Tovariški in kolegialni odnosi
Obuditi spomiii na dogaja-nja pred skoraj dvajsetimi leti ni vedno preprosta stvar. Pa vendar mi je veliko stvari v zvezi s takratno Moščansko skupnostjo še vedno živo v spominu. Moje sodelovanje pri občinskem glasilu namreč sega v samo /ačetek leta |9(>(), ko je bila uresničena /amisel o mesečnem glasilu, ki naj bi postnlo pomemben dejavnik inlorniiranja obča-nov v sora/merno razprostni-njeni občini.
Dokaz, da se je ta /amisel. lahko rečeni, \ popolnosti uresničila, je danes izvod Naše skupnosti v vsaki dru/ini in da je Naša skupnost dobro brano glasilo, ki odraža doga-njanje v tem delu Ljubljane. jOb taki ugotovitvi je toliko /animivejša primerjava / za-
četnim stanjem, predvsem kar zadeva število sodelavcev, organizacijo dela, financira-nje in drugo.
Mojemu uikratnemu pri-spevku pri i/hajanju glasila bi danes rekli  dela  in   naloge
tehničnega urednika. Vendar bi bil popis teh nalog precej raznovrsten, nekaj le-teh pa celo daleč od čistega tehnič-nega urejanja. Enako bi alhko trdil tudi za delo ostalih sodelavcev. Kljub temu pa, da »delain naloge« nisobilenik-jer zapisane, so bile pravoča-sno opravljene in časopis je vedno izšel v dogovorjenem roku.
In prav ti tovariški in kole-gialni odnosi med takratnimi sodelavci mi še sedaj, po toli-kih letih, zbujajo najprijet-nejše spomine, ob katerih zbledijo težave ifi po-matijkljivosti, s katerimi sem se tudi jaz ubadal v tistih pio-nirskih časih našega občin-skega glasila.
JANEZ STANOVNIK