ZDRAVJE ČEBEL
Neonikotinoidi usodno vplivajo na
lil
Maja Smodiš Škerl*, maja.smodis.skerl@kis.si
Od leta 2006 naprej čebelarje po svetu pesti množično odmiranje čebeljih družin, imenovano motnja propadanja družin (CCD, Colony Collaps Disorder). Za CCD je značilna nenadna izguba čebel delavk, tako da v panju ostane le matica z nekaj zalege in zalogami hrane v satju. Med poglavitne vzroke takšnega hudega propadanja družin, ki je lahko posledica hkratnega delovanja različnih dejavnikov, strokovnjaki uvrščajo okužbe s povzročitelji bolezni, slabo prehrano, tehnologijo čebelarjenja in tudi pesticide, natančneje neonikotinoidne insek-ticide. Raziskovalci po svetu iščejo vzroke, ki so povzročili te žalostne zgodbe, vendar se do pravega odgovora ni dokopal še nihče. Chen-sheng Lu s Harvardske šole za javno zdravje iz Bostona v ZDA je s sodelavci objavil ugotovitve najnovejše raziskave o vplivu neonikotinoi-dov, kot sta imidakloprid in klotianidin, na zmanjšano sposobnost prezi-mitve družin, tako da je ta spomladi na robu preživetja ali da celo odmre.
V raziskavi so uporabili znane količine imidaklopri-da oz. klotianidina ter jih zamešali v krmo za čebele. Za krmo so uporabili komercialni koruzni sirup z visokim deležem fruktoze (HFCS, high-fructose corn syrup), s katerim so 13 tednov krmili zdrave poskusne čebelje družine. V poskus so vključili tri čebelnjake, v vsakem pa je bilo po šest panjev. Teh šest družin so razdelili na dve skupini in vsako od teh krmili bodisi s sladkorno raztopino bodisi s koruznim sirupom, v katerega so dodajali znano količino pesticida. Tretjo družino so uporabili za kontrolo, zato v krmo niso dodali pesticida. Uporabili so subletalno količino pesticida (torej manjšo količino pesticida od tiste, ki povzroči odmrtje), to je po 0,74 ng/čebelo/dan (predvidevali so, da je v panju približno 50.000 čebel, in
to tako spomladi kot poleti). Količina pesticida je bila zelo majhna v primerjavi z oralno LD50 (pri kateri ob ustnem zaužitju spojine v skupini odmre 50 odstotkov čebel), saj je bila ta 118,7 ng/čebelo za imidakloprid in 3,4 ng/čebelo za klotianidin. Družine so prejemale po 2 l krme na teden, v vsak obrok pa so dodali 258 pg aktivne spojine. V vseh poskusnih družinah so od junija do septembra 2012 na vsaka dva tedna spremljali razvoj zalege, moč družine in odmiranje čebel. V vseh družinah, ki so bile vključene v poskus, so
Dr., dr. vet. med., Kmetijski inštitut Slovenije
Slika 1. Povprečno število satov s čebelami v kontrolni skupini družin, v skupini, krmljeni z imidaklopridom oz. klotianidinom, in povprečne dnevne temperature (Worcester, Maryland, ZDA) od oktobra 2012 do aprila 2013
zatirali varoje ter proti okužbi z Nosema ceranae in Nosema apis uporabili antibiotik fumagilin (v ZDA je za ta namen dovoljeno uporabljati fumagilin-B).
V poletnem in jesenskem obdobju izvajanja poskusa niso pri nobenem opazovanem panju ugotovili akutnega odmiranja. Tako je bilo vse do začetka zime. Kakor hitro se je zunanja temperatura znižala, pa so pri vseh družinah opazili zmanjševanje obsega čebelje gruče. Januarja 2013 so se pokazale večje razlike med družinami, ki so jim v krmo dodajali omenjena pesticida, in kontrolnimi družinami. V prvih se je število čebel na satih vztrajno zmanjševalo, nasprotno pa se je v kontrolni skupini družin število čebel povečevalo vse do aprila, ko je bil poskus končan (Slika 1). Od 12 družin, ki so jim v krmo dodali pesticide, jih je le polovica dočakala pomlad. V odmrlih družinah so se pokazali simptomi, podobni CCD

Slovenski čebelar 1/2015 Letnik CXVII
17
ZDRAVJE ČEBEL
»Znanost pravi: Neonikotinoidi povzročajo motnjo propadanja čebeljih družin (CCD).«
(polne zaloge hrane, majhno število mrtvic na pod-nici panja itd.). V kontrolni skupini je preživelo pet od šestih družin, vendar so pri odmrli družini opazili znake okužbe z Nosema ceranae. V družinah s krmo z dodanimi pesticidi so na dnu panjev določili le manjše število mrtvic, preostale delavke pa so panje zapustile že med zimo. V preživelih družinah so opazili zelo majhno gručo čebel brez zalege in pri nekaterih tudi odsotnost matice.
V prejšnji raziskavi isti avtor poroča o 100-odstotni izgubi poskusnih družin. Tem so v enakem obdobju poskusa v krmo dodajali za sedmino manjšo količino imi-dakloprida (0,1 ng/čebelo/dan), vendar je bila zima 2012 hladnejša, prav nizkim temperaturam pa pripisujejo vpliv na pojav CCD v poskusu. Zanimivo je vprašanje, zakaj družine, ki so jim v krmo dodajali neonikotinoide, niso bile sposobne obnoviti gnezda proti koncu zime, ko
so se temperature začele zviševati. Še pomembnejše vprašanje, ki se zastavlja ob tem, pa je, zakaj so čebele pozimi zapustile panje, saj je ta pojav precej nenavaden. Lahko bi ga pojasnili s tem, da kronična izpostavljenost zelo majhnim količinam neonikotinoidov vpliva na živčni sistem čebele, še posebej na spomin, kognitivno zaznavanje in vedenje. V poskusu niso potrdili povezave med izpostavljenostjo pesticidom in obolenji s patogenimi organizmi (varoja, nosema). V edini odmrli družini iz kontrolne skupine niso opazili znakov CCD.
Kronična izpostavljenost subletalnim količinam ne-onikotinoidov torej ni vplivala na imunski sistem poskusnih družin. Gre za pomembno ugotovitev vzroka pojava CCD, saj ta izključuje druge dejavnike, kot so bolezni, prehrana, tehnologija itd. Mehanizmi, na katere so v daljšem obdobju vplivali neonikotinoidni insekticidi v tako majhnih količinah, so brez dvoma izziv za nadaljevanje raziskav o vzrokih odmiranja družin. J Vir:
Lu, Ch., Warchol, K. M., Callahan, R. A. (2014): Sub-lethal exposure to neonicotinoids impaired honey bees winte-rization before proceeding to colony collapse disorder. Bulletin of Insectology, letnik 67, številka 1, str. 125-130.
S pozitivno energijo v novo leto!
Anita Vraničar Novak*, anita.vranicarnovak@vf.uni-lj.si
Za nami je zelo slabo čebelarsko leto, pred nami pa je novo, zato z optimizmom pričakujmo boljše vremenske razmere za naše čebele. Na začetek nove čebelarske sezone se moramo seveda pripraviti tudi sami.
V zimskih mesecih temeljito očistimo čebelnjak in razkužimo ves pribor, ki ga bomo uporabljali pri delu s čebelami. Iz čebelnjaka in okrog njega pospravimo vso navlako, ki se je nabrala med prejšnjo čebelarsko sezono. Pred pročeljem prekopljemo prst in jo posujemo z apnom. Vso opremo in pribor natančno mehansko očistimo. Kovinske predmete obžgemo s plinskim gorilnikom. Notranjost praznih, že uporabljenih panjev s kovinsko krtačo temeljito očistimo ostankov medu, propolisa in voska. Za razkuževanje teh panjev je najučinkovitejša in tudi najcenejša 3-odstotna raztopina lužnega kamna (NaOH, KOH - natrijev ali kalijev hidroksid). Lužni kamen navadno dobite v specializiranih trgovinah z barvami in laki. Upoštevajte priložena varnostna navodila (obvezna uporaba zaščitnih očal in rokavic)!! Ustrezno veliko kovinsko posodo ali sod dvignemo od tal, tako da spodaj lahko podstavimo plinski gorilnik. Natoči-mo hladno vodo, vanjo stresemo lužni kamen (3 kg na 100 l vode) in počasi segrevamo do temperatu-
* Dr. vet. med., Nacionalni veterinarski inštitut, enota Novo mesto, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani
re 80 °C. Vanj potopimo panj in ga namakamo 10 minut. Če se panj ne potopi popolnoma, ga obrnemo in namakamo še 10 minut. Nato ga vzamemo iz raztopine in pustimo da se dobro posuši. Na enak način lahko razkužimo tudi že uporabljene satnike. S tako pripravljeno raztopino lužnega kamna lahko poribate tudi tla čebelnjaka. Pozor! Raztopina lu-žnega kamna je korozivna in ni primerna za razkuževanje kovinskih in gumijastih predmetov!!
Še uporabno satje hranimo v hladnem in zračnem prostoru (manj kot 10 °C). Razkužimo ga z 80-odsto-tno ocetno kislino. Sate (ne smejo se dotikati) zložimo v dobro zaprto omaro (to je lahko tudi stara zamrzovalna omara ali skrinja, ki je ne uporabljamo več). Na vrh satov postavimo plitvo plastično posodo in vanjo nalijemo ocetno kislino (2 ml na 1 l prostornine). Za 100-litrsko omaro potrebujemo 2 dl ocetne kisline. Njeno hlapnost povečamo s kosmi vate v kislini. Razkuževanje traja sedem dni, na ta način pa uničimo spore noseme in plesni, ki povzroča poapne-lo zalego. Pred uporabo satje prezračimo, da izhlapi vonj po kislem. Čebelarji lahko ocetno kislino dobijo v Galenskem laboratoriju Dolenjskih lekarn.
Ustrezno dezinfekcijsko sredstvo za sprotno razkuževanje rok in orodja v čebelnjaku je EcocidR S. Uporabljamo 1-odstotno raztopino (50 g/1 l vode). J
18
Slovenski čebelar 1/2015 Letnik CXVII