in priden, z daljšimi spričevali se sprejme takoj v tovarni . Ivan Bezjak, Fram. 719 Lepo posestvo, 7 oralov, z velikim sadonosni-kom se proda. Naslov v upravi lista. 745 Sigurno proti krčem: Suyerin-Ramor. V vseh lekarnah. 742 Učenca sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Pekarna Vencel Pajek, Središče. 743 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E E najboljše in najvarnejše pri Spodnjestajershl ljiid Gosposka ulica Mariboru r. z. z n. z. Ulica tO.okiofora Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. Za varnost hrani!rsšh vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! ""^Ešjj —— — - 0 0 0 0 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 •i Tiskan Tiskai' na sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.