http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si Vsi praznični možje (piše Ksenija Medved) Letošnje martinovanje je po besedah policistov v naši občini minilo brez kakršnekoli kršitve javnega reda in brez nesreč na cesti. Verjetno lahko to pripišemo poostrenemu nadzoru, še bolj pa nogometni evforiji. Kakor nisem ljubiteljica ne martinovanja ne nogometa, pa se mi zdi kombinacija obeh v tej luči jako simpatična. Izognila se bom razmišljanju o tem, kakšno je sociološko, psihološko ali zgodovinsko ozadje tega pojava, dejstvo je, da recept deluje. Se najslabše jo je, kakor je videti letos ob martinovanju odnesla perjad. V pogovoru s prijateljem, ki je mesar, sem izvedela, da je prodal štrideset rac, prav toliko domačih piščancev in petnajst puranov. Že samo njegov izkupiček sem pomnožila s trgovinami v naši občini in prišla najmanj do številke tisoč. Ko to tisočino razrežeš, dobiš lepo število kosov nogic, perutnic in hrbtičkov ter še lepše število mastnih brad in ust v naši občini. In zakaj se poigravam s to mislijo ? Kar tako. Všeč mije, če so ljudje zadovoljni in srečni, pa čeprav si najdejo za razlog čudežno preobrazbo soka v vino. Vendar se ne morem znebiti občutka ob taščinem pripovedovanju, kako malo je bilo treba za srečo storiti včasih. Oča so na ta dan prinesli na mizo bunkovec, vino iz hrušk, saj grozdja ni bilo, mati pa so za deco pripravili trojed. To so bili opečeni kruhki, povaljani v vino in sladkor. In to je bilo to. Pa nisem nostalgična! Toda po Martinu pridejo k nam še Miklavž pa Božiček in Dedek Mraz. Naša sreča se bo merila s kupi daril in gostijami. Vsaj jaz pa bom vseeno kakšno solzo spustila tudi ob tanjšanju denarnice. Pa vi? Klasje spremljalo navdušenje ob gledanju nogometne tekme Navdušenje nad nogometno zmago med ivanškimi navijači. Kutnarjevi z Grma pri Radohovi vasi, so letošnjo jesen imeli bogat kmetijski pridelek. Za cel tovornjak je bilo samo endivje solate (v enem kosu), težke 3,5 kilograma (na sliki). Prav tako je šla vkason samo ena koleraba (tudi na sliki), kije bila za pol kilograma težja. Tovornjak in prikolica sta v lasti in uporabi Eve in Domna Polončič (tudi na sliki), ki po svojih močeh pomagata pri spravilu ozimnice. Vzdrževalci in izvajalci zimske službe na lokalnih cestah v Občini Ivančna Gorica, Komunalne gradnje d.o.o., sporočajo: PRIPRAVIMO SE NA ZIMSKE RAZMERE str. 7 JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2002 RAZPIS ZA ŠPORTNIKA LETA OBČINE IVANČNA GORICA V LETU 2001 KDO SMO? NASA GLAVNA DEJAVNOST LOGOd.o.o. JE PRODAJA IN RAZVOZ Ljubljanska cesta 66 KURILNEGA OLJA 1290 Grosuplje Tel.: 01 7866-830 Naročila po tel.: 01 7866-840 KAJ ŠE NUDIMO? TEHNIČNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL, ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, PODALJŠANJE REGISTRACIJE. VSE NA ENEM MESTU! STRAN Iz Jernejeve malhe Spet nas je presenetil sneg. Take zapise in teme pogovorov beremo in poslušamo vsak november. Kot da bi avtorji teh člankov spreminjali le datume, vsebina pa ostaja iz leta v leto ista. Sele ko se ljudje zavedamo, da moramo zimske razmere razumeti, se nanje pravočasno dobro pripraviti, obuti tople čevlje, šele takrat z logičnim pristopom ugotovimo, da moramo naravo sprejeti v vsej kljubovalnosti, tako kot je. Prometa pa nam ne krojijo samo težavne zimske razmere. Avtobusni prevozniki so že domala ukinili večino prevozov iz naših odročnejših krajev, sedaj pa podobne ukrepe napovedujejo tudi Slovenske železnice. 15.decembra stopi v veljavo nov vozni red, ki bo predvsem sobotne in nedeljske ter praznične vožnje skrčil na minimum. Ob nedeljah naj bi prvi vlak v Ivančno Gorico prišel iz smeri Novo mesto ob sedmih zvečer, iz Ljubljane pa ob devetih zvečer. Kakšna naj bo prestolnica brez povezave s periferijo, kako bodo prihajali študentje, izletniki, turisti in nenazadnje delavci in starejši ljudje do svojih domov oziroma delovnih mest? Tržno gospodarstvo postavlja na tig tudi slabosti, ki jih ob neurejenih razmerah v državi na svoja pleča dobi mali uporabnik. Gradbinci na vzhodni obvoznici oziroma priključku na avtocesto v Ivančni Gorici se skupaj z obvoznico starajo in čakajo, da bodo policisti čimveč prinesli v proračun. Brez šale, cesto težko pričakujemo, temu primemo se kaže tudi velik promet posameznikov, ki si jemljejo pravico za nelegalno vožnjo po cesti, kije v vsakem primeru boljša in hitrejša kot cesta skozi središče naselja. Prvi namigi države, da se premalo pobere na cestninski postaji v Dobu, in projekt zaprtega sistema cestnine ob avtocestnih dostopih v Ivančni Gorici, vznemirjajo javnost z vprašanjem, po kakšni vzporedni cesti bo lahko naš občan izbiral način vožnje. Kot je nam znano, mora vsaka plačljiva avtocesta imeti ustrezno regionalno zastonjsko povezavo. Naš predlog, ki je bil delno osvojen že v času sprejemanja uredbe, je bil, da se cestnine vgradijo v sistem zaprtega tipa na Biču takrat ali pa že prej ko bo dograjen novi odsek avtoceste Bič - Korenitka. Vsi, ki poznajo cestne povezave po naši občini, hvalijo ustrezno opremljene lokalne in krajevne ceste, manj pa so zadovoljni s cestami, kijih ima v upravljanju država. Že Jurčič je pisal o zakrpanem Žužemberku, ko še ni mogel poznati današnje ceste, kjer res krpa prekriva krpo na regionalni cesti od Ivančne Gorice do Žužemberka in naprej. Cesta ob tako velikem prometu ne bo zdržala dolgo. Obljube pristojnih dižavnih organov, da je projekt v pripravi, uporabnikov cest ne bodo dolgo časa hrabrile, saj bi želeli, da se besede spremenijo v dejanja in na cesti pojavijo gradbeni stroji. čas, ki ga živimo ta trenutek, nam bo prinesel tudi obračun na vseh področjih našega dela v občini. Nekateri bodo zadovoljni s svojimi uspehi, zlasti nogometaši, rokometaši in ostali športniki, pa spet glasbeniki, pevci, literati, likovniki, dramske skupine. Aktivi kmečkih žena, konjeniki in ostala društva, vezana na kmetijsko dejavnost, lovci, ribiči, čebelarji, negujejo tradicijo. Ne zaostajajo ali celo prednjačijo gasilska, turistična, humanitarna društva, ki jim je osnovna skrb človek in njegovo kvalitetnejše življenje v trdih pogojih tržnega gospodarstva in tehnične družbe. Osnovno za vsa društva je, da njihova razvejanost in interesna pestrost doseže prav vsakega občana. Razmere in pogoji za delovanje pa za vse nikoli ne morejo biti tako dobri, da ob visokih ciljih ne bi potarnali in si želeli še večjih uspehov. Smo pač ljudje. Zupan Jernej TURIZEM - GOSPODARSKA DEJAVNOST? KAJ SO PISALI O NAS V HIRSCHAIDU? V pobrateni občini Hirschaid tudi izdajajo občinsko glasilo. V 22. številki so v rubriki Aktualno na več straneh poročali o obisku njihove delegacije v Sloveniji in o podpisu slavnostne listine o pobratenju. Z obilico slikovnega gradiva so predstavili dogajanje, poudarili našo gostoljubnost in prisrčnost ter dodali recept za pripravo slovenske potice . Za nas je zanimiva poslanica njihovega župana A. Schlunda, ki občanom poroča o obisku. Med drugim tudi pravi : " Radijski reporter meje vprašal, kako bomo stvat peljali naprej. Rekel sem mu, daje moja srčna želja, da bi se odnosi na mnogih ravneh odvijali in razvijali še naprej. Pri tem sem mislil na nove, dodatne stične točke na sledečih področjih: - društva, še posebej športna in kulturna - šolske ustanove, še posebej gre tu za sodelovanje med slovenskimi in našimi učenci, saj to v dobi interneta ne bi smelo biti več problem, - gospodarstvo, n.pr. trženje domačih proizvodov; dogovorili smo se, da bodo letos na božičnem sejmu v Hirschaidu na razpolago tudi izdelki umetne obrti iz Slovenije. Toda najvažnejše zame je razumevanje med narodoma. In ker se mnogi trudijo, da bi odpravili jezikovne ovire in hodijo na jezikovne tečaje, je to dokaz, da je naše pobratenje res živo. " Svojo poslanico župan končuje z željo, da bi pobratenje med Ivančno Gorico in Hirsehaidom obrodilo sadove in da bi to morala biti srečanja med mladimi. Poročilo je povzela M.A.Ficko Vsak dan slišimo ali beremo, kako nam je na vseh področjih potrebna vizija naše prihodnosti. Pred tremi meseci je bil na občinski ravni organiziran posvet, ali strokovno rečeno, delavnica za pripravo skupnega razvojnega programa občin ljubljanske urbane regije. Kot udeleženec delavnice sem pričakoval, da bomo od sklicatelja vnaprej prejeli gradivo, ki bi iz ugotovljenega stanja na posameznih področjih v grobih obrisih nakazalo možnosti in pogoje za razvoj, ki jih ima ali bolje rečeno ki naj bi jih imelo določeno področje v naši občini. Prepričan sem ( ali vsaj upam), da imamo na področju občine profesionalne strokovnjake za posamezna področja, ki naj bi pomagala pri snovanju skupnega razvojnega programa. Zal pa področje turizma zaenkrat še nima profesionalnega strokovnega delavca , ki bi lahko skupaj z amaterji pomagal pripraviti strokovno utemeljen ter za občino sprejemljiv program razvoja turističnega gospodarstva Zelo težko, lahko rečem neodgovorno bi bilo, da bi brez strokovnih podlag in soglasij civilnih združb, t.j. turističnih društev in Občinske turistične zveze, predlagali določene rešitev ali postavljali kakršnekoli zahteve brez predhodne uskladitve z vizijo kompleksnega razvoja naše občine. Zaradi takega stališča smo se na posvetu dogovorili, da bo snovalec skupnega razvojnega programa občin ljubljanske regije sklical poseben pogovor s predstavniki turizma iz naše občine, z namenom, da bi programska zasnova slonela na objektivni preso- ji in realnih možnostih razvoja turizma, kot gospodarske dejavnosti v naši občini. Turistični delavci še vedno čakajo na obljubljeni pogovor. Ob tem ne smemo mimo dejstva, da imamo sprejet prostorski plan za večino zaselkov v naši občini z določenimi usmeritvami in lokacijami za razvoj turizma. Verjetno bi kazalo tudi v naši občini, glede na snovanje skupnega programa razvoja ljubljanskih občin, prevetriti številna vprašanja, ki so vezana na regionalni razvoj turizma v prihodnje, ter povezavo z drugimi občinami, še posebej z Ljubljano. Vse bolj in bolj prihaja v ospredje nuja, da se bolj vizionarsko opredelijo strateška delovna področja, ki realno lahko omogočijo hitrejši gospodarski in splošni razvoj ter napredek občine. Seveda pa bo taka opredelitev pri svetnikih ali posameznih političnih strankah možna le če bodo bolje oboroženi s predlogi in mnenji strokovnjakov, ali še bolje skupin strokovnjakov za posamezna področja, medtem ko bi politika delovala kot korek-tivni faktor. Občina Ivančna Gorica je ena redkih slovenskih občin, ki ima izredno bogato zgodovinsko, kulturno in turistično dediščino. Trendi razvoja svetovnega turizma so v stalnem porastu. Ob tem je treba postaviti vprašanje, ali je področje razvoja turističnega gospodarstva (danes v občini lahko govorimo le o izletniškem turizmu oz. o izlet-ništvu) za občino perspektivno ali ne. V primerjavi z možnostmi številnih drugih občin z veliko manjšo dediščino na tam področju bi moral biti odgovor pritrdilen. V tem primeru bi morali čimprej pripraviti projekt razvoja turističnega gospodarstva občine. Le-ta bi moral biti v prihodnje vpet v prostorske načrte in vsakoletni občinski proračun. Osnovna orientacija občine mora biti prehod iz izlet-ništva v stacionarni turizem. To pa zahteva izgradnjo infrastrukture, ki pa spet zahteva iskanje investitorjev, zagotavljanje ugodnih kreditov, nepovratnih sredstev in končno prostorsko opredelitev za gradnjo penzionov, rekreacijskih površin, kampov ter v povezavi z drugimi področji, organizacijo številnih kvalitetnih športnih, turističnih in kulturnih prireditev. V naši občini razvoj gospodarstva kaj proda ne uspeva. Po projektih tudi ni predvidena večja izgradnja industrijskih objektov ali tovarn. Zato bi kazalo razvoju turizma nameniti več pozornosti. Na primer: Del Jurčičevine in izvira Krke, Krške jame in področja do Zagradca bi morali rezervirati za razvoj "mehkega" turizma (le za manjše pezione). Enako velja še za številne druge predele v naši občini. Skratka, Občina Ivančna Gorica bo naredila strateško napako, če ne bo, glede na bogato dediščino, razvoja turističnega gospodarstva uvrstila med prioritetne naloge in dejavnosti. Zato ne zamudimo ugodne priložnosti in možnosti, ki se nam nudi z vključitvijo bogatega tržnega zaledja Ljubljane in ostalih občin, ki bodo oblikovale skupni razvoj in program občin ljubljanske regije. Avgust Likovnik aložbenih idej... v Poslovni center Zolnir Pričenjamo gradnjo novega poslovnega centra v središču Ivančne Gorice, kjer vam nudimo nakup lokala ali poslovnega prostora. Ukrepajte hitro, da si predhodno zagotovite rezervacijo. Adamičev center Grosuplje Na voljo je še nekaj takoj vseljivih dvosobnih stanovanj. Informacije in prodaja: IMOS inženiring d.d., Linhartova 13, Ljubljana, telefon (01) 300 53 66, fax.: (01) 231 91 84 Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-(il,)7, c-mail: klasjc.casopis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Brcgar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Macedoni s.p., Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN SDS KOALICIJA SLOVENIJA SE PREDSTAVI N.Sk Nova Slovenija Jesen je pravi čas za nove začetke. Ko so pridelki skrbno pospravljeni v kašče in je pripravljena bogata ozimnica, ko v sodili zori vino, ko imamo ljudje vsaj malo več časa - za spomine in načrte. Prav s tem namenom sta občinska odbora NSi in SDS Ivančna Gorica 21. novembra 200] sklicala javno tribuno. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana kulturnega doma v Ivančni Gorici je pričala, da občanom in občankam ni vseeno, kaj se v tem trenutku dogaja v slovenski politiki in toliko bolj aktualna so bila vprašanja, ki so jih posamezniki postavili visokima gostoma - prvakoma obeh strank g. Janezu Janši in g. dr. Andreju Bajuku. Javna tribuna pa ni bila samo še eno izmed srečanj, kjer se lomijo kopja besed o posameznih perečih vprašanjih, pač pa je prebudila tudi novo zavest o možnosti sodelovanja izven strankarskih meja. Tako sta predsednika občinskih odborov NSi in SDS Ivančna Gorica - g. Andrej Sekirnik in g.Dušan Strnad podpisala t.i. PISMO O NAMERI. V njem se občinska odbora zavezujeta za medsebojno sodelovanje in podpiranje na prihodnjih lokalnih in predsedniških volitvah. Dejstvo je, da tovrstna dejanja ljudi pomirjajo. Preprosti podeželski človek, pa naj bo kmet, delavec ali izobraženec, se je namreč že zdavnaj nasitil velikih besed inje lačen resnice, zgleda in odgov- ornih dejanj. Beseda je sicer močna in pri poštenih ljudeh nekaj velja, a v trenutku, ko jo izpodkoplje dvom o njeni verodostojnosti, se konča ljudska zaupljivost - in prav to se začenja dogajati v naši Sloveniji- Oba gosta - g. Janša in dr. Bajuk, sta se med drugim na željo prisotnih v dvorani dotaknila mnogih splošnih pa tudi konkretnih vprašanj, kot so: negativna stališča do protiteroristične koalicije, zavlačevanje pri uveljavljanju zakonodaje Evropske unije, nerešeno vprašanje Romov, ki že od leta 1991 čakajo na rešitev svojega problema (država še vedno odlaša s prejetjem zakona o Romih, ki bi ga morala sprejeti že leta 1992 in je breme te problematike zvalila na lokalne skupnosti), očitki Evropske unije glede denacionalizacije, nedokončanih reform (socialnega sistema, nacionalnih medijev) in neupoštevanja že sprejetih predpisov, ki so za razvoj slovenske države izjemno pomembni. G. Janša se je v nadaljevanju dotaknil teme vključevanja Slovenije v Nato in problema tistega dela oblasti, ki tega ne podpira. Več kot očitno je, da nekaterim ne ustreza varnost, ki bi jo lahko Slovenija uživala v primeru včlanitve. Samo varno in stabilno okolje je pogoj za napredek in razvoj gospodarstva, je zaključil g. Janša. V nadaljevanju je g. Janša podčrtal nekaj pozitivnih korakov, ki smo jih kljub vsemu naredili v K) letih samostojne Slovenije. Prvi in najbolj pomemben je bila osamosvojitev. Slovenci smo po dolgem času dobili svojo državo. Mnogi narodi, ki so večji, kot je slovenski, je še sedaj nimajo in je po vsej verjetnosti tudi ne bodo imeli. Drugi korak: slovensko gospodarstvo je uspešno prebrodilo izgubo jugoslovanskega trga. Tretji korak: uspešno izvedena reforma lokalne samouprave. In četrti korak: mednarodna afirmacija. Po govoru obeh prvakov se je razvnela živahna razprava, v kateri so udeleženci želeli vedeti tudi kaj več o povojnih pobojih in odkrivanju grobišč, prisotnosti tujega kapitala in tujih podjetij v našem gospodarstvu in bližajočih se volitvah. Po takih večerih sc človek vpraša, ali bo kaj pomagalo, se bo kaj spremenilo? Kot v mnogih drugih življenjskih situacijah tudi tu ni takojšnjega odgovora. Pomirja pa misel, da se dobre in večne stvari rojevajo počasi - v trdni zavesti, da je vsak korak pomemben in z mislijo na prihodnost Slovenije. Ta naj bo svetla in delovna, pogumna in odgovorna, vztrajna in radoživa. Tega nam pač tudi Evropa ne more vzeti. D. N. ODKRILI SPOMINSKO OBELEŽJE Ob deseti obletnici vojne za Slovenijo so 20. oktobra na Grosupljem po slavnostni seji OZVVS in OOZ Sever odkrili spominsko obeležje pred Gasilskim centrom. Tam je bil pred vojno za Slovenijo in med njo sedež 57. območnega štaba TO in upravnega organa za obrambo takratne občine Grosuplje. Na slavnostni seji, na kateri so sc zbrali najvišji predstavniki obeh veteranskih organizacij, med njimi sta bila tudi Janez Janša in Tone Krkovič, je bil osrednji govornik Janez Lesjak, župan občine Grosuplje in predsednik sekcije MSNZ pri OZVVS Grosuplje. Po veteransken dejanju so najzaslužnejšim razdelili znake osamosvojitve OOZ Sever ter spominske medalje in zahvale OZVVS Grosuplje. Ob odkritju spominskega obeležja pred gasilskim centrom sta najprej spregovorila medvojni poveljnik 57. območnega štaba TO Grosuplje Miloš Sonc in generalni sekretar zveze policijskih veteranskih društev Stane Plohi. Slavnostni govornik je bil Janez Janša, takratni minister za obrambo, ki je spomenik tudi odkril. Na prireditvi sta sodelovala tudi policijski orkester in moški pevski zbor Corona. Slovesnosti so prisostvovali številni občani Občine Ivančna Gorica, med njimi tudi župan Jernej Lampret. Po slavnostnem govoru je Janez Janšu odkril spominsko obeležje. N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Občinski Odbor Nova Slovenija Ivančna Gorica SPOROČILO ZA JAVNOST Ivančna Gorica, 4.11.2001 USTANOVITEV 00 STRANKE NOVA SLOVENIJA IVANČNA GORICA V sredo, dne 3.10.2001, so v Kulturnem domu Ivančna Gorica ustanovili Občinski odbor stranke Nova Slovenija (v nadaljevanju NSi). Na najvišje mesto, mesto predsednika občinskega odbora, je bil izvoljen Andrej Sekirnik. Za mesto podpredsednika je bil predlagan in izvoljen Alojz Čebular. Tajnik je postal Andrej Koželj, blagajnik Primož Papež, blagajniška nadzornica Marinka Kralj, član OO pa Milan Skubic. Srečanje se je začelo s pozdravnim govorom vodje iniciativnega odbora Andreja Sckirnika, ki je se je za obisk posebej zahvalil gostoma iz tajništva, glavnemu tajniku Antonu Kokalju in njegovemu pomočniku Janezu Lampctu. V nadaljevanju je gospod Anton Kokalj predstavil statut in program stranke, kot tudi obetajoče se spremembe. Predstavil je delo tajništva in poslanske skupine ter možnosti občinskih odborov za sodelovanje s temi organi stranke. O različnih oblikah udejstvovanja in načina delovanja samih občinskih odborov je spregovoril Janez Lampe in poudaril dejstvo, da se morajo občinski odbori ukvarjati predvsem z lokalno politiko. Dobrodošla je zdrava kritičnost ob zahtevi, da poleg kritike vedno ponudimo tudi drugo alternativo in drugačne rešitve. Natančno in dobronamerno je treba presojati odločitve lokalne oblasti in občinskega proračuna in se tako odgovorno pripravljati za resno strokovno delo po zmagi na lokalnih volitvah 2002. Glavni tajnik Anton Kokalj je ob koncu navzoče spodbudil in opogumil z besedami: "Vsak začetek je težak, pa nič zato. V moji občini imamo še manjši odbor, pa smo z našim resnim in odgovornim delom že dvakrat uspeli dobiti večje število občinskih svetnikov in dva županska mandata. Torej pogumno, odgovorno in vztrajno naprej." V tej luči si je OO NSi Ivančna Gorica zadal tri poglavitne cilje: a) pridobivanje novih članov b) podpora podmladku NSi - Mlada Slovenija v naši občini c) priprave na lokalne volitve 2002 V NSi so odprti za VSE pobude lokalne skupnosti. Njihovi člani pa so lahko ljudje vseh ver in tudi neverujoči. Kot sami pravijo: "Naša skupna vera mora biti vera v razvoj občine!" DODATEK • Uradna domača spletna stran stranke na naslovu: http://www.nsi.si • Kontaktna oseba: Andrej Sekirnik, predsednik OO NSi Ivančna Gorica (040/517-771) cmail: ivanena-gorica@nsi.si SDS Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Ivančna Gorica STALIŠČA IN PREDLOGI IZVRŠILNEGA ODBORA SDS IVANČNA GORICA GLEDE ROMSKE PROBLEMATIKE V OBČINI IVANČNA GORICA Izvršilni odbor SDS Ivančna Gorica se zaveda resnosti romske problematike v občini Ivančna Gorica, ki je še posebej pereča v tistih delih občine, kjer romi živijo in neposredno vplivajo na kvaliteto življenja tamkajšnjih prebivalcev. Romska problematika je že nekaj časa ena izmed najpomembnejših tem, s katerimi se ukvarja izvršilni odbor OO SDS Ivančna Gorica, po izčrpni razpravi pa smo sprejeli naslednja stališča in predloge: 1. OO SDS Ivančna Gorica poziva pristojne državne organe (policijo, inšpekcijske službe ...), da zaščitijo varnost življenja in premoženja prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini romskih naselij. 2. Svetniška skupina SDS v občinskem svetu Ivančna Gorica naj sproži postopke za ureditev zazidalnih načrtov tako, da se prebivalcem suhokrajnskega dela občine omogoči legalna gradnja hiš in gospodarskih objektov. 3. Socialna služba naj zagotovi obvezno osnovnošolski) izobraževanje za vse šoloobvezne romske otroke. V primeru neizpolnjevanja šolskih obveznosti naj staršem teh otrok odvzame vse denarne pomoči in dodatke, ki jih prejemajo. 4. IO OO SDS Ivančna Gorica predlaga poslancu državnega zbora Janezu Janši, da predlaga sprejem ustreznega zakona, ki bo, v skladu s 65. členom Ustave RS, uredil položaj in pravice romske skupnosti v Sloveniji. Reševanje romske problematike je sedaj prepuščeno občinam in krajevnim skupnostim, ki nimajo niti pristojnosti niti denarnih sredstev za ustrezne trajne rešitve. 5. Država naj občinam, ki se srečujejo z romsko problematiko, nameni ustrezno finančno nadomestilo, prizadetim prebivalcem pa odškodnine za povzročeno škodo in zmanjšanje vrednosti nepremičnin. Dušan Strnad, Predsednik STRAN OZNAČEVANJE IN EVIDENTIRANJE GOVEDI V letu 2001 smo začeli postopno uvajati nov sistem označevanja in identifikacije govedi (U.L.86/99, 59/00, 111/00, 118/00, 82/01, 85/01).Osnova te odredbe, ki jo je bila predpisalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, določa, da morajo vsi imetniki govedi v letu 2001 označiti in evidentirati vso govejo živino, oziroma za njih to opravi selekcijska kontrolna služba pri KGZS ali območna primarna veterinarska služba, odvisno od tega, za koga se imetnik odloči.Ob označitvi in popisu vseh govedi na gospodarstvu je vsak imetnik živali dolžan vse podatke o živalih (številko živali, datum rojstva, spol, pasma, številka matere, številka očeta, datum vpisa) vpisati v rumeno knjigo "register govedi na gospodarstvu". Prav tako mora imetnik govedi vpisovati vse spremembe v "register govedi na gospodarstvu", ki se dogodijo v reji (telitve, izločitve, nakupi). Spremembe in dopolnitve odredbe o označevanju in registraciji govedi (Uradni list RS, 82/01 in 85/01). Zlasti opozarjamo na naslednja nova določila: Ušesne znamke Kot ustrezne označitve živali, rojenih pred 1.1.2001, se štejejo: zelena veterinarska znamka, rumena selekcijska znamka, medeninasta selekcijska znamka in originalne znamke uvoženih živali.Če je registrirana žival (taka žival že ima potni list ali čaka nanj) izgubila originalno ušesno znamko, jo je treba nadomestiti z znamko enake vsebine (ista identifikacijska številka, kot je bila na izgubljeni), oblika znamke pa mora ustrezati določbam odredbe o označevanju in registraciji govedi. Vse nadomestne označitve za izgubljene ušesne znamke, ki so bile nadomeščene z ušesno znamko z ročno izpisano številko po sistemu Govedorejske službe Slovenije, je treba zamenjati z ušesnimi znamka- mi, na katerih je strojno natisnjena ista identifikacijska številka, kot je bila na izgubljeni originalni ušesni znamki. Vse na tak način označene živali je treba preoznačiti najkasneje do konca leta 2002. Preoznačevanje se opravlja postopoma, vsekakor pa pred oddajo živali v promet. Preoznači se samo tiste živali, katere je z ročno izpisano številko označila govedorejska služba in je bil zanje že izdan potni list.Vse neregistrirane živali, ki imajo ročno izpisane številke, pa za označitve ne obstaja dokumentacija, se morajo označiti na novo in registrirati. Nadomestne ušesne znamke se naročajo pri službi za identifikacijo in registracijo živali (SIR) po že vpeljanem postopku za naročanje nadomestnih ušesnih znamk. Začasni potni list Takoj se ukine uporaba začasnega potega lista za govedo, starejše od 4 tednov. Z začasnim potnim listom se lahko premikajo samo še teleta, stara do 4 tedne, oziroma bolj natančno, začasni potni list velja le 7 dni od izdaje. Poleg obveznih podatkov (KMG-M1D gospodarstva, podatki o imetniku, identifikacijska številka živali, spol, pasma, identifikacijska številka matere, šifra in podpis označevalca, datum označitve in podpis imetnika) mora začasni potni list vsebovati tudi številko veterinarskega spričevala oziroma veterinarske napotnice, ki jo je treba vpisovati desno od identifikacijske številke živali. Zelo pomembno je, da imetnik ob prihodu teleta na gospodarstvo sprotno, najkasneje pa v sedmih dneh, obvesti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, prihod pa vpiše v register govedi na gospodarstvu. Potni list za govedo V kupon "Odhod" na potnem listu se med drugim zapiše tudi številko veterinarskega spričevala oziroma veterinarske napotnice. To številko se vpisuje nad črtno kodo na kuponu "Odhod". Kupon "Prihod" novi imetnik odda svoji veterinarski postaji za evidentiranje oziroma potrditev prihoda živali, "potni list za govedo" pa zadrži v svoji hlevski knjigi, ter podatke ob prihodu goveda vpiše v knjigo "register govedi na gospodarstvu" (številka živali, datum rojstva, mati, oče, datum prihoda na gospodarstvo, KMG-MID prejšnjega gospodarstva iri datum sporočitve SIR-u).V prostor "imctnik"(prvi prazen prostor) kupec vpiše svoj KMG-MID, ime in priimek, naslov, datum prevzema in se podpiše. Po petnajstih dneh novi imetnik dobi iz SIR-a po pošti nova kupona "Prihod" in "Odhod" za morebitne naslednje premike živali. Teleta, rojena v letu 2001, je mogoče registrirati samo, če imajo znano poreklo. Živali, rojene po 1.1.2001 morajo biti registrirane v skladu z odredbo o označevanju in registraciji govedi(U.L.RS 86/99, 59/00, 111/00 in 118/00).Sistem registracije je domišljen tako, da zagotavlja sledljivost od rojstva pa do smrti. Zaradi tega mora biti govedo individualno vpisano v register govedi na gospodarstvo. Sem se beležijo tudi odhodi živali iz gospodarstva. Po 8. členu odredbe o označevanju in registraciji govedi se tele označi do 20. dne starosti ali prej na rojstnem gospodarstvu. 7. člen odredbe o označevanju in registraciji govedi jasno govori, da se med drugim na potrdilo o označitvi vpišejo tudi podatki o materi. Za pravilnost podatkov na potrdilu O označitvi je odgovoren rejec, kar potrdi s svojim podpisom. Telet zaradi manjkajočih podatkov ni mogoče registrirati in jim izdati potnih listov. Teleta, katerih podatki bodo dopolnjeni do 31.12.2001, bodo registrirana in bodo prejela potne liste. KGZS-zavod Ljubljana Selekcijska služba Matic RIGLER DRŽAVNA POMOČ ZA ODPRAVO POSLEDIC SUŠE Po močni suši v lanskem letu je državni zbor sprejel intervencijski zakon za pomoč pri odpravi posledic suše. Po popisu in ocenitvi škode smo kmetje preko občine oddali vloge za uveljavljanje sredstev za sanacijo posledic, nastalih ob suši. Za kmete z območja občine Ivančna Gorica je bilo odobrenih 65 milijonov SIT in v štirih nakazilih do 30.10. letos nam je država izplačala 48 milijonov SIT. Tako se za sanacijo suše za leto 2000 pričakuje še 17 milijonov SIT. Kako je z državno pomočjo letos ob podobni suši kot lani? Državni zbor je 16. 10. letos v parlamentu sprejel Zakon o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo. Po natančnem pregledu zakona se hitro ugotovi, da je bistveno bolj selektiven od lanskega zakona. Kljub sprejetemu zakonu ostaja državi še veliko možnosti, kako se izogniti določenim izplačilom. Zakon navaja: Minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za kmetijstvo predpiše vsa navodila za pripravo podlag za določitev zaokroženih območij, kjer naj država ukrepa. V nadaljevanju zakon pravi: Geografsko zaokrožena območja, ki bodo upravičena do sredstev države, se bodo določila po treh kriterijih: - na podlagi poročila občinskih komisij - na podlagi meteoroloških kart o padavinah ter - na podlagi podatkov o sposobnostih tal za zadrževanje vode Kot vidimo, bo za določitev zaokroženega območja poročila občinske komisije samo eden od treh kriterijev takšen, da občina, ki bo imela velik procent ocenjene škode, ni nujno, da je vnesena v zaokroženo območje suše. Razlika od lanskega zakona je tudi v tem, da omejuje spodnjo mejo upravičenosti do sredstev države. Nosilec kmetijskega gospodarstva, katerega pomoč države ne bi dosegla 3().0()0sit, namreč ni upravičen do pomoči. Nadalje pa zakon pravi da so do sredstev upravičena samo kmetijs- ka gospodarstva z eno ali več primerljive kmetijske površine. To pomeni, da ima kmetijsko gospodarstvo vsaj: - en hektar njiv ali sadovnjakov ali - dva hektara travnikov ali - 0,25 plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali - 8 hektarjev gozda V celoti gledano, gre za drugačen pristop države do te" problematike kakor lani (predvsem v smislu varčevanja). Eden od razlogov je verjetno tudi ta, da letos ni volilno leto. Vsa navodila, ki jih bodo ministrstva dala, bodo po vsej verjetnosti omejena na višino sredstev, ki jih bo država dala za sanacijo suše, katerih pa je bistveno manj kot lani. Zatorej je naša naloga, da se kar najbolj trudimo, da področje naše občine uvrstimo v prizadeta območja, kmetje pa, da čim bolj smotrno porabijo sredstva, ki prihajajo za lansko sušo, kajti ob dodelitvi sredstev iz n; islova SUŠA 2001 lahko ostanemo praznih rok. Cveto Zupančič V vrtnariji Selo pri Radohovi vasi, ki jo uspešno vodi Mari Markovič, so vzgojili okrasno rožo, imenovano datura, kristovec ali angelska trobenta. Mogočno drevo, na katerem so našteli kar 300 cvetov, krasi vhod v vrtnarijo inje tako deležno veliko občudujočih pogledov. Posnetek je nastal pred prvonovembrskimi prazniki. Danes pa je ne boste več videli, ker sojo lastniki posekali. Za prezimovanje potrebuje preveč prostora, zato bodo vzgojili več potaknjencev, posekano deblo pa bo spomladi, če ne bo zima prehuda, ponovno ozelenelo. Takole pa največkrat izgleda po odhodu komunalcev. Pa ne samo v Gorenji vasi, od koder je fotografija. Kaj že piše na avtomobilih, s katerimi odvažajo odpadke? ZAHVALA Krajevni odbor zveze borcev NOV Ivančna Gorica se zahvaljuje vsem udeležencem žalne komemoracije 29. oktobra pri spomeniku padlim borcem NOV v Ivančni Gorici. Posebna zahvala gre tov. Cirilu Jurčiču za njegov govor, gospe Jožici Robek za pripravo šolske mladine pri izvajanju recitacij ter mešanemu pevskemu zboru Turističnega društva Ivančna Gorica pod vodstvom gospe Mojce Intihar za zapete pesmi. Za krajevni odbor zveze borcev NOV Ivančna Gorica Stane Klemenčič STRAN Z MOTOR KO IN GLAVO udeležencev, tudi takih, ki že leta delajo z motorno žago, da so se naučili mnogo novega in koristnega. Mnogo malenkosti je, ki olajšajo delo v gozdu, predvsem pa ga delajo bolj varnega. Prav to zadnje pa je namen in potreba tovrstnega izobraževanja. Pa še nekaj! Od predstavnikov Zavoda je bilo slišati, da je na njihovem območju Ivanška občina edina, ki se zaveda pomena takih tečajev za varno delo in jih tudi finančno podpira. Za uspešno in varno delo je prav gotovo najpomembnejše, da motorko poznaš do zadnjega vijaka. V domu TD Grča na Lučarjevem Kalu je bil 15. in 16. novembra dvodnevni tečaj o varnem delu z motorno žago. Udeležilo se ga je 27 lastnikov gozdov iz tistega dela naše občine, ki sodi pod novomeški Zavod za gozdove. To je bil že četrti tak tečaj, ki ga za lastnike gozdov z znatno finančno pomočjo Občine Ivančna Gorica pripravlja Zavod. Kot vedno so tudi letos tečaj vodili predavatelji in učitelji Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne. Dom TD Grča pa je kot nalašč prostor za tovrstno izobraževanje. Da so taki tečaji potrebni in koristni, pričajo številne izjave Pri podiranju dreves moraš delati predvsem z glavo - molorka je le orodje. KMETIJSKI UTRINKI S POTI PO FRANCIJI IN ŠPANIJI grozdje prodajo zadrugi (plačilo za grozdje dobijo v treh obrokih) in hodijo tja kupovat vino. Kleti izgledajo skromno, prav tako vinogradi. Vino izvažajo v 37 držav sveta, največ v Ameriko, 90 % je rdečih vin. V Provanso spada tudi Kamarga, to je močvirnata pokrajina, ki obsega 145.000 ha. Nastala je ob rokavih reke Rhone. Poleg največjih solin v Evropi (21.000 ha) so tu številne kolonije najrazličnejših ptic. V Kamargi pa živi tudi okrog 3500 konj in številni biki, ki se prosto pasejo. Sleldnjc vzgajajo tudi za španske bikoborbe. Tu uspeva tudi riž. Francozi so v celoti izkoristili tudi močvirnato pokrajino. Francozi so zelo ponosni na svoje kmetijstvo.V svetu so znani po sirih, vinu in parfumih. Njihov bivši predsednik Charles de Gaulle je nekoč izjavil, daje težko vladati ljudstvu, ki pozna 265 vrst sirov. Skratka, Francija je država, ki ima pravi pristop do kmetov in posluh zanje. Tudi preko kmetijstva se zelo dobro promovira in plasira svoje izdelke po svetu. Menim, da bi se tudi Slovenija lahko vsaj malo zgledovala po njej. Milena Vrbovec Biki se prosto pasejo po močvirnati kamargi. Konec oktobra sem imela priložnost pod okriljem Zadružne zveze Slovenije obiskati Francijo in Španijo. Poleg mnogih turističnih zanimivosti smo si z zanimanjem ogledali tudi, kako kmetujejo v Provansi. Provansa je bila prva provinca - iz rimskih časov - v Franciji. Center te pokrajine je Aix en Provence, z znamenitimi vodnjaki. Ena od podob na vodnjakih v središču mest predstavlja kmetijstvo. V tej pokrajini, ki je rahlo valovita in ima ugodno klimo, so zelo dobri pogoji za kmetijstvo: za pridelovanje žit, živinorejo in vinogradništvo. V tem predelu so zelo zgodaj začeli skrbeti za zaščitno znamko vin. Trinajst sort grozdja sestavlja izbor, iz katerega so naredili vino Chateauneuf du pape. Papeži so namreč v tem delu imeli polletno rezidenco. Ta znamka vina z zaščitnim poreklom se v Franciji in izven nje zelo dobro prodaja in po njej je to področje postalo svetovno znano. Trije poglavitni elementi so, da trta, ki je zelo nizka in brez opore dobro uspeva. Zemlja je kamnita in prodnata. Prod je v tem primeru ter- moregulator; trte so sajenc globlje. Klima je ugodna, imajo veliko sonca, vseskozi piha mistral, da suši grozdje in le-to ne gnije. Vse grozdje obirajo ročno, ker pridelujejo samo kvalitetne jagode. Na hektar smejo pridelati največ 35 hektolitrov vina. Na tem področju so manjše kleti, t.i. zadružne kleti. Tudi kmetije so tu majhne 1 do 1,5 hektarja vinogradov, največ do 10 hektarjev. Zadruge so specializirane (vinogradniške, mlečne...). Člani so zadrugi zelo zvesti. Nobeden od njih teh zadrug vina ne predeluje doma. Vse Vinogradi dajejo poseben pečat provansi. OD FUSARJA DO OBRTNIKA Gostilne pod krinko društev DAVKARJI BODO DRUŠTVA VZELI POD DROBNOGLED Razna športna, lovska, kulturna, gasilska in še kakšna društva, ki točijo pijače in celo postrežejo s prigrizki, in to ne le članom, so trn v peti legalnim gostincem, za katere so hudo nepoštena konkurenca. Zato se je država takšnim društvom, ki v nasprotju z gostinci ne plačujejo nobenih davkov, odločila stopiti na prste. Ugotovljene nepravilnosti V prvi polovici letošnjega leta so davčni inšpektorji vzeli pod drobnogled 44 različnih društev in ugotovili, ali opravljajo pridobitno (gostinsko) dejavnost in ali od te plačujejo davke od dobička. Ugotovili so, da več kot polovica od pregledanih društev presega okvire, določene za društva, in da opravljajo gostinsko dejavnost na pridobitni način. Seveda pa ne izpolnjujejo zahtev, ki bi jih v tem primeru morala. Zato so morali poravnati vse davčne obveznosti, nekatere pa so predali celo sodniku za prekrške. Prodaja pijač tudi nečlanom Ugotovljeno je bilo tudi, da društva kljub izobešenim opozorilom, da točijo samo članom , v resnici prodajajo pijačo tudi ostalim gostom. Pri tem seveda ne izdajajo računov, ne vodijo zahtevanih evidenc o nabavi in prodaji, njihovi popisi zalog se ne ujemajo s knjigovodskim stanjem, evidentirani promet pa ne z gotovinskimi prejemki. Društva tako tudi ne izkazujejo osnove za obračun davka od dobička, čeprav ustvarjajo prihodke, in tudi ne plačujejo davka na dodano vrednost. Sponzoriranje in prodaja vstopnic Nekatera društva se ukvarjajo tudi s sponzoriranjem in prodajo vstopnic, česar pa ne zabeležijo v poslovne knjige; prav tako nimajo računov za nabavo pijače (čeprav so prodajne cene razvidne iz cenika), računi pa, če jih že izdajajo, so ponavadi nepopolni. Izplačevali sejnine in dnevnice ter celo osebne prejemke za opravljanje storitev Inšpektorji so tudi naleteli na veliko primerov, ko so zaposlenim v društvih izplačevali osebne prejemke za opravljanje storitev, sejnine in dnevnice oziroma kilometrine brez obračunanih davkov in prispevkov. Poslovanje v lokalih ali objektih za "brezplačni najem" Ugotovili so tudi, da prireditelji raznih piknikov in veselic ter drugih prireditev za opravljanje gostinskih prireditev niso imeli dovoljenja, prav tako pa so bili primeri, da so društva poslovala v lokalih ali objektih, ki so jih imela v tako imenovanem "brezplačnem najemu". Strah v kosti iznajdljivim lastnikom društev Dolgoletne pritožbe zakonitih gostincev, ki jim društva s svojo sporno dejavnostjo pred nosom spel j uje jo goste, so torej zalegle. Upajo le, da se bo odločno ravnanje inšpektorjev v takšnih primerih nadaljevalo in da bodo sicer iznajdljivim lastnikom društev nagnali strah v kosti. DARINKA VIDIC KAVSEK Cesta II. grupe odredov 1295 Ivančna Gorica GSM 041 777-660 Nudim vam naslednje storitve: odstranjevanje trde kože na podplatih, kurjih očes in otiščancev, saniranje vraščenih nohtov. STRAN JURČIČEVA DOMAČIJA NA MULJAVI PRIMER MUZEJA NA PROSTEM (1) Avstrijski nacionalni muzej na prostem Stubing. Kadar govorimo o muzeju na prostem mislimo na muzej, v katerega so preneseni kulturni spomeniki, ki jih iz najrazličnejših razlogov ne moremo hraniti na mestu njihovega nastanka oziroma v njihovem prvotnem okolju. Na novi lokaciji, ki je predvidena za postavitev muzeja na prostem, se jih ponovno postavi, obnovi po konservatorskih načelih in muzeološki predstavi. Muzej na prostem jc navadno znanstveno načrtovana in vodena ustanova, ki na izbranem zemljišču prikazuje način poselitve, graditve stavb in kulturo ter način življenja določenega socialnega ali profesionalnega družbenega sloja v izbranem zgodovinskem obdobju. Muzeji na prostem so vedno dostopni javnosti in služijo predvsem znansvenim in izobraževalnim namenom. Po obliki in zasnovi poznamo različne tipe muzejev na prostem. Sestavljajo jih lahko prenesene, rekonstruirane ali pa na mestu samem ohranjene stavbe. Po velikosti oziroma glede na zajeto geografsko območje, ki je predstavljeno v okviru muzeja na prostem, poznamo nacionalne, regionalne in lokalne muzeje. V muzeju na prostem so lahko predstavljeni vaška ali mestna stavbna dediščina, različne obrtniške delavnice, celotni vaški ambienti s kolovozi, njivami, travniki, lesenimi znamenji, ograja- mi, zelenjavnimi vrtovi, golobnjaki itd. Ponekod so taki muzeji spremenjeni v prave žive muzeje v smislu "živeče zgodovinske kmetije", kjer zaposleni delavci, oblečeni v stare noše opravljajo dela sami ali ob pomoči živine na način, kot so to počeli še pred sto in več leti njihovi predniki. Zgodovina muzejev na prostem je zelo stara. Prvi je bil postavljen na polotoku Djurgarden pri Stockhol-mu na Švedskem davnega let 1891 in seje imenoval Skansen. Od tod seje ideja o postavitvi muzeja na prostem zelo hitro razširila po celotni Skandinaviji in Vzhodni Evropi. Po prvi svetovni vojni se razširi v srednjo in zahodno Evropo. Do 1. svetovne vojne je bilo v Evropi postavljenih že 44 muzejev na prostem. Na Slovenskem je ideja o postavitvi muzeja na prostem sicer stara in sega še v čas pred prvo svetovno vojno, vendar pa je do prvega poskusa prišlo šele leta 1956, ko so na gozdnatem pobočju nad Cckinovim gradom v Ljubljani rekonstruirali nekaj partizanskih tiskarn. V šestdesetih in sedemdesetih letih so bili postavljeni prvi zametki krajevnih muzejev na prostem (ob gradu Škofja Loka, v okolici muzeja Ravne na Koroškem, na grajskem pobočju na Ptuju, ob Jurčičevi domačiji na Muljavi, ob gradu Zaprice v Kamniku ...), ki pa so bili plod nenačrtnega, naključnega in ljubiteljskega dela. Nekateri med njimi stojijo še danes in so na ogled obiskovalcem. V tem času je bila živa tudi ideja po postavitvi osrednjega slovenskega muzeja na prostem, in sicer pri gradu Podsmre-ka pri Višnji Gori, ki pa jc ostala nerealizirana. Postavitev muzejev na prostem so tedaj zagovarjali zlasti etnologi, muzeologi in konservatorji kot obliko dodatnega varstva podeželskega stavbarstva, ki je bilo zaradi hitrih sprememb tradicionalnega načina življenja vedno bolj izpostavljeno propadanju in izginjanju. Načrtno so se etnologi lotili problematike muzejev na prostem po letu 1990, koje začel v Sloveniji delovati projekt "mreža regionalnih muzejev na prostem kot dodatna oblika varovanja nepremične etnološke dediščine". V njegovem okviru je pri nas nastalo kar nekaj regionalnih muzejev na prostem, nekaj pa jih je še v nastajanju. Med njimi so zlasti uspešni in vredni ogleda muzej solinarstva v Sečovljah, muzej na prostem Rogatec in muzej na prostem Pleterje. (se nadaljuje) Dušan Slepec,. Zavod /a prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: IZDELAVO LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE - IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV PRIDOBIVANJE DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 786-30-78 786-05-42 POLICIJSKA KRONIKA 16 KRŠITEV ZOPER JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je septembra 2001 na območju občine Ivančna Gorica obravnavala 16 kršitev zoper javni red in mir. Enajst jih je bilo storjenih v zasebnih prostorih, pet pa na javnem kraju. Največkrat so bili vzrok družinski ali sosedski prepiri in pijančevanje. 29 KAZNIVIH DEJANJ Obravnavali so tudi 29 kaznivih dejanj. Najpogostejše so tatvine, vlomi in poškodovanje tuje stvari. Vlomilci imajo najraje nočni čas in zgodnje jutranje ure. Iz vikendov in hiš odnesejo vse, kar je vrednega: od nakita in tehničnih aparatov do orodja in hrane. Iz avtomobila najraje ukradejo radio, pa tudi gorivo. V zadnjem času so se pojavile tatvine mlečnih izdelkov izpred trgovin. 18 PROMETNIH NESREČ Policisti so opravili oglede 18 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ nesreč se zgodi v naselju Ivančna Gorica ter na regionalnih cestah Višnja Gora-Bič, Ivančna Gorica-Zagradec ter na avtomobilski cesti A/2 - največkrat zaradi neprilagojene hitrosti. POKLIČITE JIH Policijska postaja Grosuplje poziva, da pokličete na tel. št. 113, če veste karkoli o kakšnem kaznivem dejanju, če opazite storilce na delu oz. begu. Pokličite tudi, če opazite sumljivo osebo, ki se sprehaja oziroma vozi v bližini vikendov ali parkiranih vozil. KONTROLE HITROSTI IN PEŠCEV Opozarjajo tudi, da bodo redno opravljali kontrole hitrosti, prav tako pa bodo vse do decembra izvajali poostren nadzor nad pešci in tudi nad vozili, ki s svojo vožnjo ogrožajo pešce. STROKOVNA KOMISIJA JE PODELILA POKALE Tudi letos je Društvo harmonikarjev Krka v juliju organiziralo četrtfinalno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Udeležilo se ga je kar 35 tekmovalcev, ki so letos dosegli zelo visok nivo znanja. Kar 8 se jih je uvrstilo v polfinalno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Istočasno je potekalo tudi deveto tekmovanje harmonikarjev Krka 2001. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine in trije najboljši v vsaki skupini so prejeli pokale. Seveda so tudi obiskovalci izbirali najboljšega. Letos je pokal občinstva prejel Blaž Bolha. Za uspešno izvedbo tekmovanja se najlepše zahvaljujemo napovedovalki Sabini Glavan in našim sponzorjem: NLB d.d., GPG Grosuplje... Posebna zahvala pa gre še PGD Krka ki je skrbela za pogostitev nastopajočih in obiskovalcev. Danica Petrič POSODOBITEV CESTE BOGA VAS - BREG Vaščani zaselkov Boga vas in Breg v KS Dob, bi lahko dejali, da če nam že leto ni bilo naklonjeno, nam je vsaj jesen prizanašala, kajti med letom smo doživeli točo, neurje in po vsem tem, še sušo. Kakor je bil prvi jesenski dež pravo olajšanje za pretežno kmetijsko prebivalstvo, tako smo tudi mi uspeli z dogovorom o preplastitvi vaške ceste Boga vas - Breg. S posredovanjem in pomočjo obeh lokalnih skupnosti, to je KS Dob in Občine Ivančna Gorica in seveda s podjetjem SCT, smo v zadnjih dneh lepega vremena, še uspeli posodobiti našo vaško cesto v dolžni 640 m. Za same vaščane zaselkov, bi bil to prehud zalogaj, kajti na gospodinjstvo pride skoraj 100 m ceste. Zato se ob tej priliki zahvaljujemo KS Dob in občini Ivančna Gorica za pomoč in posluh. lakoj v naslednjih dneh, ko smo še urejali bankine, pa nas je že prehitel prvi sneg. Vendar, mi se ne damo. To smo dokazali s složnostjo in pripravljenostjo za uresničitev skupnih interesov. OBVESTILO O REKREACIJI V BAZENU V Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični organiziramo vodene telesne aktivnosti in plavanje v bazenu. Aktivnosti so razporejene takole: - PONENEDELJEK, SREDA: prosto plavanje - TOREK: terapevtske vaje - ČETRTEK: rekreativna vadba Vse aktivnosti bodo potekale od 19.00 do 20.00. Podrobnejše informacije lahko dobite na telefonu št. 788-74-50 in 788-74-60, kjer se lahko tudi prijavite. Obvestilo Po nekaj letih premora smo se na Krki odločili, da bomo organizirali silvestrovanje v Družbenem centru. Priprave so že v polnem teku. Za dobro voljo in veselo razpoloženje bodo poskrbeli Mladi godci. Če še ne veste, kje bi preživeli zadnjo noč v tem letu, pridružite se nam. Vzdrževalci in izvajalci zimske službe na lokalnih cestah v Občini Ivančna Gorica, Komunalne gradnje d.o.o., sporočajo: PRIPRAVIMO SE NA ZIMSKE RAZMERE Z iztekom jeseni prihajajo dnevi, ko v zraku že čutimo vonj po prvem snegu, ki poleg zimskih radosti s seboj prinese tudi marsikatero skrb in težavo - še posebej v zgodnjih jutrih, ko se nam mudi v službo, naš avto pa je zasut z debelo snežno odejo, obut v letne gume, ključavnica je zamrznjena ... in imamo občutek, da nikoli ne bomo prispeli do željenega cilja. Da bi se izognili takim in podobnim situacijam smo se v podjetju Komunalne gradnje d.o.o., vzdrževalcu lokalnih cest v občini Ivančna Gorica, odločili posredovati nekaj informacij o naših aktivnostih v okviru zimske službe in napotkov, s katerimi se boste izognili omenjenim težavam. Podjetje Komunalne gradnje d.o.o. je že nekaj let vzdrževalec lokalnih cest v Občini Ivančna Gorica, pomemben del našega dela pa zavzema zimska služba, ki praviloma traja od 15. novembra do 15. marca, obsega pa sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, koje zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa. Naše delo se ne začne s prihodom prvega snega, pač pa bistveno prej, s pripravljalnimi deli, s katerimi zagotavljamo učinkovito delo zimske službe in se nanašajo na: - pripravo mehanizacije, prometne signalizacije in opreme ter posipnega materiala, - pripravo ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov), - usposabljanje in strokovno izobraževanje za dela zimske službe. V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se ceste posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na geografsko-kli-matske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste in druge lokalne razmere. Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Novozapadli sneg se začne odstranjevati, ko ga na vozišče zapade 10 cm in mora biti odstranjen 24 ur po prenehanju sneženja po prioritetah, ki so v občini Ivančna Gorica za lokalne ceste take: 3. prioriteta: pomembnejše lokalne ceste (prevoznost ceste: od 5. do 20. ure, ob sneženju: zagotoviti prevoznost; možni zastoji do 2 ur med 20. in 5. uro) 4. prioriteta: ostale lokalne ceste (prevoznost ceste: od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe, ob sneženju: zagotoviti prevoznost; možni krajši zastoji) 5. prioriteta: javne poti (prevoznost ceste: upoštevati krajevne potrebe, ob sneženju: zagotoviti prevoznost; možni zastoji). Navedene prioritete so določene skladno s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah ne presega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. V Občini Ivančna Gorica se bodo v letošnji zimi (po dogovoru z upravljalcem cest, Občino Ivančna Gorica) plužile naslednje lokalne ceste oziroma odseki: 3. prioriteta: Krka - Zdenska vas Peščenik - Zavrtače Ivančna Gorica - Stična Griže - Vir - Stična Šentvid - Sela Šentvid - Dob Temenica - Breg Glogovica - Šentvid Dob - Podboršt Stična - Mekinje Mekinje - Metnaj 4. prioriteta Krka - M. Korinj - Ravne Ambrus - Višnje - Brezovi Dol Ambrus - Primča vas Dečja vas - Šmihel - Polja Zagradec - Kitni Vrh Zagradec - Valična vas Krka - Gradiček Znojile - Krka - Trebnja Gorica Brezovi Dol - Visejec Stranska vas - Malo Hudo Muljava - Male Vrhe Mrzlo Polje - Mleščevo - Črnelo Stična - KC Mercator Šentvid - Vel. Pece Šentvid - Petrušnja vas Šentvid - Češnjice Dob - Boga vas Muljava - Hrastov Dol - Dob Radohova vas - Breg Breg - Stranje Višnja Gora - Brezovo Mekinje - Dobrava Metnaj - Goričica Višnja Gora - Leskovec Podsmreka - Velika Dobrava Ježče - Sela - Sobrače 5. prioriteta Zavrtače - Male Vrhe Zavrtače - Stranska vas Gorenja vas - Preža Temenica - Bukovica Temenica - Debeli hrib Dobrava - Metnaj Dobrava - Pristava Goričica - Obolno Goričica - Debeče Leskovec - Trebeljevo Velika Dobrava - Mlake Velika Dobrava - Štorovje Krka - Trebnja Gorica Mleščevo - Črnelo Stična - Mala Dobrava Sokolska ulica Pot v Boršt - Na klancu - Studenec Ulica 6. junija - Livarska ulica Ulica Cankarjeve brigade Po koncu zimskega obdobja se s cest odstranijo ostanki posipnih materialov (peska), začasna dopolnilna prometna signalizacija ter začasna prometna oprema, cestne naprave in ureditve za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju- V nadaljevanju je navedenih nekaj koristnih informacij in napotkov, ki vam bodo olajšali vožnjo v zimskem obdobju. Vsak voznik mora poznati nekaj najpomembnejših pravil vožnje v zimskih razmerah: - hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča, - povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami, - zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na zavoro, - ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila (podobno velja tudi za sunkovito speljevanje), - zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila, - posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pojavlja poledica, - računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno, - med vožnjo bodimo zbrani in strpni do drugih udeležencev v prometu. Ne pozabimo, da predpisana oprema ni zadostni pogoj za varnost na cesti. Predvsem se moramo zavedati, da lahko pozimi pričakujemo poledico, še zlasti na delih cest, ki so bolj izpostavljeni vlagi, vetru in mrazu. To je predvsem na propustih, mostovih in viaduktih, v usekih, na delih cest, ki vodijo skozi gozd, in na delih, ki so izpostavljeni močnemu vetru. Voznike opozarjamo, naj bodo v zimskem času še posebej pozorni na polomljeno drevje, ki se lahko znajde na vozišču. Preden se odpravimo na pot, je v snežnih razmerah treba avto očistiti. Da bi se izognili težavam pozimi je treba avto pregledati in poleg namestitve zimskih pnevmatik preveriti še delovanje zavor, svetil, akumulatorja, količino motornega olja, sredstva proti zmrzovanju ... Naj naše informacije in napotke pred bližajočimi se zimskimi razmerami na cesti zaključimo z željo, da bi prihajajoča zima za vse minila varno in v znamenju sproščenega uživanja zimskih radosti. Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje PETI TRADICIONALNI POHOD V NAŠI OBČINI Tudi Lavričeve poti nismo spustili, le teden pozneje smo se podali nanjo, kot je predvideval naš koledar. Zdaj boste verjetno mislili, da že toliko zaostajamo, pa ni tako. Spremembo je povzročil organizator v dogovoru s Planinsko zvezo Slovenije. Čeprav je bilo jutro pusto, deževno, se nas je na dogovorjenem kraju zbralo kar 8. Na 17 kilometrov dolgo pot smo se odpravili med prvimi pohodniki, z dežniki nad glavami in dobro voljo v žepu. Oblaki so se začeli trgati in kmalu je izza njih pokukalo sonce. Med potjo smo uživali v čudovitem razgledu na okoliške kraje in hribe. Čeprav je bila pot tudi mokra in blatna, smo jo prehodili v štirih urah in pol. Da nismo trpeli žeje in lakote, so poskrbele članice Društva podeželskih žena, saj je bilo kar preveč točk, kjer so ponujali dobrote iz domačih kleti in peči. Na Gradišču nas je pričakal pečen kostanj, dober mošt, golaž, pa še veliko drugih dobrot. Fantje ansambla Grm so poskrbeli, da so nas zasrbele pete, Maks pa je s svojo ekipo skrbel, da ni bil nihče lačen in žejen. Bilo jc čudovito, tako da med potjo proti Šentvidu kar nismo mogli nehati z obujanjem lepih vtisov tega nepozabnega dne. Ljuba Slrubelj SKRBIMO ZA BOLJŠO TELESNO ODPORNOST Člani Društva upokojencev Ivančna Gorica se zavedamo, da z upokojitvijo ni nastopil čas mirovanja in počivanja, saj bi tako zelo hitro onemogli in zboleli. V svoj letošnji plan smo poleg izletov in srečanj vključili tudi pohodništvo. Predvideli smo 8 pohodov, začenši z Jurčičevim pohodom prvo soboto v marcu. Kljub slabemu vremenu smo šli na pohod. Bili smo mokri, blatni, vendar zadovoljni in veseli. Že v preteklem letu se je izoblikovala prijetna skupina pohodnikov, saj so pohodi sproščujoči in zabavni. Aprilski pohod na Kum smo zaradi močnega dežja in predvidenega spolzkega terena opustili. Nameravali smo ga nadoknaditi v jesenskem času, vendar dnevi minevajo prehitro, zato ga bomo ponovno predvidevali v prihodnjem letu. Tudi začetek maja je bil bolj deževen kot suh, ko smo se odpravili na lažjo pot od Zagradca čez Kamen Vrh proti Ambrusu. V lovski koči so nam kolegi iz Ambrusa pripravili pravo pojedino tako da smo s tem pohodom več teže pridobili kot izgubili. Pa kaj zato: bolj pomembno je bilo, da smo se imeli neizmerno lepo, pa še utrujeni nismo bili. Že drugi dan junija smo se podali na Lisco. Z osebnimi avtomobili smo se pripeljali do Podgorice, si obuli gojzarje in natovorili nahrbtnike, poiskali primerno palico, pa hajd na goro. Seveda smo se pred tem še malo podprli, da kateri ne bi omagal. Prihod k domu na Lisci je bil radosten, čeprav smo bili vsi prepoteni. Razgled je čudovit, še lepši pa je občutek, da še nismo za staro šaro, da smo še telesno aktivni in sposobni premagati tudi strme poti. Da smo res v formi, smo dokazali tudi z vzponom na Veliko planino. Mimo Jarškega in domžalskega doma na Mali planini smo se v prekrasnem, ne prevročem sončnem dnevu sprehodili do Zelenega roba, šli do zadnje postaje sedežnic, ter si nad planšarijo privoščili čudovit počitek v naravi. Kar nekam neradi smo se spet odpravili proti dolini in domačemu kraju, pa ne zato, ker bi bili utrujeni, temveč zato, ker je bilo na planini tako lepo. Prvi dan septembra smo se z vlakom odpeljali do Semiča in se z nahrbtniki podali na 11 km dolgo pot do Mirne gore. Dan je bil lep, med potjo obilo sadja na drevju, ki še edino spominja na to, da so bile tam tudi hiše. Pri vasi Planina smo se začeli vzpenjati po gozdni učni poti in razžaljenih lic v prepotenih majicah prisopihali do Doma na Mirni gori. Privoščili smo so si počitek, lep razgled in okusno kosilo, nato pa se po drugi poti spustili proti Semiču. Pohod je bil nepozaben, vsi smo bili srečni in razposajeni. Iz spomina izbrskala Ljuba Struhelj Stopimo iz teme! t} Vozimo pametno! Ijjf^ Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije 8 STRAN NARAVOSLOVNI DAN PRI STISKIH GASILCIH 25. oktobra smo imeli naravoslovni dan. Učenci tretjega razreda OŠ Zagradec smo bili povabljeni na ogled gasilskega doma v Stični. Tja smo se pripeljali z avtobusom. Pričakali so nas stiski gasilci in poveljnik Janez Kastel-ic. Opisal nam je njihovo gasilsko društvo in delo gasilcev. Imajo tri gasilske tovornjake, en kombi in dve terenski vozili. Ogledali smo si tudi druge gasilske pripomočke. Pokazali so nam, kaj vse je v tovornjaku in kako deluje.Tu je šest navadnih in dve hitri cevi, agregat, kisikove bombe, reflektorji, škarje za rezanje pločevine in vodni top, ki je bil meni zelo všeč. Vodo nese tristo metrov daleč. Poleg drugih pripomočkov imajo v opremi tovornjaka tudi razna ročna orodja. Po ogledu tovornjaka smo odšli na travnik, kjer so nam gasilci pokazali tehnike gašenja. V velikem koritu so zanetili ogenj. Gasilec nam je pokazal gasilski aparat s CO 2 in tudi gašenje z njim. Tudi mi smo lahko poizkusili gasiti. Pokazali so nam tudi gašenje z vodnim topom. Na koncu je poveljnik dal naši učiteljici liste z vprašanji, ki smo jih rešili v šoli. Ogled mi je bil zelo všeč. Bilo je zelo poučno in tudi zabavno. Jaka Mandelj, 3.r.OŠ Zagradec PESTRO DOGAJANJE V VRTCU ČEBELICA ŠENTVID PRI STIČNI Odhajanje otroka od doma v vrtec marsikateremu od njih pa tudi staršem dela kar precej težav in skrbi, zato je še toliko bolj pomembno, da se otrok v vrtcu dobro počuti, da mu je zanimivo. Sam kot eden od staršev lahko izrazim zadovoljstvo nad programom v vrtcu, saj se tam vedno nekaj dogaja ( risanje, lutke, praznovanje rojstnih dni, ples... ). Posebno bogato dogajanje je bilo ob tednu otroka v začetku oktobra, o čemer se je že pisalo. Poleg običajnega dela pa smo ob posebnih priložnostih vključeni tudi starši. Tako smo oktobra imeli prav lepo kostanjevo popoldne, ko smo na Obol-nem starši in otroci skupaj nabirali kostanj in ga nato tudi poskusili. Poleg kostanja se nam je vtisnila v spomin tudi zelo dobra jabolčna pita, da ne omenjam prelepega sončnega vremena. Dogajanje po poslovalnem času vrtca je popestreno z gibalnimi, likovnimi in pravljičnimi uricami, na katere so vabljeni tako otroci iz vrtca kot tudi vsi drugi predšolski otroci s starši. Je res zanimivo, tako da vam ne bo žal, če pripeljete svoje otroke na te urice. Obvestila so v obliki plakatov po Šentvidu. Otrokom pa se obeta veliko zanimivega tudi v prednovoletnem času, tako da časa za slabo voljo in skrb ne bo prav veliko. B.S. DAN PALAČINK NA GRADIŠČU Bil je lep sončen dan. Pred vrtcem Miška smo se zbrali otroci in starši polžkove in medvedkove skupine. Po gozdni poti smo odšli cilju naproti - na Gradišče. A že na gozdni jasi smo doživeli presenečenje. Palčki so otrokom pripravili sladke bombončke. Iskali smo vsak svoj paketek in se zabavali. Ko so se otroci malo posladkali, smo odšli naprej. Na Gradišču smo se najedli zelo dobrih palačink, saj so maso naredili otroci sami v vrtcu, so pekli pekli pa so starši. Po končani peki so se otroci še malo poigrali skupaj s starši. V mraku in temi smo se odpravili v dolino. UTRINKI OTROK IN STARŠEV: Luka: Na Gradišču je bilo super. Tam pečejo najboljše in največje palačinke. Urška: Izlet je bil za našo družino posebno doživetje. Palčki so se nam najbolj vtisnili v spomin, ker so nam prijetno prekrižali pot. Tudi Urškina mama je z nami doživljala te prijetne trenutke. Tjaša: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo pekli palačinke. Vid in očka: V lepem spominu so nama ostali palčki, ki so se dobro znašli, četudi jim je ponagajala tatinska sraka. Janez: Jaz, Janez, prosim, da bi šli še kdaj na tak izlet. Adrijana in mami: Da bi bilo še več takih izletov, prepletenih z vajino domišljijo, ki otrokom da vesela in srečna presenečenja. Tudi v bodoče se bomo starši potrudili pomagati in sodelovati po naših močeh. Hvala za prijetne urice! Marta in Marica JESENSKI DNEVI OTROK VRTCA POLZEK Prvotno otroško okolje je omejeno na majhen del sveta, v katerem se otroci gibljejo. Pa vendar je ta mali del sveta neizmerno pisan in zanimiv. Otroci želijo vse, kar vidijo, potipati, povohati ali okusiti. Da bi zadovoljili ta spontana nagnjenja po odkrivanju in raziskovanju, dejavnost iz vrtca širimo na bližnjo okolico le-tega. V vrtcu Polžek smo jesenske spremembe najprej opazovali na igrišču (obarvani listi na drevesih), na sprehodih smo opazovali ljudi pri spravljanju jesenskih pridelkov. Na povabilo družine našega Blaža smo se jim pridružili pri lickanju koruze. Otroci so od doma prinašali jesenske pridelke in iz njih naredili razstavo. Jesensko strašilo Jesenko pred vrtcem je odganjalo vse nepovabljene in pazilo na pridelke, vse dokler jih nismo spravili v želodčke ali iz njih izdelovali zanimive izdelke. Večkrat smo šli v gozd, opazovali in raziskovali drevesa, jih primerjali po listih in lubju. Opremljeni z lupami, smo iskali tudi male živalice in ob tem doživeli srečanje s čisto pravim škorpijonom. V istem času so v VIZ Višnja Gora pripravili razstavo gob, na katero so nas povabili. Otroci so prepoznavali gobe, jih primerjali s tistimi, ki smo jih opazili v gozdu, odkrivali smo njihovo užitnost, uporabnost pa tudi strupenost. K sodelovanju smo povabili tudi lovca, dedka našega Anžeta, ki nas je s svojima lovskima prijateljema odpeljal k lovski koči na Vrh. V koči smo ob nagačenih živalih in diapozitivih izvedeli veliko o živalih, nji- hovih navadah, prehranjevanju, bivališčih ter tudi o vlogi lovcev pri ohranjanju naravnega ravnotežja v gozdu. Ker je bil eden od lovcev hkrati tudi gozdar, je ob hoji po gozdu otrokom povedal še veliko zanimivosti o drevesih in njihovih plodovih. Ali ste vedeli, da ima oluščen žir okus lešnika? Ne? Poskusite, mi smo se o tem prepričali. Tako smo ves jesenski čas odkrivali in raziskovali. Otroci so spremembe in dogajanje v naravi neposredno doživeli in izkusili. Za izkušnje, ki so nam jih omogočili lovci, Družina Dremclj in VIZ Višnja Gora, se najlepše zahvaljujemo. Jožica Potočnik, vzgojiteljica ČLANI DRUŠTVA UPOKOJENCEV IVANČNA GORICA SMO SI OGLEDALI DEL DOLENJSKE Septembrske nevihte so se umaknile soncu, da se bomo lahko spominjali dneva, ko smo si lahko ogledali nežno, zgubano pokrajino, prijazne hribčke, ki kot diamanti, v bogatem plašču narave odsevajo utrip zgodovine in kulture. 13. oktobra smo se podali na pot, ki nas je vodila do Kostanjevice, kjer smo si ogledali zaklade bogate kulturne dediščine. Naslednji postanek je bil v Krškem, kjer je veliko kulturnih spomenikov. Najzanimivejši je kapucinski samostan z bogato najstarejšo knjižnico in galerijo starejših slik in kipov kiparja Štovička. Videli smo še marsikaj zanimivega, med drugim tudi ostanke rimskega pristanišča Neviodunum, pa srednjeveški grad Rajhenburg itd. Težko si je zamisliti očem prijetnejšo podobo, kot je podoba jesenskega gozda ali podoba vinogradov z bogatimi plodovi, ki nas je spremljala vse do Vrha nad Boštanjem, kjer smo si oddahnili po napornem in zanimivem ogledu. Daleč znani cviček, vino, ki se odlično prileze k vsaki hrani, nam je dal novih moči ob okusni kmečki pojedini. Dan, ki smo ga preživeli skupaj, nas je navdihnil s spoštovanjem do narave in naše kulturne dediščine, nas sprostil in lahko rečemo: ta dan ni bil zaman. Jožica Skubic JESEN PRI UPOKOJENCIH D.U. IVANCNA GORICA Po izkušnjah naših članov upokojencev vemo, da je še kako prav, če se kdaj odpravimo na kak izlet, spoznavamo našo lepo deželo, se sprosti- mo in pozabimo na vsakodnevne skrbi, bolezen in težave. Tako smo se v začetku druge polovice septembra odpeljali proti Bogenšperku in se ustavili v Laškem, kjer so nam omogočili ogled pivovarne. Zanimivo, ni kaj, in roko na srce, nismo si znali predstavljati, kako nastaja in se polni ta "hmeljna dobrota", ki odžeja tudi marsikoga med nami. Laško je lepo mesto. Polno dokazov bogate preteklosti, z živahnim življenjskim in kulturnim utripom ter vabljivo okolico. Pot nas je vodila naprej do Celja, kjer smo si ogledali obrtni sejem. Utrujene noge in suha grla so nas vabila na prijeten popoldanski oddih in bogato kosilo. Sledila sta neizogiben valček in poskočna polka za še lepši vtis dneva in lažjo pot proti domu. Jožica Skubic Trubadur fiArvar & compQny d.n.o. Stična 29 C, 1295 Iv.G., trubadur@siol.com, tel. (01) 78 77 028 gsm 031 786 444 video snemanje in montaža posnetkov: - snemanje porok, zabav, prireditev - digitalna montaža video posnetkov - izdelava video in multimedijskih CD-jev digitalna fotografija: - fotografiranje z digitalnimi fotoaparati - računalniška obdelava fotografij tobraževalne in ustvarjalne delavnice za otroke: - glasba, računalništvo, pomoč pri učenju izposoja: izp os oj a pr oj ekc ij ske op reme, ozv oč enj, digit. fotoaparatov in videokamer ČETRTO LETO DELA RAD IO KLUBA IVANČNA GORICA 22. novembra 2001 bo minilo četrto leto od ustanovitve radiokluba. Na pobudo civilne zaščite in nekaterih radioamaterjev iz občine Ivančna Gorica smo ustanovili Radioklub. Dejavnost, opredeljena v statutu Radiokluba je promocija našega kraja, populariziranje tehnične kulture, skrb za množičnost in popularizacijo radioamaterstva, še posebej med mladino, vzpostavljanje radijske zveze in prijateljskih odnosov z radioamaterji in radioamaterskimi organizacijami doma in po svetu, sodelovanje s civilno zaščito, organiziranje tečajev in prijateljska srečanja. KAJ JE RADIOAMATERSTVO? Nekaterim je to nepoklicno ukvarjanje z radiotehniko. Za druge je radioamaterstvo teorija in praksa vzpostavljanja amaterskih radijskih zvez. Oboji imajo po svoje prav, vendar pa glede na svetovni pomen radioamaterskega gibanja in njegove organiziranosti drži naslednje: radioamaterstvo v ožjem smislu pojmujemo kot organizirano dejavnost, katere namen je izobraževanje, tehnično raziskovanje in vzpostavljanje amaterskih zvez med radioamaterji - ustrezno pooblaščenimi osebami, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko, izključno iz osebnih pobud in brez dobičkonosnih namenov. Radioamaterji morajo po mednarodnih predpisih opraviti ustrezen izpit, kar pomeni, da imajo določeno tehnično (elektronika in radiotehni-ka) in operatersko znanje (pravila in predpisi za amaterske radijske komunikacije). Če upoštevamo sodobne naprave in opremo, ki jih radioamaterji uporabljajo vsak dan, podnevi in ponoči, njihovo željo po eksperimentiranju, raziskovanju in proučevanju ter dejstvo, da radioamaterji uporabljajo praktično vse vrste radijskih komunikacij v širšem spektru frekvenc, dobimo pravo predstavo o znanju in sposobnosti množice ljudi, ki se s tem ukvarja. To znanje in sposobnosti so radioa- materji že neštetokrat dokazali, ko so med prvimi priskočili na pomoč pri zaščiti in reševanju človeških življenj ter materialnih dobrin ob elementarnih nesrečah in drugih nevarnostih. To je dokaz, da radioamatersko skupnost potrebujemo. Zavedamo se, da gre čas hitro naprej, posebej hitro razvoj elektronike in elektronskih komunikacij. Naši člani nočejo zaostajati, saj so nekateri sposobni vzpostavljati zveze skoraj po vsem svetu preko RTTY in PR (paket radio). To je brezžično računalniško omrežje. Dva računalnika povežemo med seboj preko radijskih postaj. Zveza je vzpostavljena brez našega posredovanja Se več: računalniki med seboj preverjajo sprejete informacije, zato je povezava zelo zanesljiva. Lahko se pogovarjamo s kolegom, če je navzoč pri računalniku, ali pa mu pustimo sporočilo oziroma preberemo, kaj je zapisano na njegovem disku, tudi če ga ni zraven. NAČRTI S59IVG ! Načrti Radiokluba so: zunanja zaključna dela brunarice na vrhu Obolncga, postavitev antenskega sistema pri brunarici, nakup radijske postaje za 145 MHz in 433 MHz ter pridobiti čimveč novih članov za delo na radijskih postajah (informacije na GSM 031 545-415). Ob bližnjem četrtem rojstnem dnevu našega kluba pa bi se radi zahvalili vsem, ki so nam stali ob strani. UO S 59IVD DAN ODPRTIH VRAT V STIČNI Oktober je še posebej namenjen gasilcem, saj je to mesec požarne varnosti, ko gasilci preizkusimo svoje znanje in sposobnosti. Sodelujemo pri raznih vajah gašenja požarov, reševanja ljudi in živali ter človeških dobrin. Poleg tega pa smo 25. K), stiski gasilci priredili dan odprtih vrat za šolsko mladino. V gasilski dom je prišlo več kot tristo otrok v spremstvu njihovih učiteljev. To so bili učenke in učenci tretjih, četrtih, sedmih in osmih razredov s šolskega centra in podružničnih šol Stična, Višnja Gora, Muljava, Krka, Ambrus in Zagradec. Šolske otroke sta sprejela in pozdravila predsednik društva Pavel Govekar in poveljnik gasilske zveze Ivančna Gorica Lovro Markovič. Razkazala sta jim gasilski dom, nato pa so jih prevzeli mentorji Janez Kastelic, Alojz Kastelic in Gregor Kuplenk. Seznanili so jih z gasilsko opremo, gašenjem naftnih derivatov z gasilnimi aparati na prah, z vodo in s peno. Za popestritev pa so za zaključek prikazali še gašenje z vodnimi topovi. Po končanem ogledu so učenci tretjih in četrtih razredov reševali vprašanja iz predstavitve o gašenju požarov. V nedeljo, 28. 10., pa smo gasilci v centru Stične organizirali vajo, pri kateri smo prav tako z gašenjem naftnih derivatov uporabili vodo in peno, prikazali pa smo tudi gašenje plinske jeklenke. Vajo so si lahko ogledali krajani Stične in bližnje okolice. Po končani vaji pa smo krajanom predstavili možnost nakupa gasilnih aparatov za gospodinjstvo in avtomobile. Stiski gasilci smo se na vaje kar dobro pripravili in upamo, da bomo v prihodnjem letu to storili še bolje v zadovoljstvo krajanov. Z gasilskim pozdravom "Na pomoč! Petra Govekar GRCA Jjp Carjev ^v LEPO VREME + DOBRO VZDUŠJE = ZABAVA Vreme je bilo, tekmovalci tudi, zato seje v nedeljo, 14.oktobra 2001, na Lučarjevem Kalu lahko začelo tekmovanje sekačev z motorno žago. Kot ponavadi se je vse skupaj začelo z malo zamude, vendar se je izplačalo, saj se je na koncu nabralo 21 tekmovalcev različnih starosti in izkušenosti v žaganju z motorno žago. Vsi so žagali v eni kategoriji in treh disciplinah, uvrstili pa so se takole: Jure Curk - Lučarjev Kal, Katarina Kralj - Gorenja vas in Tomo Kralj - Gorenja vas.Vsi so dobili praktične nagrade. Med tekmovalci je bila letos prvič tudi predstavnica nežnejšega spola, ki je presenetljivo dosegla drugo mesto. Ona naj bo vzgled ostalim ženam naslednje leto. To pa ni bilo edino presenečenje letošnjega tekmovanja. Prijetno presenečenje je bil tekmovalec izven meja naše občine - iz. Šmartnega pri Litiji. Še posebej pa nam je v čast, da seje tekmovanja udeležil tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lam-pret, ki je dosegel dobro enajsto mesto. Po končanem uradnem delu pa se je začelo bolj sproščeno, vendar vseeno tekmovalno vzdušje. Na licitaciji je moral vsak tekmovalec odžagati en kolut hloda, ki je moral biti čim bližje enemu kilogramu. To je najbolje uspelo Stanetu Berčonu, ki je kilogram prekoračil za 0,004 kilograma. To tekmovanje je bilo razburljivo tako za tekmovalce kot za gledalce. Med časom, ko so se nekateri bojevali s kilogrami (žaganje koluta), pa so se drugi okrepčali z lučarskim golažem in ajdovimi žgan-ci ter pečenim kostanjem. Tudi pijače je bilo na pretek. V prijetnem vzdušju smo dočakali večer. Zahvaljujemo se sponzorjema Valjčnemu mlinu z Zagradca in gostilni Obrščak z Muljave. Posebna zahvala pa velja revirne-mu gozdarju Jožetu Primcu in njegovi ekipi, ki so strokovno pomagali pri pripravi in tekmovanju. Tatjana Medved Turistično društvo Ivančna Gorica OCENJEVALI SMO UREJENOST BIVALNEGA OKOLJA V junijski številki Klasja smo objavili natečaj za tekmovanje v urejenosti bivalnega okolja v Krajevni skupnosti Ivančna Gorica. Komisija, ki je opravljala oglede in ocenjevala urejenost, ni imela lahkega dela, saj je videla veliko lepo urejenih hiš in vrtov. Na žalost je letošnje vroče poletje marsikomu pokvarilo prvotno oceno in lep zgled pri prvem ocenjevanju. Povedati je treba, daje komisija ocenjevala vso urejenost bivalnega okolja, torej tudi v ozadju hiše in gospodarskega poslopja, zato se je zgodilo, da je visoko oceno pročelja hiše in dvorišča pred njo pokvarila ocena okolja za hišo oziroma za gospodarskim poslopjem. Po skupnem pregledu ocenjevanja smatramo, da je komisija svoje delo opravila korektno in nepristransko. Želela je, da dobi nagrado in priznanje tisti občan oz. občanka, ki je vložil-a največ truda v izgled svojega bivalnega okolja in bil-a pri tem najbolj domiseln-a, vendar se v končni fazi ni mogla odločiti za razvrstitev po mestih. Odločila se je, da podeli pokale in priznanja petim občanom oz. občankam, ki imajo najbolj urejeno bivalno okolje in so pri dvakratnem ocenjevanju dosegli največ točk. Res je, da zaradi omejenega števila nagrad, priznanj ne bodo dobili vsi, ki so se potrudili za izgled svojih domov, kar smo lahko videli pri rangiranju, saj so razlike v točkah zelo minimalne. Vsem, ki tako prizadevno skrbite za izgled domačega okolja, se zahvaljujemo in želimo, da se potrudite tudi v prihodnjem letu, mogoče boste s tem dosegli ugodnejši seštevek točk. Letošnji prejemniki priznanj so: Marija Ciber, Ul. 6. junija 19, Andrej Hernec, Ul. 6. junija 17, Ana Klemen, Malo Hudo, Pavla Kocjančič, Ul. Dolenjskega odreda in Ivan Zupančič, Cesta II. grupe odredov. Priznanja bodo prejeli na občnem zboru TD, ki bo predvidoma v začetku decembra letos. 10 STRAN KRATKE KULTURNE (pripravlja Ksenija Medved) NAPOVED GLEDALIŠKE PREMIERE V ŠENTVIDU Gledališka skupina iz Šentvida vabi na premiero igre Jovana Sterije Popoviča Jara meščanka, ki bo 1. decembra ob 19. uri v Domu kulture. Igro je režirala Marjana Hočevar, vloge pa si je razdelilo devet domačih igralcev. Hkrati vabijo k sodelovanju v novi sezoni nove plesalce, pevce in igralce. NOVAČENJE ZA KULTURO NA KRKI Kot smo pisali že v prejšnji številki Klasja, so se na Krki odločili dodobra obnoviti dogajanje na področju kulture. Obiskali smo mladinsko gledališko skupino med vajo in se lahko čudili številnemu odzivu. Izvedeli smo, da sta predsednik društva Jože Kozinc in Franci Koželj lastnonožno novačila člane po hišah, ki so se le-tako okorajžili in odzvali povabilu. Na Krki seje formirala tudi gledališka skupina odraslih in pevski zbori. Mogoče ni slab recept. Marsikdo verjetno skriva v sebi kak talent, ki si ga ne upa sam izpostaviti. Da so se vabilu odzvali talentirani, pa je potrdil mentor mladinske gledališke skupine Žiga Saksida, znani slovenski igralec. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V KNJIŽNICI V knjižnici so spet začeli s sezono knjižnih prireditev za otroke, ob dnevu reformacije so izvedli akcijo vpisovanja za študente, organizirali pa so tudi otvoritev fotografske razstave na temo Barski stoli. Avtorji fotografij so člani društva Prosti strelci, ki združuje Člani skupine Prosti strelci so poskrbeli za prijetno vzdušje ob tudi literate, glas- otvoritvi razstave v knjižnici. benike, skratka umetnike vseh vrst. Tako so se na otvoritvi predstavili s kratkim literarnim in glasbenim programom, nekaj besed je razstavi nameni] tudi izkušen kritik, dogodek pa se je razvil v pravo družabno srečanje umetnikov in požel tudi precejšnjo medijsko pozornost. Ob izidu Klasja bo razstava že drugje, in sicer si jo boste lahko ogledali v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani, v knjižnici pa boste, kot so obljubili, lahko videli še kakšne njihove izdelke in se, verjamemo, prijetno družili z njimi. KOMEMORACIJA V IVANČNI GORICI Ob prvem novembru se je na komemoraciji ob spomeniku pri zdravstvenem domu, ki sojo pripravili pri Zvezi združenj borcev, zbralo precejšnje število ljudi. Kulturni program so pripravili pevski zbor KD Ivančna Gorica in OŠ Stična, govornik pa je bil Ciril Jurčič. NOVA KNJIGA SABINE KOŽELJ HORVAT Domačinka Sabina Koželj - Horvat je lani v slovenskem prostoru zaslovela s knjigo Ogenjček išče ognjišče. Napisala je že nadaljevanje z naslovom Ogenjček in nočna lučka. Kakor pravi sama, prva knjiga vabi bralce, da bi ogenjček našel ognjišče v naših srcih, ga' prižgal in pogrel naš pogled in nasmeh ter naredil naše roke spet tople. Drugi del pa na poseben način opominja tudi starše na hladno vedenje, ki na otrocih nikoli ne ostaja neopaženo, neobčuteno. In seveda, če se starša iskreno in zvesto ljubita, se njuna ognja združujeta v srcih njunih otrok. Taki otroci so v življenju srečni, saj v sebi čutijo popolnost. Tudi to knjigo je ilustrirala Milanka Fabjančič. MARTINOVO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV 17. novembra je Društvo harmonikarjev s Krke v družbenem domu organiziralo Martinovo tekmovanje harmonikarjev. Tekmovalci iz vse Slovenije so domače viže igrali na diatonične in klavirske harmonike, najboljši godec pa je prejel Martinovo majoliko. Za pogostitev je poskrbelo domače gasilsko društvo. Poročilo o zmagovalcih čakamo. GODBA STIČNA VABI NA 8. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Kulturo društvo - Godba Stična, vabi na osmi božično-novoletni koncert, ki bo v soboto, 15.12., ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Stični. Gostja večera bosta otroški pevski zbor iz Stične in Alberto Gregorič. Po koncertu bo za zabitvo poskrbel ansambel Simona Ceglarja. Glasbeniki si želijo, da z njimi preživite lep predpraznični večer. POLONA GLAVAN NAPISALA ROMAN NOČ V EVROPI (Pogovarjala se je Ksenija Medved) Polona Glavati na literarnem večeru v Knjižnici Grosuplje. O njej smo že pisali. Doma je v Stični, roko na srce, sedaj v Ljubljani, študirala je na Filozofski fakulteti primerjalno književnost in angleški jezik. Dela kot prevajalka na Ministrstvu za evropske zadeve. Pred kratkim je dopolnila sedemindvajset let. Je dobitnica kar nekaj priznanj in nagrad za svoja krajša literarna dela. Svoje tekste je objavljala predvsem v literarnih revijah, kot so Dialogi, Literatura, Rast, Mentor, Mladina... Kljub mladosti drži v rokah že svoj prvi roman. To pa ni edini roman, zaradi katerega je veliko presedela pred računalnikom. Kot prevajalka se namreč ukvarja s romanom Bernarda Mae Lavertvja, Gratest Notes. Ker se ji zdi, da zaradi računalnika dobiva kvadratno glavo in ji trdi hrbtenica, seje odločila nekoliko poskrbeti za svoje zdravje. Za rojstni dan si je zaželela rolerje, ki jih je tudi dobila. Sedaj za svojo kondicijo skrbi na ta način. Sicer pa ti je gibanje verjetno v krvi. Kot vem i/, prejšnjih pogovorov, rada potuješ. Tudi tvoje dogajanje v romanu je postavljeno na vlak. Si zadnje čase kaj potovala? Ne, ker sem bila preveč zaposlena in je prava groza, ker že eno leto nisem šla nikamor! Ampak bom šla. Moja velika želja je potovanje v Afriko. Verjetno bom šla tja poleti. Rada grem tudi kam blizu, samo da gredo kraji naprej, da se premika, da se nekaj dogaja. Tak človek sem, vedno se mora kaj dogajati. Ne prenašam dolgočasja ali brezdelja. Rada potujem predvsem z vlakom, tako kot junaki mojega romana, saj sem prepričana, kakor pravim tudi v romanu Kot ne stopiš dvakrat na isti peron, tako ne stopiš dvakrat na isti vlak. Kako bi svoj roman Noč v Evropi predstavila bralcem? To je preprosta zgodba, pravzaprav pet zgodb v eni, ki se dogaja na nočni vožnji z vlakom na progi Pariz - Amsterdam. Dogaja se v petih kupejih, v vsakem so pač druge osebe, z drugimi razlogi, različnimi medsebojnimi odnosi in zgodbami, ki jih vlečejo za sabo. Vse skupaj je napisano v, upajmo, berljivem. komunikativnem tonu, in mislim, da ga bodo razumele širše skupine ljudi, čeprav predstavlja generacijo, kakršna je moja- torej ljudi stare, od dvajset do trideset let. Romanje izšel pri založbi Belciri-na. Nam lahko poveš, kako je prišlo do tega, da so postali tvoji založniki? Si ti našla njih ali oni tebe? V bistvu so oni odkrili mene. Ponavadi gre tako, da nekaj napišeš in pošlješ to založbi, v mojem primeru pa je bilo tako, da so me opazili že, ko sem roman objavljala po delih v različnih revijah. Tako so mi ponudili pogodbo, in to je to. Zdaj, koje zunaj, se z založbo verjetno ukvarjate s promocijo romana. Kako ga boš ti približala bralcem? Založba vsekakor poskrbi za promocijo z recenzijami, reklamnim gradivom, sicer pa sama zagovarjam pop pristop. Moje mnenje je, da se moraš približati ljudem, ne pa se od njih ograjevati. Zelo pomembno je, da se zavedaš, da je vsak bralec zaklad, za katerega se je vredno potruditi. Predvsem se trudim, da tistim, ki pridejo na predstavitve knjige, ni žal. Poskušam biti komunikativna, zbiram odlomke, ki se dobro berejo, da napetost ne popusti.. Recenzije smo brali že v Dnevniku, Delu, v sobotni prilogi Delo je bil intervju s tabo, daljši prispevek o tebi smo si lahko ogledali tudi na televiziji v oddaji Izvirni, domači javnosti pa si se predstavila na Festivalu Stična. Pripravljaš še kakšno presenečenje? S Knjižnico Grosuplje-Ivančna Gorica pripravljamo literarni večer, ki bo potekal v Grosupljem v okviru domoznanskih večerov. Kaj pa nadaljevanje romana? Ga zagovarjaš? Hm, ja, ljudje me nagovarjajo. Imam kar nekaj navdušenih bralcev, ki bi radi vedeli, kaj se z junaki zgodi potem, ko pridejo v Amsterdam, vendar si tega enostavno nisem zamislila na ta način. Zdi se mi, da bi z nadaljevanjem zgodba razvodenela in da gre pri pisanju nadaljevanj na nek način za "easy sleparije". Najbolj sovražim nadaljevanja pri filmih. Če se bom lotila pisanja, bo to povsem nova zgodba. Na kak način pravzaprav ustvarjaš? Imaš načrt? Čakaš navdiha? Najtežji del se mi zdi začetek. Odkar imam roman, nisem še ničesar napisala. Mislim, da mora miniti nekaj časa, da se nabere nova energija, nov navdih, da pride pravi trenutek. In ko pride pravi trenutek, to veš. Včasih sem bila okoli tega bolj panična, sedaj pa si veliko bolj zaupam. Kak dan se težko prisiliš, toda potem stvar steče. Kak dan pišeš lažje kot druge dni - stvar navdiha, seveda. Teksta ponavadi ne popravljam, pišem pa zelo počasi. Roman, ki obsega dvesto strani sem pisala leto in pol. Včasih sem se zalotila, da v en in isti stavek buljim že četrt ure. No, čeprav sem bolj nočna ptica, sem se disciplinirala in pisala predvsem podnevi. Polona, hvala ti za pogovor. Želimo ti še veliko uspehov v življenju, tako pisateljskih, prevajalskih kot tudi osebnih. Za konec pa mogoče zaupaš našim bralcem kak svoj načrt. Želim si predvsem še kaj napisati. Ne morem napovedati kdaj in kaj, toda zagotovo bo to roman. Ideje so namreč dragocene in ko jo dobiš, jo je škoda uporabiti za kratek tekst, ko enkrat ugotoviš, da si sposoben napisati daljšega. Skratka, želim si, da bi mi še naprej šlo naprej tako, kot mi je šlo doslej, saj se mi je uresničilo vse, kar sem si zadala. To se mi zdi pravi luksuz. Srečna sem, zadovoljna in želim si, da bi tako tudi ostalo. Evo, to je moj načrt. VABILO K SODELOVANJU: VARUJMO KULTURNO DEDIŠČINO NAŠIH DOMOV Že več let v društvu likovnikov zaznavamo povečano zanimanje za stare predmete, ki jih še najdemo po naših domovih, ropotarnicah, podstrešjih in jih ljudje marsikdaj tudi zavržejo. Gre za izdelke starih mojstrov, ki so včasih že tako stari, da ljudje preprosto ne vedo več, čemu so služili. Na srečo so med nami ljudje, ki to cenijo in se trudijo, da bi se kar največ takih predmetov ohranilo. Posebno odgovorno je delo takrat, koje predmet že delno uničen in gaje treba strokovno obnoviti, saj tudi nepravilna obnova lahko povzroči veliko škodo. Tudi zato smo se v društvu likovnikov odločili, da se lotimo zahtevnega projekta varovanja kulturne dediščine, ki smo ga poimenovali Dediščina naših domov. K sodelovanju vabimo vse zbiralce, vse, ki še hranite take predmete doma ali pa morda veste, da so odloženi na neustreznih mestih in propadajo.Ker prav ti predmeti poleg stavbarstva in drugega pričajo o naši kulturi, o spretnosti starih mojstrov in pogosto po lepoti prekašajo današnjo tovrstno proizvodnjo, vabimo k sodelovanju vse, ki vam ni vseeno, kaj se z njimi dogaja. Kar nekaj občanov se je že oglasilo v Kulturnem društvu likovnikov Ferda Vesela pri magistru Ljubomirju Zidarju, ki je akademski kipar pa tudi konservator in restavrator, da jim je z nasveti in delom pomagal ohraniti predmete kulturne dediščine. Glede na veliko zanimanje, tako v društvu samem kot v širši okolici, smo se namenili pripraviti v drugi polovici novembra razstavo v prostorih Likovne galerije. Z razstavo bi radi pokazali kaj vse še hranijo naši domovi, kaj vse se da rešiti pred propadom in kako spretni so bili stari mojstri. Radi pa bi predvsem spodbudili vse, ki še hranite stare predmete, da jih čuvate in strokovno obnovite. V ta namen bomo pripravili tudi delavnice s strokovnim vodstvom in zanimivimi pogovori. Pozneje se bodo projektu pridružili tudi slikarji, ki bodo v različnih tehnikah zabeležili podobe zbranih eksponatov. Antonija Novak STRAN 11 KAKO SO DRZNI IN LEPE PADLI ..........V LJUBEZEN Letošnji stiski festival je zaključila krstna predstava omnibusa Kako pasti v ... ljubezen v režiji Simone Zore Ramovš, ki je tudi avtorica projekta. V omnibus je vključila odlomke iz del svetovne klasike ( Carmina Burana, Shakespeare, Baudelaire, Tennesee VVilliams), in kot slovensko varianto " kako pasti v ljubezen", odlomek iz sodobne slovenske komedije Vsega je kriva Marjana Deržaj. Odlomke sta v celoto povezovala moderna glasba in izrazni ples, ki sta oba skušala povedati, kako ljubezen doživljajo dandanes mladi. Drzne in lepi so svojo nalogo, ki ni bila lahka, res zgledno opravili. Čeprav so vsi po vrsti (tudi trije gostujoči igralci) amaterji, njihova igra dosega raven poklicnih igralcev. Morda tu in tam pri nekaterih zataji govorna tehnika, v gibu pa so sproščeni, naravni in predvsem igralsko domiselni. Vsako leto znova nas presenečajo, saj so njihovi dosežki na zavidljivi profesionalni ravni. Za to imata gotovo največ zaslug oba mentorja oz. režiserja Igor Gruden in Simona Zore Ramovš. Da so Drzne in lepi ljubljenci stiškega občinstva, je pokazal obisk zaključka festivala. Dvorana je bila nabito polna. Občinstvo pa jih je nagradilo s ploskanjem na odprti sceni in z dolgim aplavzom na koncu. S to festivalsko prireditvijo namerava skupina tudi gostovati. Če bi torej kdo od bralcev Klasja rad izvedel, kako se lahko pade v ljubezen, naj si predstavo vsekakor ogleda. Ne bo mu žal, saj se bo prijetno zabaval. M.A.FICKO FESTIVAL po FESTIVALU Oktober je bil v Stični v znamenju festivala, ki gaje kot že lansko leto izpeljala skupina mladih iz kulturnega društva. Vsebinska zasnova festivala je želela zadovoljiti čim širši krog občinstva, ne da bi pri tem žrtvovala kvaliteto in kulturno raven festivala. S tako zasnovo STISKI FESTIVAL LAHKO POSTAVIMO OB BOK MNOGIM V SLOVENSKEM KULTURNEM PROSTORU ZNANIM PRIREDITVAM. Naša občina je dobila s festivalom kulturni dogodek, ki bi lahko pritegnil tudi zahtevnejše občinstvo.. Verjetno pa bi bilo treba njegovo podobo dodelati, kar ne bo težko, saj imajo mladi nemalo idej. Pridobili pa so si gotovo tudi izkušnje, saj je bil festival organizacijsko in promocijsko zgledno, skorajda profesionalno izpeljan. Organizatorji se niso zadovoljili le s plakati, izdelali so oblikovno zanimiv program celotnega festivala in poskrbeli za zgibanko, ki je občinstvo seznanila s podrobnejšim programom. Da so poskrbeli za obveščanje preko medijev, niti ni treba posebej omenjati, kot tudi ne, da so uspešno zbrali finančna sredstva, ki so omogočila izvedbo festivala. Poleg standardnih predstav ( gledaliških, lutkovnih in glasbenih), ki so se vrstile štiri tedne od petka do nedelje, so si organizatorji zamislili in tudi izpel-jali ŠTEVILNE SPREMLJEVALNE PRIREDITVE, od delavnic ( oblikovanja gline, izraznega plesa) in slikarske kolonije do serije potopisnih predavanj, literarnih srečanj in okrogle mize na temo amaterskega gledališča. Svoj program so skušali navezati tudi na kulturno dediščino kraja ( vodeni obisk v muzeju in po halstattskem gradišču na Viru pri Stični, slikarska razstava " napol domačinke" Darje Srebnik), kar še posebej kaže na to, da želijo organizatorji rasti iz okolja, v katerem žive. ŽAL SE STIČANI S FESTIVALOM ŠE NISO POISTOVETILI, saj je bil obisk domačinov nerazumljivo skromen. Marsikje bi dali mladim vsaj z obiskom priznanje, saj z dobro zamišljenim in profesionalno izpeljanim festivalskim programom skušajo vnesti v kraj nekaj novega duha ter promovirati tako kraj kot tudi občino. Vse priznanje pa gre ustanovam, podjetjem in posameznikom, ki vsako leto z znatnimi finančnimi sredstvi omogočajo izvedbo festivala. Na ta način dajejo mladim priložnost, da svoje sile in sposobnosti izzive na pozitiven, zdrav in igriv način. M.A. FICKO HVALNICA NOROSTIM Po dolinah in dobravah se širi vest o norih krvah. Kmetic pa naj plača ceho, čeprav ni pod njegovo streho niti grama kostne moke mešal kravam med obroke. V poletnih vročih dneh po asfaltnih vozimo poteh s prižganimi lučmi, ko sonce najbolj nam žari. Uvajajo ekološke takse, Rog nas varuj take prakse, da bi na tak način po sili, državo in občino redili. Da kazen blažja bo za grehe, gradijo v Kopru udobne kehe, velike vsote se zapravlja, za pediatrijo pa ni d narja. V trgovinah cene so igrive in evropsko primerljive, ko pa so na vrsti plače, jih tretirajo drugače. Dokaj ljudi že skoraj strada, a se za to ne zmeni vlada, preveč milijonov pa bo dala za nakup predragega letala. Če številke niso prave, ki jih v ušesih imajo krave, v klavnico ni moč jih gnali, ne pustijo birokrati. Imamo tudi radio Gaga, ki ob petkih dela zgago, humorista čudna zmes poslušalce spravlja v bes. JESEN Listje zeleno, rdeče in rumeno, kako lepo po tebi diši, vsako leto tvoj čas oživi. Smo podali se v gozd, da umirimo duha, da duša se spočije, hvala ti, jesen, ker tvoj mir nas z milino pokrije. Tiho listje zašumi, Prisluhnem. Približaš se mi. Kako si lepa, srnica zala. Prosila bom, da bi skoz mrzlo zimo živa ostala. Andreja. LIKOVNA KIPARSKA DELAVNICA V STAVCI VASI Šentviško likovno društvo je zopet pripravilo kiparsko delavnico, le da smo tokrat gostovali v Stavci vasi in imeli bolj vlogo mentorjev kot učencev. Nedeljsko popoldne, 28. oktobra, smo popestrili gojencem doma Malči Bcličeve, ki so uživali počitnice v Stavci vasi. Tam se je na kmetiji naše članice pedagoginje Malči Klemen zbrala "družina" 16 otrok različne starosti (od 8 do 18 let) pod vodstvom Lili in Gorazda. S sabo smo pripeljali vse potrebno za kiparjenje: glino, lesene deske za podstavke, modelirke, pa seveda našega strokovnjaka profesorja Ljubomirja Zidarja v spremstvu žene Viktorije in še nekaj članov društva. Ker je bil lep oktobrski dan, nismo imeli prostorskih težav. Zunaj je vsak dobil svoj prostorček in velik kos gline. Uvodno besedo o gnetenju in oblikovanju gline je imel profesor Zidar. Potem pa so se otroci brez težav vključili v delo, premagali začetni problem - kaj narediti iz gline - in že uresničevali svoje ideje. Če ja koga zamikalo oblikovati konja, mu je gospa Viktorija Zidar priskočila na pomoč z nasvetom in dejanskim prikazom. Medtem ko so otroci zunaj zagreto ustvarjali, smo v notrajnosti z gospo Mirni Tratar pripravili vse za njeno pravljico o dveh prijateljih, naslikano na svilene rute. Ko se je stemnilo, se je kiparjenje zaključilo in občudovali smo nastale izdelke (ladjo, nenavadne glave, medvedka, krožnik, konjičke, žabe...). Čas je bil za pravljico. Dramatično vzdušje smo ustvarili z osvetljavo svilenih rut in otroci so zavzeto poslušali in opazovali Mimino zgodbo. Po pravljici pa kljub pozni uri še ni bil čas za spanje, temveč smo z veseljem posedeli in se zadržali v pogovoru. Otroci so nas postregli s kolački, ki so jih spekli. Torej, kiparjenje je v vseh pogledih uspelo in navdušenje je bilo obojestransko. Minka Kramar VABILO NA SILVESTROVANJE NA KRKI Na Krki so se odločili, da organizirajo silvestrovanje v Družbenem centru. Priprave so že v polnem teku. Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli Mladi godci. Vabijo vas, da zadnjo noč v tem letu preživite z njimi. KONCERT ANSAMBLA KOMPARE 19. decembra ob 19. uri bo v cerkvi sv. Jožefa glasbeni koncert skupine Kompare. S programom se bodo predstavili znani trobentar Franc Kompare, virtuoz na citrah Tomaž Plahutnik, organist Dominik Krt in sopranistka Nina Kompare. Program, za katerega je sestavil scenarij Tone Ptičar, bo povezovala Nadja Leban. Vabljeni. KONCERT STENA VILARJA PREPROSTE BESEDE V nedeljo, 9. decembra, bo v cerkvi sv. Jožefa med drugo mašo in po njej koncert Preproste besede. Sten Vilar, ki bo pel predvsem pesmi s svoje zadnje kasete Hip Hura, zagotavlja, da so namenjene družinam, ne samo otrokom, saj na prisrčen način govorijo o ljubezni, spoštovanju in medsebojnem razumevanju. Pri kaseti so sodelovala znana slovenska imena, tako tudi Tone Kozlevčar, Tone Pavček in seveda, Sten Vilar. GOSTOVANJA STIŠKEGA KVARTETA Vokalni kvartet Stična tudi po svoji deseti obletnici deluje s polno paro in navdušuje poslušalce doma in v tujini. Tako so zadnji vikend v oktobru na povabilo "Slovenije v svetu" obiskali rojake v Ingolstadtu in sodelovali na 30. obletnici njihove župnije. Praznovanja se je udeležilo veliko število uglednih gostov z nemškega področja in Slovenije. S tem gostovanj kvarteta še ni konec. V novembru gostujejo na adventnem petju Dunaj 2001, tudi v decembru je veliko nastopov. Predvsem se veselijo ponovnega gostovanja v Prek-murju. (Dušan Kamnikar) NAGRAJENA KIPARJA V septembru, natančneje od 6. do 26. septembra, je bila v dvorani Magistrata v Ljubljani kiparska razstava z zanimivim naslovom " grdi kipi". Razstavo je pripravila kiparska galerija Latobia. Med številnimi drugimi kiparji sta se natečaja udeležila tudi dva člana Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, in sicer Metoda Crnkovič s kipom "6. božja zapoved" in akademski kipar Ljubomir Zidar s konjema, ki ju je podnaslovi! "brez jezdeca". Profesor dr. Aleš Erjavec, ki je bil selektor, prispeval pa je tudi uvodni esej, pravi v zaključku takole: "Večina kipov na tej razstavi seveda - iz jasnih razlogov- ni lepih. Ali je skulptura lahko grda in istočasno lepo umetniško delo? Občinstvo je tisto, ki bo presodilo. Umetniki so svoje delo opravili. In občinstvo je presodilo, po velikem obisku v atriju Magistrata sodeč, kar temeljito. Presodili pa so tudi sponzorji, ki so podelili 4 nagrade. Dve sta prejela omenjena člana Kulturnega društva likovnikov iz Šentvida pri Stični. Čestitamo kiparski galeriji Latobia in Staši Kokot za nadvse zanimivo in odmevo razstavo, in seveda nagrajencema. (Antonija Novak) KIPARJI DRUGIČ Člani kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela sodelujejo tudi v projektu Zveze likovnih društev Slovenije, ki pripravlja razstave za Zlato paleto 2001. To je projekt, ki podpira predvsem kvaliteto, saj so likovna dela, ki se uvrstijo na razstavo za Zlato paleto, prestala že dve selekciji. Le najboljša pa dobijo tudi certifikat kakovosti. Prvega je prejela Jelka Roječ za barvno grafiko. Na zvezni kiparski razstavi pa se je tO primerilo Metodi Crnkovič za skulpturo v bronu z naslovom Hrepenenje. Na kiparsko razstavo Zveze likovnih društev Slovenije pa sta se s svojimi deli uvrstili tudi Viktorija Zidar Shamina in Minka Kramar. Na razstavi so sodelovali tudi mladi udeleženci kiparske delavnice v Fiesi in mladi, ki so se udeležili razpisa za portret slikarja Ferda Vesela. Dobili so veliko pohval, tako ustvarjalci kot njihovi mentorji. Predvsem dobrim mentorjem na področju kiparstva gre zahvala, saj bi nam brez Jelke Roječ, Ljubomirja Zidarja in Bojana Štineta ne šlo tako dobro. (Antonija Novak) KULTURNI VEČER V ČANDKOVI DOMAČIJI 24. novembra je bil na Čandkovi domačiji kulturni večer. Sodelovala sta gosta iz Šoštanja, slikar Stane Gorjup in pesnik Peter Rezman. Večerje z glasbo polepšal domačin Avguštin Zupančič. KULTURA V AMBRUSU Po praznovanju desete obletnice kulturnega društva v Ambrusu člani že pripravljajo naslednje kulturne dogodke. 8. decembra ob 19. uri bo v kulturnem domu ljudska igra v uprizoritvi gledališke skupine iz Šentvida nad Ljubljano. 16. decembra, predvidoma ob 15. uri, pa bo predstavitev knjige Zlate Kastelic Krvapivc: vse sorte od Korinja v Suhi krajini do Dolge vasi v Kočevju. 12 STRAN AMATERSKO GLEDALIŠČE DANES (okrogla miza v okviru Festivala Stična 2001) Gledališče - večni človekov sopotnik Bili so amfiteatri, srednjeveški popotujoči vozovi, saloni aristokracije in cesarski dvori bližnjega in daljnega vzhoda, bile so odrske deske. Bilo je, ja in bo - gledališče -brezčasni medij, v katerega se iztekajo sedanjost, preteklost in prihodnost. Človek je že od nekdaj čutil nenehno željo po ustvarjanju, izpovedi lastnih občutkov in slikanju ter odslikavanju zunanjega sveta. Poistovetenje z vsakdanjimi osebami in doživljanje katarze sta mu pomagala, da je lahko očistil svoj duhovni prostor. Sčasoma se je že tako izpopolnil, da je svoje ustvarjanje prenesel iz ožjega v širši krog občinstva in si ga s svojim talentom nenehno širil. Naenkrat se je pojavila dilema: Kje je tista meja, ko iz služenja sebi preideš v služenje občinstvu, ko sebi lastne, naravne gledališke danosti pretvoriš v profesionalni jezik gledališča, ko ti igranje postane hrana in pijača in vsak dan bolj ugo-tovljaš, da se ti grlo nenehno suši, želodec pa zahteva vedno novega in novega materiala? Kdaj lahko torej "navadni" amaterski igralec preide v vode profesionalizma, kakšne so razlike med samima pojmoma in kje si vsak izmed njiju najde mesto? Nova luč v amaterskem gledališču? V okviru Festivala Stična je v oktobru potekala okrogla miza, ki je poskusila najti odgovor na vprašanje, kakšne so razlike med amaterskim in profesionalnim gledališčem in kaj se obeta amaterskemu gledališču v prihodnosti.Okroglo mizo je vodil režiser Igor Gruden, na njej so sodelovali dramaturg, dramatik in pesnik Goran Gluvič, prevajalec in režiser Darko Čuda, Jure Rudolf, strokovni sodelavec Šentjakobskega gledališča, igralka in režiserka Simona Zore Ramovš in Miha Zaje, predsednik Šentjakobskega gledališča. Najprej se je zastavilo vprašanje o trendih in ustvarjalnih praksah, ki veljajo v slovenskem amaterskem gledališču. Po besedah Jureta Rudolfa prevladujoče smeri ni. Gledališče naj bi se vedno bolj nagibalo v postmodernizem, kar je še najbolj očitno pri študentskem in mladinskem delu, saj tu velja gledališče brez pravil. V ospredje stopa domišljija in ustvarjanje celotne skupine, ki si velikokrat upa stopiti iz okvirjev klasičnega gledališča. IGRALEC in režiser, REŽISER in igralec ali REŽISER in IGRALEC? Posameznik kot igralec lahko naredi veliko, če se združijo entuzi-azmi več posameznikov, lahko skupina naredi še več, največ pa lahko ustvari skupina in spreten režiser. Kakšno bo razmerje med režiserjem in igralcem, je po mnenju Simone Zore Ramovž odvisno od tega, ali je režiser le gonilna sila ali pa obstaja v gledališki skupini soustvarjanje in ima igralec možnost izražanja lastnih misli, občutij, interesov in govora. Prav tak ustvarjalni proces amatersko gledališče loči od profesionalnega, saj je pri slednjem igralec dostikrat v podrejenem položaju. Po njenem mnenju naj bi bila režiserjeva vloga, pritegniti igralca do take mere, da bo znal vlogo najti in jo začutiti ter jo občinstvu predstaviti z nepojmljivo energijo. Kar se tiče igralskega navdušenja, je Miha Zaje dejal, da razlik med obema gledališčema ni. Pomembno naj bi bilo, da igralec kot tudi režiser ostajata v gledališču ne samo zaradi samega druženja in zabave s soigralci, ampak tudi zaradi motivacije in nenehne želje po izobraževanju. Tako morata oba, režiser in tudi igralec, stremeti, da se vedno bolj bližata profesionalnemu - v tehniki govora, načinu interpretiranja in izražanja ter orientiranja v prostoru. Simbioza med amaterskim in profesionalnim Do kakšnih (so)vplivov pride torej med amaterskim in profesionalnim teatrom? Naj bi amaterska gledališča kopirala iz predhodno uprizorjenih predstav? Namernega kopiranja ni, je dejala Simona Zore Ramovž. Vsaka uprizoritev je sestavljena iz različnih življenjskih detajlov, drobnih življenjskih stvari, ki jih igralec sam postavi na oder s filmsko natančnostjo. Glede na lastne izkušnje naj bi predhodno uprizorjeno delo vplivalo le podzavestno. Režiserju lahko tako na pomoč pridejo igralci sami, ki ga, neobremenjeni, z željo po nečem novem, motivirajo, da slednje tudi uresniči. Miha Zaje je poudaril, da proces medsebojnega izmenjavanja informacij in pogledov na neko delo nenehno poteka med obema gledališčema. Vsak stik amaterja s profesionalcem podaja znanje naprej. Na koncu je še dejal, da bi tudi profesionalni igralci morali obiskovati predstave amaterskih gledališč, saj bi se iz njih lahko učili lastnih napak ali pa zgolj ponovno pridobili univerzalnost, ki so jo izgubili preko svojega rutinskega dela. (se nadaljuje) Ana - Marija Ficko POPOLDNE V GORENJI VASI "Blagor tičem vrh dreves!" sem zaklicala z davnim čbeličarjem, poetom Mihom Kastelicem pred njegovo rojstno hišo v Gorenji vasi. Isti hip sem se spomnila, kako žalostne trenutke je doživljal, ko seje pred njim v Savi utapljal Matija Čop. Kakor ta jesen: radodarno oktobrsko sonce, opojnost toplote, sinieje petje in živžav po vasi - lipa pa se je že obletela. V življenju ti vedno stoji ob strani tisti je in ni več. Gospa Nana Vehovec, nekdanja slavna slovenska plavalka tekmovalka naju je z našim bardom Klasja, z gospodom Leopoldom Severjem, pričakala že na klopi pred hišo. Hiša pa vsa polna svežega mošta - na mizi, v velikih posodah na tleh, nedavno je gospa nabrala 20 gajb jabolk, svoja minula osemdeseta leta preskakuje. Že tretjič sem bila pri njej, naši mami sta bili sošolki. "Poglejte," je kazala v strope "stara gradnja, ko se je tu rodil Miha Kastelic, se še dobro pozna". Že je bil na mizi velik predal starih fotografij, dokumentov, zapisov. Koliko fotografij nekdanje Skrunove (Končina" družine, nekdaj najbogatejša daleč naokoli! In množica sorodnikov. Že kar v začetku sem si prepisala zapis, kako so na Muljavi na skednju igrali prvič Desetega brata. Manico je igrala Nanina mama Tinea Končina (čez nekaj let poročena Grošelj), Kvasa je igral pisatelj prof. Ivan Lah, Krjavlja pa dramski igralec Lipah, ki je kasneje igral to vlogo večkrat v ljubljanski Drami. Drugi zapis: Ob otvoritvi kopališča v Višnji Gori leta 1937 je bilo tudi tekmovanje plavalcev, zmagala je Nana Grošelj (kasneje poročena Vehovec). Navzoč je bil tudi ing. Stanko Bloudek, tedanji glavni usmerjevalec slovenskega športa (Planica!). Zelo smo bili utrujeni vsi trije, ko smo pregledali starinsko vsebino velikanskega predala. "Imam pa še dva taka predala!" je pripomnila gospa Nana, ko smo si ogledali še fotografije njenih tekmovanj, izletov in potovanj. Sledila je pogostitev, ki je čakala na toplem zidanem štedilniku. Dobila sem tako dober kuhan sirov štrukelj, da sem izrekla vso čast tudi Nanini kuharski umetnosti. Še slovo: hitro sem se ozrla na spominsko ploščo Mihe Kastelica na hiši. Odkritje je bilo 08.06.1990 ob 16. uri, piše na njej. Že desetletje in več, kako čas beži! Slovo z gospo Nano, kar pretresljivo je bilo. Skozi luknjo v živi meji pa z bardom kar po bližnjici še k Erjavčevim v sušilnico sadja. Gospodinja je bila upehana, kaj ne, v glavni sezoni sadja, pa še nekaj poljedelstva imajo, živine ne več. Ko sva stopila v sušilnico, je mimogrede odpirala in nadzorovala pečice, sedaj je bilo notri/največ češpelj, še drugim so jih morali sušiti, ko je bilo letos toliko tega plavega žegna (češpljc so hudolelnice, letos pa je bila huda letina!). V kotu sušilnice je sedel na stolčku gospodar Erjavec, ki je s svojim lastnim kovinskim izumom sekljal jabolka. Hči Nataša Erjavec, ki skrbi za zavidljivo Gospodinjsko stran v našem Klasju, žal ni bila zraven. Posebno zahvalo za odlično jabolčno stran bi ji rada izrekla. Na vožnji iz Gorenje vasi naš bard ni pozabil omeniti in pokazati obronkov nekdanje rimske ceste. Vedel je tudi to, da so parcele na desni marsikje pesknate, ker so ob nekdanjih gradnjah cest preusmerjali potoke. V Višnji Gori sva se najedla še pečene kaše. Mihaela Zaje Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 4. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01) Občina Ivančna Gorica objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2002 1. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica za področje športa je sofinanciranje naslednjih športnih vsebin: - Programov za otroke: • Zlati sonček, Krpan • Naučimo se plavati • program interesne vadbe • šolska športna tekmovanja • športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport • športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami. - Programov za mladino: • program interesne vadbe • šolska športna tekmovanja • športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport • športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami. - Programov športne rekreacije. - Programov kakovostnega in vrhunskega športa. - Šport invalidov. - Ostali programi športa (planinstvo, šah, taborniki, ...) - Šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov. - Investicijsko vzdrževanje športnih objektov in površin ter nakup in obnova športne opreme. 2. Izvajalci letnih programov športa so: - športna društva, ki imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma športne panoge, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. 3. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo nosilci in izvajalci športnih programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Ivančna Gorica, - da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti, - da imajo organizirano redno dejavnost najmanj 6 mesecev v letu in so že registrirani najmanj eno leto od prijave na razpis, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da bodo Občini Ivančna Gorica do 28. februarja 2002 dostavili poročilo o realizaciji programov v letu 2001, ki so bili sofinancirani iz proračunskih sredstev, društva in klubi pa tudi podatke o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon o društvih. 4. Razpisna dokumentacija (prijavni obrazec in drugi obrazci) je na voljo deset dni po objavi razpisa med 8. in 10. uro na Občini Ivančna Gorica, referat za družbene dejavnosti, Sokolska 8, Ivančna Gorica. 5. Izvajalci športnih programov, ki želijo kandidirati na javni razpis, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - potrdilo o registraciji društva pri UE Grosuplje (samo društva, ki se prvič prijavljajo), - potrdilo o zagotovljenem strokovnem kadru (pogodbo s strokovnim delavcem), - potrdilo o zagotovljenem prostoru oz. športni površini za izvajanje programa (pogodba z lastnikom oz. upravljalcem, če se program izvaja v najetih prostorih oz. površinah) ter urnik vadbe, - izjavo, da bo poročilo o delu za leto 2001 dostavljeno najkasneje do 28.2.2002, - program dela za leto 2002. Izbrani bodo le tisti, ki bodo dostavili vso potrebno dokumentacijo. 6. Proračunska sredstva za področje športa za leto 2002 se bodo razdeljevala na podlagi določil Pravilnika za vrednotenju športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01) in sicer po sprejemu proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2002. 7. Zadnji rok za prijavo na razpis je 20.12.2001, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica in z oznako "Javni razpis - šport". 8. Medsebojna razmerja med Občino Ivančna Gorica in izbranim izvajalcem športnih programov se bodo uredila s pisno pogodbo. 9. Podrobnejše informacije dobite na Občini Ivančna Gorica, tel. 787-83-85, Bogomir Sušič, in na Zvezi športnih organizacij Ivančna Gorica, Mojca Malovrh, tel. 031-377-198. Občina Ivančna Gorica STRAN 1 3 Jesenski del v 2. slovenski nogometni ligi zaključen ALI NK LIVAR RES NIMA INTERESA ZA 1. LIGO? Članska ekipa NK Livar Iv. Gorica nadaljuje z zelo uspešnimi nastopi v 2. SNL, saj po jesenskem delu trdno drži 4. mesto med 16 ekipami. Zaostanek do 2. mesta ( 6 točk ), ki še vodi v 1. ligo, ni velik, in apetiti nekaterih po 1. ligi se zdijo normalni. Prav zato nas je nekoliko vznemiril članek v časopisu Delo pred tekmo z Aluminijem, da NK Livar lahko odigra tekmo dobro, vendar kake posebne želje po 1. ligi pač nima. Ali se res obeta lanski scenarij - najprej zagotoviti obstanek in nato razpustiti jedro ekipe? Mogoče je to trenutna realnost v klubu, saj vemo, da glede financ klubom v naši občini ni postlano z rožicami. Pustimo se presenetiti in upajmo na nadaljevanje tako uspešnih iger (za to so zaslužni tako trener Stojanovič kot igralci in uprava kluba ) tudi spomladi. Rezultati zadnjih krogov: 9. krog: Livar Iv. Gorica : Dravograd 10. krog: Elan : Livar Iv. Gorica 11. krog: Livar Iv. Gorica : Tabor 12. krog: Renče Gor. Brda : Livar Iv. Gorica 13. krog: Livar Iv. Gorica : Aluminij 14. krog: Livar Iv. Gorica : Drava As. Ptuj 15. krog: Ljubljana : Livar Ivančna Gorica 0 S štirimi zmagami, dvema remijema in porazom v zadnjih sedmih krogih so trdno na 4. mestu, jesenski prvak pa je lanski prvoligaš Dravograd. Končna lestvica prvih petih ekip po jesenskem delu: 1. Dravograd 39 točk ( 12 zmag, 3 remiji, 0 porazov ) 2. Aluminij 35 točk 3. Ljubljana 34 točk 4. Livar Iv. Gor. 29 točk ( 8 zmag, 5 remijev, 2 poraza, razlika v golih 31 : 9 ) 5. Jadran Šcpič 25 točk Simon Bregar MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA MEDOBČINSKI PRVAKI, MLADOST ASTLAK DRUGIČ ZAPORED OBČINSKI PRVAKI V zadnjih dveh krogih občinske lige v malem nogometu se ni zgodilo nič pretresljivega tako, da so igralci ekipe Mladost Astlak iz Artiže vasi drugič zapored osvojil prestižni naslov občinskega prvaka. Na medobčinskem prvenstvu, kamor sta se uvrstili najboljši dve ekipi iz naše občinske lige pa so odlično zaigrali Krčani in prvič v sedemletni zgodovini teh prvenstev osvojili naslov medobčinskega prvaka. Popolno prevlado naših ekip je dopolnila ekipa Mladost Astlak z drugim mestom. Če bo prihodnje leto enako ali zelo podobno število ekip, bo iz občinske prve lige nazadovala ekipa MI-X dnevni bar, iz 2. lige pa napredujeta v prvo ekipi Baroni višnjegorski in Prince pub. Medobčinsko prvenstvo je bilo v nedeljo, 14. 10. 2001, v Stični. Udeležili so se ga občinski prvaki in podprvaki občin Grosuplje, Dobre-polje in Ivančna Gorica. V prvem delu so se po sistemu na izpadanje pomerili občinski prvaki ene občine z občinskimi podprvaki ene od obeh preostalih občin. Trije zmagovalci so se nato po sistemu vsak z vsakim pomerili za prva tri mesta. Končni vrstni red v občinski ligi za leto 2001: 1. LIGA : 1. Mladost 14 tek. 10 zmag 2 remi 2 por. 32 točk, gol raz.65: 33 + 32 2. Mizarstvo Trunkelj Krka 14 9 30 48:31 + 17 3. Dixi 14 7 4 3 25 56:41 + 15 4. Bife pri Matjažu & Inst. Angro 14 7 3 4 24 50:32 + 18 5. Snop bar 14 6 3 5 21 47:47 0 6. Klanček Šentvid 14 3 3 8 12 26:46 - 20 7. Dixi 2 14 2 2 10 8 43:80 - 37 8. Mi-x dnevni bar 14 1 2 11 5 24: 49 - 25 2. LIGA: 1. Baroni višnjegorski 16 tek. 14 zmag 1 remi 1 porazov 43 točk, gol raz.73:18 + 55 2. Prince pub 16 13 2 1 41 94: 24 + 70 3. Dob 16 9 1 6 28 56:43 + 13 4. Antonač 16 9 0 7 27 46: 45 + 1 5. Topp 16 7 2 7 23 59:49 +10 6. Dnevni bar Rosa 16 6 2 8 20 54: 53 + 1 7. Viridin hram 16 4 1 11 13 33:75 - 42 8. Temenica 16 4 0 12 12 43:83 - 40 9. Slemenice 16 1 1 14 4 22:90 - 68 Predtckmovanjc: KSP Vasy : SSK Račna Avtoval Račna : Mizarstvo Trunkelj Krka Mladost Astlak : Okrepč. Zora Kompolje Finalni del: SSK Račna : Mizarstvo Trunkelj Krka Mladost Astlak : SSK Račna Mizarstvo Trunkelj Krka : Mladost Astlak 1 : 3 0 : 0 ( kaz. streli 2:3) 3 : 0 2 : 8 3 : 3 3:0 Vrstni red 7. medobčinskega prvenstva: 1. Mizarstvo Trunkelj Krka 2. Mladost Astlak 3. SSK Račna 4. -6. mesto: Avtoval Račna, KSP Vasy in Okrepč. Zora Kompolje Za ekipo Mizarstvo Trunkelj Krka so v tej sezoni igrali: Jože Miš-maš - kapetan, Tomislav Mišmaš, Iztok Zrimšek, Dušan Strah, Rok Sadar, Štefan Erjavec mL, Robert Blatnik, Robert Bevc in Luka Sadar. Za ekipo Mladost Astlak pa so igrali: Našim Ibričić- kapetan, Nisvet Ibričič, Đasim Ibričić, Himzo Ibričić, Sejad Ibričić, Senad Uremović, Emdad Salkič, Nihad Mujkič in Edo Muši-novič. Simon Bregar Naši mladi, perspektivni športniki Odlični dosežki tekačice Maše Ceglar mm goro O uspehih mlade in perspektivne tekačice Maše Ceglar se je že pisalo. Glede na to, da je od zadnje objave v Klasju dosegla nekaj : vrnemo r i^***"-* Maša je nase opozorila že lani, ko je zmagala na tradicionalnem krosu Dnevnika v Šmartncm pri Litiji. Letos se je na jesenska tekmovanja pripravljala zelo zavzeto, saj se je med drugim poleti udeležila tabora gorskih tekačev na 5 ■^°Mn>t4KrVl # Pokljuki in desetdnevnih priprav v HPoreču. To se ji je kasneje obrestovalo, saj je v tem šolskem letu dosegla že štiri prva mesta na državnih tekmovanjih ( na šolskem državnem prvenstvu v gorskem teku v Smledniku, na krosu Dela v Murski Soboti, na cestnem teku v Brežicah in na ljubljanskem maratonu ). Med drugim seje udeležila tudi prvenstva Slovenije v gorskih tekih. V Mariboru je dosegla 2. mesto (tek je veljal za prvenstvo Slovenije v disciplini "tek gor-dol"), na Šmarni gori pa je osvojila 3. mesto ( tek je veljal kot državno prvenstvo v disciplini tek navkreber ). Sicer pa se je celo leto udeleževala še tekov v dolenjskem in primorskem pokalu. Ob tem velja poudariti velike zasluge njene mame Vide Ceglar, športne pedagoginje, ki skrbi za njene treninge. Na tekmovanjih pa ji ponavadi stoji ob strani kar cela družina. Maša si trenutno že zastavlja cilje za spomladanski del sezone. Ve, da bo čez zimo treba veliko vztrajnosti in trdega dela. Če bo tako delala še naprej, bomo o njej zagotovo še slišali. Simon Bregar Motokros za West pokal v dolini pod Kalom Tudi veterani radi sedejo na jeklenega konjička 14. oktobra so prizadevni organizatorji - AMD Šentvid pri Stični, v Dolini pod Kalom v lepem sončnem vremenu organizirali zadnjo dirko za letošnji West pokal ( celo sezono je bilo 7 dirk ). Na teh tekmah lahko nastopajo tako tekmovalci z licencami kot tisti, ki so brez njih. Nastopilo je kar 14 različnih kategorij, tako da dirk res ni manjkalo. Rezultati so bili taki: 1. Kategorija 50 cem PW ( posebna majhna kolesa ): 1. Matevž Jerebic, 2. Karel Celarec 2. Kategorija 50 cem do 8 let: 1. Zan Kogovšek, 2. Blaž Jesenko, 3. Nik Pušnik 3. Kategorija 50 cem nad 8 let: 1. Andraž Koritnik, 2. Tilen Trbižan 4. Kategorija 65 cem z licencami: 1. Aljoša Molnar, 2. Peter Tadič, 3. Theo Urbas 5. Kategorija 65 cem brez licenc: 1. Matija Grahek, 2. Alen Pistotnik, 3. Timotej Mazij 6. Kategorija 85 cem z licencami: 1. Rok Cajzek, 2. Boštjan Ocvirk, 3. Niko Hrstič 7. Kategorija 85 cem brez licenc: 1. Andrej Babnik, 2. Andrej Kožuh, 3. Tonček Mulec, solidno 10. mesto med 13. uvrščenimi je osvojil domači tekmovalec iz AMD Šentvid pri Stični Luka Adamlje. 8. Kategorija 85 cem podmladek: 1. Matjaž Vidmar, 2. Luka Polajžer, 3. Jernej Irt 9. Kategorija 125 cem z licencami: 1. Damjan Smrekar, 2. Robi Kavšek, 3. Klemen Porenta, vsi domačini iz AMD Šentvid pri Stični. V skupnem seštevku sedmih dirk je Damjan Smrekar zmagal, Jure Kavšek je bil sedmi., Robi Kavšek osmi. ( kljub temu, da je vozil le domačo dirko ), Klemen Porenta pa petnajsti, med 22 nastopajočimi. 10. Kategorija 125 cem brez licenc: 1. Tadej Koščak (AMD Šentvid pri Stični ), 2. Rok Kraje, 3. Borut Cerar. Kljub zmagi doma je bil Tadej Koščak skupno samo 14. med 34. nastopajočimi, saj je vozil le domačo dirko. 11. Kategorija OPEN z licencami: 1. Janez Juhant, 2. Andrej Rus AMD Šentvid pri Stični, 3. Boštjan Kermavner. V skupnem seštevku vseh dirk je Andrej Rus dosegel odlično 2. mesto. 12. Kategorija OPEN brez licenc: 1. Igor Plestcnjak, 2. Jernej Bogataj, 3. Borut Hrovatin. 13. Kategorija 4- taktni motorji: 1. Janez Juhant, 2. Aleš Zajec ( naš bivši občan), 3. Igor Plestenjak, 4. Andrej Rus AMD Šentvid pri Stični. V skupnem seštevku vseh dirk v tej kategoriji je predsednik AMD Šentvid pri Stični osvojil celo 1. mesto. 14. Kategorija veteranov nad 35 let: 1. Tomaž Hren, 2. Anton Slaček, 3. Bojan Škufca, 16. mesto je osvojil Stane Kavšek, 18. Branko Kavšek, 19. Jože Kavšek in 24. Milan Roječ, vsi AMD Šentvid pri Stični. V skupnem seštevku vseh dirk je Branko Kavšek osvojil odlično 2. mesto,Jože Kavšek je bil 29. in Milan Roječ 33. Vsi, še posebej pa veterani, si zaslužijo vse pohvale za nastop. Organizatorji se najlepše zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki so na tak ali drugačen način podprli to zanimivo prireditev. Simon Bregar 14 STRAN 3. gorski tek po Lavričevi poti V NAŠI OBČINI IMAMO ODLIČNE TEfiACa Planinsko društvo Šentvid pri Stični je v soboto, 20. oktobra letos, priredilo 3. tek po Lavričevi poti. Start je bil v Šentvidu pri Stični, pred trgovino Janez, cilj pa na Gradišču. Tekmovanje je bilo izvedeno na dveh razdaljah: na 3 in na 17 km. Tekmovanje je bilo na obe razdalji za oba spola in za več starostnih kategorij. Zmagovalca v absolutni konkurenci na slabih 17 km dolgi progi sta bila reprezentanta v gorskem teku, domačinka iz Ivančne Gorice Mateja Šuštaršič ( odlično je uvrščena tudi v svetovnem pokalu v gorskem teku, a o tem kdaj drugič) pri ženskah ter Boštjan Hrovat iz Begunj pri moških. Mateja s časom 1.24.12 in Boštjan s časom 1.07.32 sta postavila tudi absolutna rekorda proge, ki ima veliko vzpona ( 700 metrov ) iz velja za zelo zahtevno. V absolutni konkurenci pri ženskah je 2. mesto osvojila Hedvika Kotar, 3. mesto pa Marija Vencelj iz Šentvida pri Stični, za kar ji pri njenih letih velja iskreno čestitati. Pri moških je 2. mesto v absolutni konkurenci na 17 km dosege! njen sin Toni Vencelj, tudi z odličnim časom 1.08.59 ( Toni se je pred kratkim izjemno izkazal na ljubljanskem maratonu, kjer je v absolutni konkurenci dosegel 5. mesto, med Slovenci pa je bil celo 2. za zmagovalcem Kejžarjem z odličnim časom 2.32.00, kar je za dobrih 42 km dolgo progo odličen dosežek -tudi o tem obširneje kdaj drugič ). Tretje mesto pa je osvojil Jan Batagelj. V teku na 3 km so domačini še bolj prevladovali. Pri moških se je še enkrat več izkazal naš Bojan Kuhelj iz Mekinj, ki je zmagal, drugi je bil Igor Alpner, tretji pa Štefan Lešnik. Pri ženskah je na 3 km zmagala Petra Kastelic iz Ivančne Gorice, pred osnovnošolkama Nežo in Nado Bregar, tudi iz naše občine. Skupno se je teka udeležilo blizu 100 tekačev iz vseh koncev Slovenije. Startnina je bila 1.500 sit, za otroke do 14. leta pa 500 sit. Vsi udeleženci so dobili spominsko majico in malico, najboljši pa pokale in praktične nagrade. Tako je npr. zmagovalec na 17 km Boštjan Hrovat dobil 20- kilogramskega pujska. Organizatorji -člani Planinskega društva Šentvid pri Stični- se lepo zahvaljujejo vsem sponzorjem in donatorjem, ki so s svojimi prispevki in nagradami omogočili izvedbo tekmovanja. Pomagali so: Občina Iv. Gorica, Zavarovalnica Triglav, Zlatarstvo Tadina, Farma Stična, Studio Markelj, Liniatex Šentvid, Mizarstvo Vencelj, Market Šipca, Fortuna N.l Vrhpolje, Avtoservis Stane Kavšek, Slaščičarna Jadrnica, Slemcnice Muljava, Komessan, Encrgy sport, Tovarna Zmaj, Market Marinka, Keramičarstvo Domen, Trgovina Polž, Pletilstvo Vene, Mesarstvo Klemenčič, Olimpic sport, Agro-grad, Obuteks, Picerija Kegcljček, Bomax, Gradnja, Tango, Poslikava svilenih izdelkov Marija Tratar, Krjavljev hram, Vrtiček, Trgo-promet, Avtoservis Blatnik, Sport srajčka, Avtoličarstvo Marjan Kralj, Avtodel Viš. Gora, Elektroutrip, Fegi, Mesarstvo Piki, Sadje Zelenjava in Slaščičarna iz Iv. Gorice, Siol in Telekom. Tek je bil odličen uvod v nedeljski pohod po Lavričevi poti, ki se ga je ponovno udeležilo veliko ljudi. Simon Bregar ROKOMETASI USPEŠNI TUDI V ITALIJI Za zaključek sezone se je ekipa starejših dečkov podala na turnir v Italijo, točneje v kraj Torri di Quart-solo v bližini Vicenze. Turnir je bil 3 .6. 2001, na pot pa se je ekspedicija podala že dan prej. Pravim ekspedicija, ker je bilo v njej kar 45 članov. Torej poln avtobus. Vsi naši dosedanji turnirji so bili delno turistični in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Prvi dan smo namenili ogledu Benetk. V mesto oziroma do parkirnega prostora smo prispeli po nasipu, ki povezuje otok s celino. S parkirišča nas je pot naprej vodila po enem od številnih kanalov. Vožnja z ladjo po Canalu Grandc mimo številnih ladij, hidrogliserjev, tovornih in turističnih ladij je predstavljala prav posebno doživetje. Skorajda prav takšno kot barantanje s kapitanom ladje za ceno prevoza. Seveda se nismo dali. Na koncu smo uspešno opravili, izgleda, potrebni folklorni vložek, domačinu pa omogočili, daje napredoval v znanju tujih jezikov. S prav neverjetno spretnostjo mimo številnih ladij nam je uspelo prispeti v center Benetk. Sledil je sprehod po mestu, ki je zgrajeno na pilotih in stoji pravzaprav na 118. otokih. Trg sv.Marka z istoimensko cerkvijo, Doževa palača, zvonik, ki se dviguje visoko nad trgom, most vzdihljajev, gondole in gondoljerji, ter številne cerkve so le najznamenitejše točke naših postankov. Seveda se nismo mogli izogniti krmljenju golobov, za katere kmalu ugotoviš, da so prav nadležni in da Benetkam povzročajo veliko škodo. Čeprav, da je veliko zanimivosti, pa ni treba dolgo ugotavljati, da iz vseh znamenitih kanalov smrdi dosti huje, kot ob "najhujših" dnevih na Marofu. Kakorkoli že, Benetk je za nekaj časa dovolj. Sledila je vožnja proti Vicenzi in Torriju, namestitev in seveda obvezni nakupi. Poleg vsega ostalega je bilo treba kupiti tudi udobne naslanjače, za prvo vrsto naslednjega dne. Naslednji, torej tekmovalni dan se je pričel z obilnim zajtrkom. Prav tako obilnim, kot so bila kasneje polna vrata nasprotnikovih vratarjev. Rezultata prvih dveh tekem v predtekmovanju sta bila zastrašujoča. Prvi nasprotnik Venezia je doživela poraz, kot ga verjetno ni v najbolj črnih dnevih svoje zgodovine. Rezultat je bil 35 : 5. Sledile so zmage 32 : 3 ( Montegalda ), 25 : 8 ( Spallanzani) in v polfinalu 10 : 6 ( Anspi Ouinto ). V finalu nas je čakal Jadran iz Kozine. Ob rezultatih, ki smo jih letos dosegli in za katere je vedel tudi naš nasprotnik, se je le-ta pravzaprav vdal že pred tekmo. Zmaga 22 : 11 in pokal sta bila naša. Igralci in spremljevalci so si po napornem dnevu zaslužili nagrado. Pico in kokakolo v bližnji in pravzaprav precej elitni restavraciji. Zahvalil bi se g.Marku Ilovarju, ki je igralcem plačal večerjo. Na turnirju so nastopili igralci letnika 1987, torej nekoliko pomlajeni starejši dečki, ki obetajo, da bodo starejši dečki "močni" tudi naslednjo tekmovalno sezono. Na turnir so šli s trenerjem Marjanom Potokarjem naslednji igralci: Miha Eržen, Blaž Sinjur, Aleksander Polak, Matic Glavan, Matevž Potokar, Gašper in Simon Stopar, Gašper Mamilovič, Kristijan Oven, Simon Hočevar, Jure Tadina, David Čož, Miha Masle, Jan Ilovar, Igor Gašparovič in Janez Svetin. Zadnjo zmago pa so dosegli starši. Tako kot so bili nepremagljivi njihovi sinovi na letošnjih tekmah, so bili nenadkriljivi starši, ki so prekrasno izpeljali zaključni piknik sezone na Gradišču. Hvala vsem in g.Maksu, ki nam je odstopil prostor. Upam, da bo podobnih srečanj s podobnimi razlogi še kaj tudi v naslednji sezoni. za RK SVIŠ Marjan Potokar VABILO VSEM LJUBITELJEM ŠPORTA IN OSTALIM Vse, ki vas zanimajo dosežki športnikov iz naše občine, vabimo na športno-kulturno prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim športnikom naše občine za leto 2001, ki bo v petek, 21. decembra. 2001, ob 19.00 uri v kulturnem domu v Ivančni Gorici. Istočasno bomo obeležili tudi Dan samostojnosti. Na tej prireditvi bodo podeljena priznanja najboljšim dečkom, deklicam, mladinkam, mladincem, članom, članicam, najboljšim šolskim in klubskim ekipam ter športnim funkcionarjem. Vljudno vabljeni! ZŠO Ivančna Gorica ODLIČNI REZULTATI NA ATLETSKIH STEZAH SE NADALJUJEJO Učenke in učenci OŠ Stična so nas ponovno razveselili z odličnimi rezultati. Po lanskem uspehu sta se tudi letos obe ekipi uvrstili v finale ekipnega prvenstva osnovnih šol, ki je bilo 11. K). 2001 v Mariboru. V predtekmovanju je nastopilo 139 ekip v ženski in 137 ekip v moški konkurenci. Ekipa naših učenk se je v finale uvrstila kot peta. s 13839 točkami. V finalnem tekmovanju so dosegle 13920 točk in osvojile 7. mesto v državi. Ekipa učenk je še izboljšala rezultat s področnega tekmovanja, ki pa je bilo v Ljubljani 28.9. 2001. Ekipa učencev se je v finale uvrstila kot dvanajsta s 14300 točkami; v finalu so dosegli 14933 točk in osvojili 8. mesto v državi. Tudi ekipa učencev je izboljšala svoj rezultat s področnega tekmovanja. Za učence je to peta uvrstitev na ekipno državno prvenstvo v atletiki,, za učenke pa druga. V ekipi je bilo 15 učenk in 16 učencev. Udeleženci ekipnega državnega prvenstva po disciplinah: Tek 60m: Petra Peterlin Tek lOOOm: Skok v daljino: Suvanje krogle: Tek 30()m: Nada Bregar Mateja Železnik Aleksander Smolič Igor Gašparovič Met žogice: Špela Koščak Klara Vidmar David Hočevar Primož Genorio Skok v višino: Mateja Zaje Tanja Novak Martin Sever Andrej Škerlak Tek4xl00m: Petra Peterlin Alja Barbič Nina Pušlar Nada Bregar Robi Sadar Miha Ribarič Andraž Poljanec Luka Sadar Za uspehe gre pohvaliti tako učence kot tudi mentorje. Ekipi so spremljali Marjan Potokar, Mojca Malovrh, Irena Bregar in Andreja Lapanja. Učenke in učenci se s svojim zavzetim in pozitivnim pristopom do dela na športnih in drugih področjih razvijajo v celovite in odgovorne osebnosti. Bližajo se že tekmovanja v ekipnih športih in vsi jim želimo čimveč uspehov in športne sreče. Zapisala: Andreja Lapanja NOGOMETNI TURNIR V PUSTEM JAVORJU Alja Barbič Alen Ugarak Luka Sadar Maša Ceglar Neža Bregar Mitja Kavšek Simon Novak Maja Radoš Elvira Lulič Nejc Zavodnik Matjaž Rok Tina Zupančič Anja Lekan Primož Šekoranja Robi Sadar Ko se že sedmič zapovrstjo zberejo ljubitelji nogometne žoge, lahko rečemo, da gre za tradicionalno športno manifestacijo. Tako se je na zadnjo letošnjo septembrsko nedeljo na začetku temeniške doline, v vasici Pusti Javor zbralo devet ekip malega nogometa. Ta vas leži na skrajnem robu naše občine, ki meji na sosednjo Litijo, zato se je na tem turnirju zbralo tudi nekaj ekip iz sosednje občine. Slabe ekipe na tem turnirju ni bilo, zato so številni gledalci uživali v atraktivnih potezah igralcev in trepetali kot navijači za rezultate svojih ekip. Izidi so bili tesni in tako smo dobili v popoldanskem času tri ekipe, ki so morale v medsebojnih tekmah določiti letošnjega zmagovalca. Te tekme so ponovno dokazale, da je ekipa Doba, ki je že lani zmagala v Pustem Javorju, tudi letos najmočnejša, zato je zasluženo odnesla zmagoviti pokal v svoj domači kraj. Ekipa Pustega Javorja je s svojo borbenostjo nadoknadila mladost drugih ekip in zasluženo zasedla drugo mesto. Mladi Litijani pa so zasedli tretje mesto. Gasilci GD Sobrače so poskrbeli za dobro organizacijo in gostinske usluge, tako da se je jesenski dež vlil šele takrat, ko so dali znak za mokre vaje. Prisotni so na večer soglasno rekli: drugo leto ponovno nasvidenje. Lojze Adamlje VABILO Vsi šahisti iz občine Ivančna Gorica ste vljudno vabljeni na občinsko prvenstvo v pospešenem šahu, ki ga prireja ŠK Višnja Gora - Stična. Tekmovanje se bo pričelo v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri v Gostilni in piceriji Podobnik v Ivančni Gorici. Pristopnic ni, prijave pa se začnejo sprejemati 30 minut pred pričetkom tekmovanja. Pogoj za udeležbo je, da ima tekmovalec stalno prebivaliišče v občini Ivančna Gorica. Vse nadaljnje informacije lahko dobite pri Damjanu Lesjaku, GSM 031 711-780. Šahovski pozdrav ! ŠK Višnja Gora - Stična, Damjan Lesjak STRAN 15 Osnovnošolska športna tekmovanja KROS, MALI NOGOMET -STANDARDNO LEPI DOSEŽKI V sredo, 17. oktobra letos, je bil v Ivančni Gorici (okolica šolskega centra) tradicionalni medobčinski kros za osnovnošolec. Ponovno so se z odličnimi dosežki izkazali učenci in učenke iz naše občine, še posebej tisti iz OS Stična Ivančna Gorica, pa tudi iz Šentvida pri Stični. Ekipno je namreč OŠ Stična Iv. Gorica dosegla 1. mesto med sedmimi šolami, OŠ Šentvid pri Stični 5. mesto, OŠ Stična iz Višnje Gore pa 7. mesto. Izkazale so se predvsem učenke iz OŠ Stična Iv. Gor., saj so bile ekipno prepričljivo najboljše. Rezultati najboljših iz naše občine v posameznih starostnih kategorijah: 1. razred deklice: 1. mesto - Alenka Hojč ( Šentvid pri Stični) 2. razred deklice: 1. mesto - Barbara Pajk ( Stična ), 3. mesto - Nika Ferlin ( Stična) 3. razred deklice: 1. mesto - Eva Fortuna ( Šentvid pri Stični), Anja Strmole ( Šentvid pri Stični) 3. razred dečki: 3. mesto - Blaž Rus ( Šentvid pri Stični ) 4. razred deklice: 3. mesto - Maja Novak ( Stična ) 5. razred deklice: 1. mesto - Barbara Hočevar ( Stična ) 5. razred dečki: 2. mesto - Primož Habjan ( Višnja Gora ), 3. mesto - Marko Globokar ( Stična ) 6. razred deklice: 1. mesto - Maša Ceglar ( Stična ), 2. mesto: Živa Bregar ( Stična) 6. razred dečki: 3. mesto - Klemen Janežič ( Stična ) 7. razred deklice: 2. mesto - Neža Bregar ( Stična ) 8. razred deklice: 2. mesto - Mojca Hribar ( Stična ), 3. mesto - Petra Peterlin ( Stična ) 8. razred dečki: 3. mesto - Robi Sadar ( Stična ) V petek, 12. oktobra je bilo v Šentvidu pri Stični občinsko prvenstvo v malem nogometu za starejše dečke. Kot običajno so se tekmovanja udeležile vse tri šole: OŠ Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, OŠ Stična Iv. Gorica in OŠ Stična, podružnica Višnja Gora. Zanimivost tega tekmovanja je bila, da je po dolgem času zadnje mesto osvojila ekipa Stične iz Ivančne Gorice, ki ima sicer daleč najmočnejšo bazo. Prvo mesto je pripadlo domačinom iz Šentvida pri Stični, drugo pa Višnji Gori. 16. oktobra pa je bilo nato v Vidmu medobčinsko prvenstvo v malem nogometu, kamor sta se uvrstili tudi naši najboljši dve ekipi z občinskega prvenstva. Tekme so bile zaradi neodigranega občinskega prvenstva v Grosu-plju oz. Dobrepolju po nenavadnem sistemu. Nastopile so 4 ekipe: OŠ Šentvid pri Stični, OŠ Stična Višnja Gora, OŠ Brinje Grosuplje in domačini, OŠ Videm Dobrepolje. Na koncu se je razpletlo tako, da so zaključne tekme igrali takole: za 3. mesto: OŠ Videm Dobrepolje : OŠ Šentvid 5 : 4 za 1. mesto: OŠ Brinje : OŠ Stična Višnja Gora 4 : 0 1.mesto je tako osvojila ekipa OŠ Brinje, 2. mesto OŠ Stična Višnja Gora, 3. mesto OŠ Videm Dobrepolje in 4. mesto OŠ EV. Šentvid pri Stični. Simon Bregar SSD JOSIPA JURČIČA NEKOLIKO PRESENETLJIVO, A ZASLUŽENO OBČINSKI PRVAKI V KOŠARKI - TROJKE V najbolj izenačenem občinskem tekmovanju odkar liga poteka ( sedmo leto ), so se na koncu zasluženo veselili srednješolci, ki so predvsem jeseni igrali odlično. Nekoliko je presenetil padec prvakov zadnjih let ekipe Mizarstva Tomažič, ki so jeseni le trikrat zmagali in štirikrat izgubili. Res pa je, da so imeli veliko težav s poškodbami. Presenetljivo so tretje mesto osvojili novinci v ligi, ekipa Picerije Podobnik, ki ima sicer enako število točk kot četrtouvrše-na ekipa X-team in celo slabšo razliko v koših, vendar v takem primeru odločajo medsebojne tekme, v katerih pa ima boljši izkupiček ekipa Picerija Podobnik. Kot se za prvake spodobi, bom tudi letos imenoval tiste, ki so nosili največje breme v ekipi: Janko Puhek - vodja ekipe, Sandi Ponjavič, Matej Pogačar in Luka Očk. Prvouvrščeni ekipi bosta občino Ivančna Gorica zastopali na medobčinskem prvenstvu, ki bo v nedeljo, 18. 11. 2001 v Grosuplju. Upajmo, da bo uspeh podoben kot pri nogometaših, ki so osvojili 1. in 2. mesto. Končna lestvica za leto 2001: 1. ŠŠD Josipa Jurčiča 15 tekem, 11 zrn., 4 por., 26 točk, koš razlika 301 241 + 60 2. Mizarstvo Tomažič 15 10 5 25 291 264 + 27 3. Picerija Podobnik 15 7 8 22 268 : 296 -28 4. X - TEAM 15 7 8 22 273 277 - 4 5. Frizerski salon Sonja 15 6 9 21 263 289 -26 6. Slemenice 15 4 11 19 262 290 -28 Simon Bregar ZŠO Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica RAZPIS ZA ŠPORTNIKA LETA OBČINE IVANČNA GORICA V LETU 2001 ZŠO Ivančna Gorica tudi letos podeljuje priznanja za najboljše športnike in športnice v naši občini ter priznanja zaslužnim športnim delavcem. Predlogi morajo prispeti na naslov ZŠO Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Iv. Gorica najkasneje v sredo, 28. novembra 2001, na priloženem obrazcu. Če boste predlog oddali po pošti, ga morate poslati vsaj dan prej. Kasneje prispelih predlogov ne bomo mogli upoštevati. Kategorije, v katere lahko predlagate svoje kandidate, so : a) dečki letnika 1986 in mlajši b) deklice letnika 1986 in mlajše c) mladinci letnikov 1985, 84, 83 in 1982 d) mladinke letnikov 1985, 84, 83, in 1982 e) člani letnika 1981 in starejši f) članice letnika 1981 in starejše g) najboljša šolska ekipa občine ( skupaj za osnovno in srednjo šolo ) h) najboljša klubska ekipa občine i) športni funkcionar j) športnik leta, ki ni iz naše občine, a tekmuje za društvo iz naše občine Za naziv športnika leta občine Ivančna Gorica imajo pravico kandidirati vsi tisti, ki imajo stalno bivališče v naši občini. Kandidirajo lahko tudi tisti, ki ne tekmujejo za društva, klube in šole iz naše občine, pa imajo stalno bivališče v občini Iv. Gorica. Za najboljšo klubsko ekipo lahko kandidirajo seveda samo tiste ekipe, ki so iz društev oz. klubov, ki so registrirani v naši občini. Predlagate lahko tudi športne delavce ( učitelje, trenerje, druge funkcionarje ) za posebno priznanje za velik prispevek k razvoju športa v naši občini. Dodajte seveda ustrezno obrazložitev. Za posebno športno priznanje lahko predlagate tudi športnike - posameznike(-ce ), ki tekmujejo za klub iz naše občine, na tekmovanjih dosegajo izvrstne rezultate, nimajo pa stalnega bivališča v naši občini ( kategorija pod točko j). Ob jubilejih bodo športni klubi in društva dobili jubilejne plakete za 10, 20, 30 ...ali večletno delovanje, zato, če sodite mednje, navedite v svojem predlogu tudi to. Predlog za podelitev priznanja Športnik leta v občini Ivančna Gorica za leto 2001 1. Ime in priimek tistega, ki predlaga ( če je to posameznik ) oz. ime organizacije ter naslov : 2. Za športnika oz. ekipo leta 2001 predlagamo (ime, priimek, roj. datum in stal. naslov športnika oz. šp. delavca s krajem in pošt. št., oz. iz katerega društva ali šole je ekipa in kako se imenuje) : 3. Obkrožite kategorijo v kateri posameznik oz. ekipa kandidira : a) dečki b) deklice c) mladinec d) mladinka e) član f) članica g) šolska ekipa h) klubska ekipa i) športni funkcionar j) poseb. priznanje za športnika, ki ni občan naše občine 4. Na kateri ravni je bil dosežen uspeh in kakšen je bil le-ta: a) občinski:.....-...................—......-................-......-...............-...................................................... b) medobčinski :.....-................------------------..........------------------------------------------------------------------------- c) regijski :.......--------.........---------------------------.............--------.......................-...........................-...... d) državni : -................----------------------........-....................-..............-------------......--------......--------...... e) meddržavni:......................-------........-.......................----------------------------......------.....------------------- 5. Obrazložitev in podrobnejši opis letošnjih rezultatov : Podpis predsednika kluba oz društva ali ravnatelja šole z žigom : 6. Morebitne pripombe in dopolnila : -, dne, 2001 Podpis predlagatelja : 16 STRAN Gospodinjska stran Prihaja jesenski čas, ko so dnevi vse krajši, večeri in noči pa se daljšajo. Dela na polju se počasi iztekajo in vse več je časa za praznovanja. Tako je eden izmed najbolj priljubljenih praznikov martinovanje. Sveti Martin naredi iz mošta vin. To je že stari rek, ki pa drži že več stoletij. Na martinovo, to je ll.novembra, se v zidanicah zberejo prijatelji in sorodniki ter se skupaj z gospodarjem poveselijo ob obrednih jedeh, kot so gos, prosena kaša, potica, in seveda ob obredni pijači - vinu. Zlasti slednje teče največkrat v potokih in marsikoga naslednji dan pošteno boli glava. Med zelo priljubljene praznike spadajo tudi domače koline, ki so eden največjih praznikov slovenskega človeka. Čeprav so se časi zelo spremenili in je meso na naših mizah skoraj vsak dan, imajo koline še vedno svoj čar in družina se nanje pripravlja s posebnim spoštovanjem in pričakovanjem. Za praznik kolin so tudi na Slovenskem značilne nekatere jedi, kot so: krvavice, pečenice s kislim zeljem, svinjska juha z ajdovimi žganci.... Sv. Miklavž je v Cerkvi od 11.stoletja dalje v časteh kot velik priprošnjik in čudodelnik, svetnik, ki prihaja iz teme zimske noči v svetlobo preprostih kmečkih izb in v razkošne sobe mestnih hiš in spet izgine v temi. Tako se je pojavil tudi v zgodovini. Miklavža imamo za škofa, čeprav o njem nimamo preveč zanesljivih poročil. Zanesljivo pa so ga najbolj veseli otroci. Kristjani se pripravljamo tudi na najlepši praznik v letu - božič. Ne praznujemo pa kar iznenada, ampak se nanj pripravljamo. Čas, ko se pripravljamo na praznovanje božiča, se imenuje adventni čas. Traja štiri nedelje, kar pomeni štiri obdobja zgodovine stare zaveze. Ta čas ponazarja tudi adventni venec, ki je narejen iz smrečja in ima štiri sveče. Vsako nedeljo prižgemo eno. Rozinov kolač iz skutnega testa Potrebujemo: 400 g moke, 40 g kvasa, 150 g sladkorja, 0,5 dl mleka, 150 g masla ali margarine, 200 g skute, 2 jajci, naribano lupino ene limone, ščepec soli, 150 g rozin, 150 g mešanega kandiranega sadja, 5 žlic sadnega žganja, 1 žlico stopljenega masla, 2-3 žlice sladkorja v prahu, maščobo za pekač. Moko presejemo v skledo, na sredini naredimo jamico. V mlačnem mleku razpustimo nadrobljeni kvas, primešamo sladkor in malo moke. Tako pripravljen kvaseč zlijemo v jamico v moki. Potresemo z malo moke, skledo pa pokrijemo s prtičem. Vzhaja naj 20 minut. Medtem razpustimo maslo, zmešamo s skuto, z jajci, z naribano limonino lupinico in s soljo. Damo v skledo k moki in kvascu in zamesimo gladko, voljno testo. Testo naj vzhaja. Rozine in kandirano sadje damo v posodo in prelijemo z žganjem. Vzhajano testo ponovno pregnetemo. V testo zamesimo še pripravljeno sadje in postavimo pokrito testo za pol ure v hladilnik. Vzhajano testo zopet pregnetemo in položimo na pomaščen ali s peki papirjem obložen pekač. Pečemo ga v ogreti pečici pri 200 stopinjah 45 do 50 minut. Pečene hruške s sladko smetano Hruške operemo, jih razpolovimo in odstranimo peške. Polovičke položimo na namaščen pekač, na vsako damo malo sladkorja. Pečemo jih približno 20 minut pri 220 stopinjah. Postrežemo jih s stepeno sladko smetano, okrašeno z naribano čoko lado, na sredo vsake hruške damo žličko brusnic. AKTIVNOSTI DPZ IVANCNA GORICA - Članice smo ponudile svoje dobrote na Lavričevem pohodu; - 15.oktObra je bil svetovni dan kmetic. Predsednice društev ljubljanske regije smo imele srečanje na bloški planoti, pod vodstvom članic društva podeželskih žena Cerknica smo si ogledale grad Snežnik in lovski muzej ter pripravile kulturni program in pogostitev; - 9. novembra smo članice našega društva sodelovale na prireditvi "Martinovanje pod šotorom v Interšparu", pripravile smo razstavo jedi, značilnih za martinovanje; - 12. novembra smo imele namesto rednega sestanka na turistični kmetiji prikaz narezkov in hladnih jedi; - 1. decembra se bomo udeležile dobrodelnega bazarja, ki ga prirejajo žene tujih diplomatov; - proti koncu meseca pa bomo v Ivančni Gorici zoper pripravile božično-novoletni sejem. Lepo povabljene vse članice k aktivnemu sodelovanju v delu društva ! Za DPZ Mari Erjavec Svinjski zrezki z gobami Zrezke potolčemo, jih nadrgnemo s česnom, soljo in poprom ter jih v vročem olju ocvremo. Prilijemo pol kozarca belega vina in jih na majhnem ognju dušimo. Preden so gotovi, jim primešamo gobovo omako in dušimo do mehkega. Gobovo omako pripravimo tako, da na olju popražimo nekaj čebule, ko postekleni, dodamo 30 dag očiščenih in narezanih jurčkov. Pražimo, dokler se sok ne posuši. Poprašimo z eno žlico moke, še malo popražimo in zalijemo z 2 dl juhe. Prilijemo smetanov podmet ( 1 dl kisle smetane in 1 žlička moke). Ko so zrezki gotovi, jih potresemo s sesekljanim peteršiljem, položimo na krožnik in polijemo pripravljeno omako. Matevž s suhim mesom 1 kg suhe svinine ali suha rebrca matevž iz 0,75 kg fižola v zrnju 1 kg krompirja 15 dag ocvirkov čebula, sol, mleko Suho meso vedno dobro operemo. Kuhamo ga s čebulo, korenčkom in celim poprom. Dan prej namočimo fižol v zrnju. Vodo odcedimo in ga skuhamo. Fižol vedno solimo na koncu. Posebej skuhamo krompir, kuhanega prepasiramo. Enako naredimo tudi s fižolom, nato pa vse skupaj zabelimo z margarino, ali, še bolje, z domačimi ocvirki. Ko zmešamo, ga moramo pustiti vsaj 10 minut, da se uleže, nato ga serviramo. Zabelimo lahko s hrustljavo čebulo. Narežemo suho meso, posebej pa ponudimo še kislo zelje ali repo. To je prava dolenjska pojedina v času kolin. V času kolin se pripravljajo predvsem na Dolenjskem tudi krvavice, potem še pečenice, jetrne klobase, domače klobase - mesenke, domače salame, polnjen domač želodec, domača zaseka, salame, vratnik... Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC STRAN 17 £AS1fK SESTAVIL MARKO BOKAL IC NEMO-DERNOST, PONOVNA ZDRUŽITEV EGIPČAN. BOG V LOJZE MADŽ. PISATELJ (MOR) ŠPORTNI KRAJ OB HUDINJI NA JUŽNEM VZNOŽJU POHORJA JAPONSKO VELEMESTO DRUGA NAJVEČJA NESODOBNOST PODOBI SOKOLA LEBIČ NOVINAR BERGANT REKA V ŠVICI GROZLJIVKA BOGOSLOVJE VZDEVEK KOŠARKARJA MESTO V ČRNI GORI JORDANA KRŠKO I RADON BORILNI ŠPORT ALŽIRSKA LUKA PREDEL ŽELEZ-NIKOV NOBELU BRENCELJ ŽUPAN V ČASU ILIR. PROVINC NOČNI LOKAL VZKLIK OKENSKA NAVOJ-NIČA ■ STRUPEN IGLAVEC NAJVIŠJA GORA JUŽ. AMERIKE /a/ ~)f) I KOL inž Hi I (ORIG.) OBČINA JUŽNO 00 LJUBLJANE DAN MED TORKOM IN ČETRTKOM PLOVILO NA VETER SVETO REŠNJE TELO 3. OSEBA EDNINE 2. NEZNANKA V ENAČBI MERILA, KRITERIJI OTRDELOST SPOLNEGA LULCEK UDA SLOVO 00 POKOJ- MEDCELINSKO MORJE SL. SMUČAR (PETER) PEVEC NIKA LONČAR RAMAZ-ZOTTI OZNAKA IZRAELA ČUDEŽNI NAPOJ PROMETNA POVRŠINA STARO-INDIJSKI KRALJ KNJIŽNI IZRAZ ZA POMLAD KOSTA-RIŠKI DRŽAVNIK (OSCAR) MESTO VSZ DELU PAKISTANA SPLAVAR-SKIDROG NOGOMET. VRATA ŠPANSKA OBLIKA RAČUNAL. OBLIKOV. GRŠKA ČRKA GORA V JULIJCIH IMENA EVGEN MATEVŽ BOKALIČ ČLOVEKOV NOTRANJI JAZ POKOJNI NORVEŠKI KRALJ ROBINZONOV PRIIMEK PRSNI KOŠ V ANA. TOMIJI ZIMSKI ŠPORTNIK SRNJI SAMEC KRHEK PIŠKOT IZDAJA DENARJA MADZ. PESNIK (JANOS) EGIPČAN. BOGINJA NEBA, OZIRISOVA MATI ZNAMKA ITAL. GODAL VISOK HRIO OKSIDNA PREVLEKA MILIJONSKO MESTO MISELNA IGRA NA ŽELEZU OB IRTIŠU V SIBIRIJI, KULTURNO SREDIŠČE 2. GRŠKA ČRKA ŽAREK BIVALIŠČE AVAR ŠTEFAN GALIĆ LEPILO (POGOVORNO) UMRLIH DALMAT. OTOK ZLATA OGNJA-NOVIC DEL NOGO- VLASTA JESE-NIČNIK ITAL. PREDLOG TURNUS METNE TEKME GRČIJA INDONEZ. DEL NOVE GVINEJE ZDRAVNIK, KI UGOTOVI IN DOLOČI BOLEZEN MODEL AVTA ZNAMKE TOVOTA MAJHNA KOLIČINA UPANJA ZMEDA, NERED MALA ŠOLA OBČINSKEGA ZEMLJEPISA V našem mini tečaju lokalnega zemljepisa smo doslej "obdelali" ves ducat naših krajevnih središč. Dobra polovica med njimi so hkrati tudi farna središča. V nadaljevanju bomo predstavili še naše gore, griče, vode in morda še kaj. Sodelujte še naprej. Kratkočasnik Kdtnei. LAHKA KRIŽANKA S POPUSTOM Rešena križanka vam bo povedala v poudarjenem navpičnem stolpcu, na kaj smo večkrat mislili v pozni jeseni. Z R R J M E C v C A A Vodoravno: 1. prometno sredstvo 2. del njive 3. del polje 4. vrtni pridelek 5. prenehanje 6. nula 7. vodna ptica 8. domača žival 1. Slovenijo večkrat imenujemo: a) deželo cerkva b) deželo jezer c) deželo pašnikov 2. Katero mast so uporabljali za zdravilo? a) kurjo b) konjsko c) polhovo 3. Kam se izliva reka Mirna? a) v Temenico b) v Krko c) v Savo 4. Katera zvezda je naši Zemlji najbližja? 5. Kam gledamo s teleskopom? a) blizu b) daleč c) okoli ogla Rešitev kviza iz prejšnje številke: lb, 2 lat, 3c, 4c, 5 a UGANKE IN ZANKE 1. Kdo ima v šoli najbolj trdo glavo? 2. V katerem mesecu ženske najmanj govorijo? 3. Kateri pes zna najbolje plavati? 4. Kdo hodi v obleki, pa ni človek? ODGOVORI. I. žebelj, 2. v februarju, 3. morski, 4. bolha. S m e š n i c a V nedeljo zgodaj zjutraj župnik vpraša mladega kaplana: "O čem boš pridigal danes pri prvi maši?" "O skromnosti in varčnosti sem se pripravil, " odgovori kaplan. "Zelo dobro, zelo dobro," je navdušen župnik, "le cerkovniku naroči, naj gre naokoli s puščico še pred pridigo." VISOK JUBILEJ A00 LEV j Ca Pravijo, da bodo ob stoletnici delili visoke nagrade. Da, vendar le za tiste,ki so že od začetka pri firmi. V CIRKUSU Razpisali ste mesto novega krotilca levov. Pridite jutri. Danes ste že prepozni. 18 STRAN ZAHVALA V 76. letu starosti nas je tiho, tako kot je živela, za vedno zapustila JOŽEFA ZUPANČIČ iz Šentvida pri Stični 73 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica in Urološkemu oddelku Kliničnega centra v Ljubljani. Posebna zahvala velja gospodoma župnikoma, gospodu Pečniku in gospodu Klemenčiču iz Sv. Trojice pri Podlehniku za pogrebni obred, pogrebnemu zavodu Perpar ter cerkvenemu pevskemu zboru. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Franci PERNEK s sinovoma in ostali sorodniki I Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal. In če bi ti volja do življenja, zdravje povrnila, ne bi tebe ljubi ate, črna zemlja krila. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina! ZAHVALA V 84. letu starosti je za večno zaspal in odšel v gospodovo življenje naš dragi mož, ate, stari ate in pradedek ANTON TOMAŽIČ Iz Podboršta 10, Šentvid pri Stični Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, patronažni službi Ivančna Gorica, Mežnarje-vim za zvonjenje, družini Perpar, gasilcem iz Šentvida pri Stični, moškemu pevskemu zboru Šentvid, Slavčkom za zapete žalostinkc ob krsti in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za darove za svete maše in dober namen in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegov zadnji dom. Žalujoči vsi njegovi Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega ljubega moža , očeta in dedija ALOJZA SKUBICA Ljubljanska c. 66 , Ivančna Gorica se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali toliko lepega cvetja in sveč, nam pa izrekli ustnain pisna sožalja. Zahvaljujemo se sosedu g. Kalarju za lepe poslovilne besede in društvu upokojencev terg. Jurčiču za govor. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lep cerkveni obred, pevskemu zboru, trobentaču ter pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči vsi njegovi Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal. Ako bi ti volja do življenja zdravje povrnila, ne bi tebe, ljubi oče, zemlja krila. V našem domu je praznina, v naših srcih bolečina. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata in dedek FRANC KOTAR iz Praproč pri Temenici 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in prispevke za dober namen ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala šentviškim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Posebna zahvala osebju ZD Ivančna Gorica ter pogrebnemu zavodu Perpar. Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskovali in bodrili v času njegove dolgotrajne bolezni. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 65. letu starosti nas je nepričakovano zapustil ANTON HOČEVAR po domače Adamov Tone iz Ambrusa 29 a Vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem, vaščanom za pokop, pogrebnemu zavodu Perpar in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste se udeleževali molitev na domu. Njegovi domači Kadar sivi veter poje, ves jesenski, ves mrazljiv, kadar mrtvo listje pada, kadar dan je ves strašljiv-tja odhajam na samoten, samoten nizek grič. (Mihaela Zaje J are) ZAHVALA V 92. letu je tiho odšla od nas naša draga mama, babica in teta IVANA PODRŽAJ po domače Gorenčeva mama iz Višnje Gore Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in prispevali za sv. maše in dober namen. Iskrena hvala župniku g. Boštjanu Modicu za opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, stiškim pevcem, gasilcem PGD Višnja Gora in GZ Ivančna Gorica, družini Perpar in sosedu g. Pavlu Grozniku za nepozaben govor. Posebna hvala dr. Cirilu Golobu, sestri Zorici iz ZD Grosuplje, patronažni sestri Marici Kastelic, ostalim negovalkam iz ZD Ivančna Gorica in vsem, ki ste ji zadnja leta lajšali starostne tegobe. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in sestre JULUANE OSTzlNEK iz Glogovice 26 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, dobre namene, cvetje in sveče. Posebna zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju iz Ivančne Gorice, gospodu župniku Jožetu Koželju ter Vladu Pečniku, šentviškim pevcem, družini Perpar ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. V 87. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in praded ANTON BLATNIK iz Gabrovčca pri Krki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku Tonetu Humarju, cerkvenemu pevskemu zboru Krka in pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše mame ROZE SKUBIC Korlctove mame iz Stične iskrena hvala dr. Janezu Zupančiču, sestram splošne ambulante Zdravstvenega doma, Lekarni Ivančna Gorica ter bolnici Petra Držaja za pomoč v njeni bolezni. Hvala tudi p. Janezu Novaku za lepo opravljen obred ter cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru za lepo petje. In nenazadnje Vam, dragi sorodniki, prijatelji, sosedi in vaščani za pomoč, sočutje, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ter tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti v večnost. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata FRANCA NOVAKA s Spodnjega Brezovega pri Višnji Gori se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se gospodu župniku Boštjanu Modicu za opravljen pogrebni obred, hvala pevcem in organistu, hvala gospodu Pavlu Grozniku za poslovilne besede. Njegovi domači SIVA STRAN I_ -1 _I Franc Zupančič iz Starega trga pri Višnji Gori Po daljšem času imamo v našem kotičku spet slavljenca iz moških vrst, ki so mu ob rojstvu vile rojenice prisodile dolgo življenje. Ta prerokba se je primerila 21. decembra 1909. leta Francetu Zupančiču iz Starega trga. To pomeni, da bo naš jubilant letos okoli božiča dopolnil dvaindevetde-seto in načel triindevetdeseto leto življenja. France je Starotržan že od rojstva. Danes domuje v svoji hiši ob stari cesarski cesti, ki se skozi Višnjo Goro vije proti Ljubljani, rodil pa seje za streljaj proč na starotrškem Hribu. Ondi so imeli pri Katcrnikovih, kakor so tedaj rekli pri hiši, šest otrok: pet fantov in samo eno dekle. Najstarejšega sina so oče namenili za novega gospodarja, Franceta, drugega po vrsti, pa so dali v uk bližnjemu čevljarskemu mojstru. Doma so imeli precej grunta, vendar so pri delu bolj poprijeli drugi otroci. France pa je smo-lil dreto in vihtel čevljarsko kladivo pri različnih višnjan-skih "Šuštarjih", med drugim tudi pri Srangarju in Mihcu. Na čevljarskem stolcu si je služil kruh skoraj vsa fantovska leta. Že od mladega si je močno želel lastnega doma .Ko se je nabralo nekaj novcev, si je v domači vasi ob glavni cesti kupil zemljo in na njej začel graditi hišo. Veliko je delal sam in se pri tem izuril tudi v gradbeni stroki, kar mu je pozneje prav hodilo. Tisti čas seje namreč vedno bolj udejanjala stara pesem o čevljarjih, ki poje: "Šuštar nočem biti, to je reven stan..."), pa je France čevljarsko kladivo zamenjal za zidarskega. Zidal je pri ljubljanskih železničarjih, pa tudi v domači okolici je v prostem času premetal dosti malte. Vojno vihro je preživel v nemškem taborišču Dachavu. Po temeljiti "shujševalni kuri" je tako oslabel, da je komaj prišel domov in si še lep čas ni opomogel. Ženo Marijo si je poiskal v Troščinah. Po poroki sta najprej stanovala pri Marijini sestri na Peščeniku, ko pa je bila nared lastna "štalca", sta se preselila v nov dom v Starem trgu. Imata sina in dve hčeri. Sin, ki je tudi France, se je ustavil doma in si nedaleč proč sezidal lastno hišo. Z ženo imata dve hčeri, tako da je štiri generacije trajajoče "francetovstvo" v rodu končno pretrgano. Sedaj, ko sta starša ostarela in rabita pomoč, sta z ženo Ivo več "doma" kakor doma. Tudi hčeri Cirila in Marija iz Ljubljane se večkrat oglasita pri starših, tako da v hiši ni nikoli dolgčas. Naš slavljenec France je po upokojitvi še dolgo pridno delal na svoji mali domačiji in po malem zidaril v okolici. Zadnja leta pa ga je močno načela starostna pozabljivost. Ta naju je hudo ovirala pri pomenku, zato sem z veseljem sprejel prijazno pomoč žene Marije in snahe Ive. Cisto na koncu pa sem presenečen zvedel, da je pred kratkim stopila med devetde-setletnike tudi Francetova žena Marija. Če bi njuna leta seštevali, bi dobili malone dvesto let. To pa je rekord, da mu v naši občini zagotovo ni para. Vse kaže, da se bom pri Zupančičevaih v Starem trgu pri Višnji Gori oglasil še enkrat in tedaj poizvedel kaj več tudi o življenju mame Marije. Do tedaj pa obema jubilantoma želim veliko zdravja in dobrega počutja. Nasvidenje. CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 105.600, polovica strani 66.220, četrtina strani 33.660, osmina strani 25.410, šestnajstina strani 14.630 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.300 SIT. Cene veljajo do konca leta 2001. V cene ni vračunano oblikovanje in 19% DDV. P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. DOMAČI PREGOVORE ZA NOVEMBER Če na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši. Ako je na lenartovo lepo ali grdo, do božiča ostane tako. Cecilije grmenje - dobre letine znamenje. Če sveti Martin sonce ima, rada huda zima prikravsa. Domislica o sanjah Sanje so vedno vesele, če ne med spanjem, pa potem ko se zbudiš. MALI OGLAS Za skoraj dve leti staro deklico potrebujemo varstvo na našem domu (Krka), od februarja 2002 do septembra. Če so tudi vam otroci v veselje in bi si lahko vzeli čas za našo deklico, vas prosim, da pokličete na tel. št. (01) 78 06 054. Hvala Kje so tiste vodice, Ki so včasih bile Potok Višnjica Višnjica je poleg Krke in Temenice naša najpomembnejša tekoča voda. Še pred nekaj desetletji je poganjala veliko mlinov, žag in malih elektrarn in dajala kruh mnogim družinam. Njena voda je že od davnine odžejala številne popotnike, živino in prebivalce, živeče ob njeni deset kilometrov dolgi vijugasti strugi. Vodo dobiva iz različno močnih izvirov višn-janskega pogorja, nekaj pa jo prispeva tudi Stičnica, s katero se združi na ivanških Vodotučinah. Pri iz virih in v zgornjem toku je še dokaj čista, v spodnjem delu pa doseže že drugo stopnjo onesnaženosti, zato kopanje v njej ni posebno priporočljivo. Skozi leto v spodnjem toku kaže dva različna obraza; v deževnem času naraste do velikosti reke, ob suši pa povsem presahne, da se pokaže struga. Presahnitvi je največ kriv kraški teren, na katerega potok naleti od Gorenje vasi proti Sušici in še naprej. Tam se del vode umakne v podzemlje in struga se posuši. Del tega podzemnega vodnega sistema so tudi pogoste udorinc na križpotju med Krko in Zagradcem. Kaj pravite, bo voda v Višnjici še kdaj tako čista, da bi jo lahko pili kjerkoli v njenem toku? Bog daj, da bi bilo tako. M Višnjica je ob moči dokaj vodnuta tudi v spodnjem toku Ob suši je struga pri Kompoljah tako suha, da bi v njej lahko organizirali gasilsko veselico ali pa motokros. Iz zakladnice naših domov Še slab mesec nas loči do ponovnega snidenja z mojimi zvestimi sodelavkami in sodelavci v etnološkem kotičku. Tedaj bom prinesel s seboj imenitne klobasicc iz priznane Mavrove mesarije v Stični. Z nekaterimi dopisniki smo že dobri znanci, da ne rečem kar prijatelji, z drugimi se bom pa še seznanil, ko bo prilika. Tokrat vam predstavljam neko "grozljivo" stvar. Upam, da nas ne bo prišel z njo na miklavževo strašit kak parkelj ali parkljevka. Pošljite strokovno ekspertizo o tem predmetu (orodje je iz zbirke C. Kle-menčiča) Lepo pozdravljeni Leopold Sever NAŠ CESAR Naš cesar mi je vedno ljub, na Dunaju živi. Kako bi jaz rad k njemu šel, a meni moči ni. In kaj bi pri cesarju htel? Roko bi mu podal in najlepše rožice izročil, ki bi jih tedaj nabral. To pesmico je gladko in z občutkom povedala triindevetdeset letna Rineževa Rezka iz Kriške vasi. Naučila se je je v prvem razredu v Višnji Gori, pred več kot petinosemdesetimi leti. Dober spomin, ni kaj. L.S. 20 STRAN + *Hć?U pc zemlji "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sem nase ... STRAN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N KAKO SE JE DOLGI RUDL PRI PECI ZLEKNIL Pri Burjevcu so se ob dolgih jesenskih in zimskih večerih radi shajali vasovalci. Tudi Kapičev Rudi, tretji sosedje rad zavil tja in se grel ob vedno topli peči. Pri Burjevcu so imeli namreč veliko gozda. Kadar je bilo kaj dela, so si svetili s trskami, vtaknjenimi v železni čelešnik. Se je pa primerilo, da so se pomenkovali tudi v temi. Nekega večera, bilo je okoli miklavževega, so bili spet enkrat brez svečave; stari hlapec Jakob je bil pozabil naoblati brezovih trsk za čelešnik, pa so pošle. Rudi je že v večernem mraku prišel v vas in se udobno ulegel na klop ob peči. Počasi so vstopali v izbo tudi drugi, med njimi tudi šepasti hlapec Jakob. V temi se je pritipal do desnega zapečka in vprašal: "Kdo je tukaj?" "Jaz, Rudi", je bil odgovor. Hlapec se je pomaknil za dva stopicljaja v levo in spet poti-pal: "Kdo je pa tukaj?" "Tudi jaz," je odvrnil Rudi. Vztrajni iskalec praznega prostora je še dvakrat štrenenil v levo, sedaj je bil že blizu nasprotnega zapečka, in zadel na obute čevlje na klopi. "Kdo je pa tudi tukaj?" "I, spet jaz," se je zaslišalo izza peči od nasprotnega konca. Kapičev Rudi je bil namreč tak dolgin, da je leže od dveh strani obdal Burjevčevo peč, ki ni bila med najmanjšimi. XLIV. REKORD NAJVEČJI IN NAJSTAREJŠI GRAMOFON - P0LIF0N Gospa Mihaela Jarc Zaje iz Višnje Gore ima spoštljiv odnos do etnologije in zgodovine. Iz njenega doma je šla že prenekatera ostalina v strokovne rok institucij in posameznikov. Nekatere stvari pa še vedno hrani doma, ker so neposredno povezane z rodbinsko preteklostjo in jih bo izročila potomcem. Mednje spada tudi starinski gramofon, imenovan POLIFON. V drugi polovici preteklega stoletja gaje na Dunaju kupil Mihaelin ded Omahen za svojo gostilno "Na fabriki". Glasbena naprava je postavljena v dober meter visoko omaro, ki ima zasteklena vrata. Pogon je seveda mehanski z ročko za navijanje, podoben kot pri lajnah. Posebnost je tričetrt metra velika plošča s številnimi luknjicami, razporejenimi v skladu z napevom. Ob vrtenju plošče iglasta tipala poiščejo ustrezne luknjice, razporejene v skladu z napevom in izzovejo glasove, ti pa se zlijejo v melodijo. Pesem na tej plošči ima naslov KLOSTER GLOKEN. Lastnica ima še nekaj drugih plošč, ki pa so potrebne popravila. Gospe Mihaeli gredo iskrene čestitke za rekord in zahvala za varovanje naše splošne kulturne dediščine. L. S. RIBNIK BRBOTALNIK JE jBMHIHhMwl_aMiPwlK^l Ste gledali risanko o palčku Smuku iz ribnika Brbotalnika? Jaz sem jo. Ta čas sem mislil, da je vse skupaj izmišljeno, pa ni. Lejte, kaj me je prepričalo. Ondan sem se klatil po globokem gozdu Velikega Golobinca, kar se nekaj zasveti pred menoj. Stopim še korak, dva dlje in vidim jezerce. Cisto majhno, za dober škaf ga je bilo in nič več. Tedaj je v vodo čofnila drobna žabica, za njo pa še nekaj, škratcu Smuku podobnega. Vodni kolobarčki so se počasi umirili in žabica je splavala na površje. Smuka pa od nikoder. Čakal sme ga vse do črnočrne teme, da so se že luna in zvezdice ogledovale na vodni površini, škratca pa od nikoder. Verjetno se mu je kaj zamerilo. Poskusite še vi. Pojdite do podvrha Velikega Golobinca, nato na desno in naravnost. Ne morete zgrešiti. Pravijo, da se Smuk pokaže le dobrim ljudem. Boste vsaj vedeli, pri čem ste. L.S. KRAJI £=3 Kaj je prihajalo na rimske mize TRETEKLOi LEOPOLD SEVER Rimljani so bili znani po razkošnih požrtijah. Seveda so si le-te privoščili le premožnejši, in še ti samo v času brez večjih vojna in roparskih vpadov tujih narodov. Vpliv italskih prehrambenih navad se je sorazmerno hitro razširil tudi v naše kraje in popestril prehrano staroselcev. Številna dokazila povedo, da je bil tudi v tistem času kruh najpomembnejša hrana. Nič čudnega ni, če se ta jed dobesedno pojavlja v znani molitvi Očenaš in v znamenitem rimskem reku, ki pravi: "Ljudstvu kruha in iger, pa bo zadovoljno!" Upoštevajoč to spoznanje, so dali mnogi rimski vladarji med ljudi razdeliti žito in kruh, da so si dvignili popularnost, seveda le začasno, dokler so bile riti polne. Kruh so pekli i/, pšenične, ječmenove in pirove moke. Od žit je bilo pomembno tudi proso. Iz njegovega pšena so kuhali priljubljeno mlečno kašo. Na mizo so pogosto prihajala tudi jedila iz graha, boba, repe, pese in reclkve. V odročnejših predelih, kot je naša Suha krajina, so bili v prehrani pomembni tudi gozdni sadeži, na primer gobe in razni plodovi divjih rastlin. Revnejši popotniki so vedno nosili s seboj vrečko moke ali kar celega žita, da so si na vročem kamnu lahko spekli mlince in z dodatkom jajc tudi nekakšne palačinke. Pastirji, zlasti na bolj oddaljenih pašnikih, so na ognju pekli sadje, repo, čebulo, peso, jeseni pa tudi kakšnega polha. Sprva so mislili, da so v rimski dobi pri nas uživali veliko divjačine. Novejša arheološka izkopavanja starih selišč pa spravljajo na površje predvsem kosti domačih živali: konj. oslov, govedi, koz, svinj, ovac in perutnine. Že ledaj je bila zelo "obrajtana" f":"»t ovčja in svinjska pečenka. kuhana govedina in pečene | ribe. Tudi polžev in školjk se tedaj niso branili. Tradicionalni zabeli iz živalskih maščob seje v rimski dobi pridružilo še sorazmerno drago olivno olje z mediterana. Med domačimi začimbami so veliko uporabljali čemaž, eesnovko, ki še danes raste po naših predelih. Med jedrni tistega časa vsekakor ne smemo pozabiti nam dobro znane pice in znamenite polivke iz prekvašenih rib in dišavnie. ki so ji tedaj rekli liqvamen. Slednja ni smela manjkati v nobeni kuhinji. Potemtakem se takratna prehrana ni dosti razlikovala od današnje. Manjkajo predvsem jedi iz krompirja, koruze in fižola. Našteta hrana je bila značilna predvsem za srednji sloj prebivalstva naših krajev. Revnejši prebivalci pa so se hranili bolj skromno. Na oljenki, izkopani iz rimskega groba blizu Ptuja, piše: "Vino, kruh in redkvica, revežu večerjica." Značilna malica iz rimskih časov: pirin kruh, grozdje in ovčji sir. Pripravljena je bila v kuhinji prej omenjenega kolega. Njegovi ženi in ujema se lepo zahvaljujem zu naklonjenost in gostoljubje. Tradicijo starorimskih pridelovalcev pire uspešno nadaljuje eden mojih stanovskih tovarišev. Pira je nekakšna "travnata pšenica", nekoliko zahtevnejša za pridelavo in predelavo, a daje kvalitetno hrano, zlasti kruh. Judi jaz je bom iz radovednosti nekaj posejal, ko bom utegnil. V spodnji posodi je žito v plevnatem stanju, v zgornji pa oluščeno v posebnem mlinu.