188
Listek.
vedek 17 6 zv.; za mladino 8 2 zv.; gledaliških iger 10; za trgovstvo in obrt 24; koledarjev 71 letnikov; raznih 12 zv. in časopisov 46 letnikov. Skupaj torej 727 zvezkov, med katerimi so tudi folijanti. Izmed časopisov imenujem sosebno le-te: 1. »Pražske" hospodarske" novinv«, 2. 8 Athenaeum* in 3. »Zlata Praha«, ki prinaša slike tudi iz slovenskih dežela. (Glej poročilo  o nji v lanskem   »Ljub. Zvonu€  str.  766.).
Najimenitnejše delo izmed vseh pa je sevčda Ottov »Slovnik naučntf*, in sicer ne samo zato, ker se tega akademiškega dela tiska 14.000 izvodov, ampak ker je to delo jedino slovansko, v katerem ima, kolikor je le mogoče, mesto vse, kar se tiče vsega Slovanstva. Neverjetno je, proti kolikim oviram se je bojevati, da bode ta slovar zlasti v slovanskih rečeh popoln in v vsakem pogledu zanesljiv. Ali kako bi bilo delo olajšano, ako bi vsaka izmed slovanskih književnostij imela slovar, ki bi bil »Slovnfku naučnčmu« podoben vsaj v posamičnih delih! Pravim »v posamičnih delih(< ; menim namreč, naj vsak slovanski narod napiše sam o sebi in svoji domovini slovar, v katerem se po geslih, t. j. po imenih oseb, mest in znanstvenih predmetov nahaja vse, česar je treba znati o vsem njegovem življenji in njega domovini. S takim slovarjem bi vsak slovanski rod ne postavil le spomenika samemu sebi — res monumentalno delo — ampak vsi Slovani bi se potlej v vzajemnem poznanji naglo zbližali, in kako lahko bi jim bilo naposled sestavljati popolne naučne slovarje! — Priobčujem to misel v presojo zlasti slovenskim učenjakom, ker sem prepričan, da bi bilo takšno delo s6sebno velikega pomena za slovensko narodnost in da bi njega učinki sezali daleč in globoko.                                 (Dalje prihodnjič.)
LISTEK.
,,Zgodovina Novega Mesta." Sestavil Ivan Vrhovec, c. kr. profesor. V Ljubljani, 1891. Založila „Matica Slovenska". Tiskala ,,Katoliška tiskarna". 316 stranij. — Prav radostno pozdravljamo to obširno knjigo marljivega gosp. pisatelja, uvažujd zlasti težko stališče, katero je imel, ko je sestavljal ,,Zgodovino Novega Mesta". Zeld težavno je spravljati za takšno delo zanesljivega gradiva, katero je raztreseno po različnih tiskanih in netiskanih virih. Navzlic vsem oviram nam je podal g. pisatelj zauimljivo in jasno sliko ,,dolenjske metropole". Četudi se semtertja nahajajo nekatere neznatne pomote, vender to ne krati knjigi velikih prednostij, katere ima.
Tvarina je tako razvrščena, da beremo za popisom novomeške okolice ,,najstarejšo zgodovino". Tej se pridružuje popis starega mesta, in za tem popisom se stoprav vrsti zgodovina Novega Mesta, katera je razdeljena v več dob, in sicer: I. doba od ustanov-Ijenja Novega Mesta do ustanovljenja  Karlovca  (1365. —1580.);  II,  doba od  ustanovljenja
Listek.                                                                  189
Karlovca do Marije Terezije (1580. —1740.); III. doba od Marije Terezije do francoske okupacije (1740.—1809.); IV. doba pa obseza francosko okupacijo (1809. —1813.) Potem čitamo zgodovino kapiteljna in novomeških šol. Za dodatek ima kujiga tri izvirne listine, med njimi Rudolfa IV. ustanovno pismo novomeško (z dne* 7. malega travna 1365. leta). Priznati moramo, da je tako vsa tvarina razvrščena prav pregledno in da so  sosebno  „kulturne slike"  velike vrednosti.
O kratkem opisu novomeške okolice nam je omeniti, da se je tu vrinila neka pomota. Leta 1198. je bil kralj ogerski Emerih (1196.— 1204.), a ne Bela III. (str.  2.,   15.  vrsta od spodaj), kateri je vladal od  leta   1173.  do leta   1196.
Kar se tiče ,,najstarejše zgodovine", priznavamo, da je Jako težavno iz pravljic in različnih najdeb izluščiti zgodovinsko jedro, vendef bi bil g. pisatelj o prazgodovini novomeške okolice lahko omenil kaj več, zlasti ker je v najbližji okolici mesta, t. j. pri ,.kapiteljskem marofu", stalo prazgodovinsko gradišče in ker je že od nekdaj tam mimo držala zelo rabljena pot. Pozneje so Rimljani izvedli svojo vojaško cesto in jo privedli prav blizu mesta, namreč skozi Dolenjo Kamenico, Veliko Bučnovas in Mačkovec. Pri poslednji vasi se je našel tudi rimski miljnik, in nemogoče ni, da je stala kje tam blizu rimska postaja ,,Crucium", kakor se da sklepati iz daljav na Peutingerjevi tabuli. Vsekakor je držala že v prazgodovinskem času in v rimski dobi važna občevalna pot čez Krko ravno tam, kjer sedaj stoji Novo Mesto in dalje mimo Mehovega v južni del Dolenjskega v Podzemelj  in Črnomelj.
Jako zanimljiv je ,,popis starega mesta", kjer se nam opisujejo le količkaj znamenite stavbe in poslopja in se nam tako kaže, kako se je razvijalo mesto v štirih stoletjih.
Glede* na zgodovino IV. dobe bi pripomnili, da sta se leta 1443. pomirila cesar Friderik IV. (III.) in celjski grof Ulrik II. ter sklenila dedinsko pogodbo, v kateri je cesar celjskemu grofu med drugimi posestvi obetal tudi Novo Mesto, Mehovo, Kostanjevico in Metliko, ako bi   Habsburžani izmrli  prej nego celjski grofje.
V ,.zgodovini kapiteljna" se omenja, da je bil Polydorus de Montagnana hud zatiralec protestantizma. Dodali bi samo, da se Polydorus kot administrator Admonta v pismu do svojega nadškofa sam hvali: ,.Totum illum districtum (namreč athidijakonat ,,Savnijo") ab haeresium labe immuuem conservavi." Lahko torej uvidimo, zakaj so ga tako črtili protestantje in ga dolžili različnih pregreh. Zaradi tega so bržkone tudi po- < ročila protestantskih pisateljev o tem mdži pretirana. Polydorov grobni spomenik je v župni cerkvi Laškega trga, kjer je tudi bržkone pokopan.
Glasovitim Novomeščanom prišteva g. pisatelj n. pr. tudi Vodnika, kateri vender ni v nikaki zvezi z zgodovino Novega Mesta, samo da je nekoliko časa tam živel, ko je bil še deček. ,.Prizori iz dijaškega življenja" bodo sicer poznavalcem ,,dolenjske metropole" povzročili dokaj smeha, vender so premalo važne, da se jim posveti toliko prostora. Tako je n. pr. po našem mnenji Fr. Germa doletela prevelika čast, da je predmet tri strani obsezajočim  dogodkom.
Jezik je prav uglajen in pravilen. Knjiga se jako gladko čita in mika čitatelje do konca. G., pisatelj nam podaja mnogo novih podatkov, kateri so važni doneski za zgodovino slovenskega naroda. Sploh kaže ves spis samostaluo in vestno sestavljeno delo, katero je dobro došlo ne samo Novomeščanom, temveč tudi vsem krogom, zanimajočim se za zgodovino slovensko.                                                                                Fr   Orožen.
Wolfov slovensko-nemški slovar je po malone desetletnem neutrudnem delu g. prof. M. Pletersnika že toliko dovršen, da se bode tiskal še to leto. Ako bi bilo moči  prirediti kdaj   novo izdajo   nemško-slo venskega   dela,   bili   bi  obe   knjigi  prekrasno