KOPER 6. MARCA 1959 POŠTNINA PLAČANA V HiOTOVIOT LETO VIII. STEV. 9 Izhaja vsak petek. Izdaj Cankarjeva 1, telefon 170 Inozemstvo letno 1000 din aja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva in uprave- Koper 70. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130din Za in ali 3,5 dolarja. Bančni račun 002-70-1-181. Prilogo Uradni vestnik okraja Koper prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. BOGATO GRADIVO IN NAPOTKI OKRAJNE KONFERENCE SZDL V PORTOROŽU Okrajna konferenca SZDL je za nami. Še zlepa ni bilo tako pomembne tudi v Portorožu ne. Po svoji bogati vsebini, po velikem doprinosu vsestranskemu razvoju ne samo naše organizacije, taairveč vse naše okolice, našega življenja na vseh področjih udejstvovanja našega delovnega človeka, pomeni- zlasti za naše kmetijstvo pravo prelomnico Praznik žena 1959 Čas nezadržno teče in življenje gre z velikimi koraki naprej. Pol stoletja je v zgodovini človeštva kratko razdobje — in vendar, kaj vse se je v tem kratkem razdobju spremenilo. Spremembe in velik korak naprej k napredku v Mira Lavrenčič tehniki do atomov, velike spremembe in nagel razvoj v življenju človeške družbe po poti socializma, po poti solidarnosti in miru v svetu. Ob prazniku S. marca pa se moramo spomniti tudi velike spremembe v družbenem položaju žene. Zlasti še zato, ker od prvo-boriteljice Klare Zetkin iz leta 1909, od časa, ko ta dan praznujejo vse napredne sile sveta, so prav jugoslovanski narodi doprinesli v teorijo marksizma svoj levji delež v ustvarjanju družbe, ki daje enake pravice obema spoloma. Z ene kot članice svoje organizacije žena smo se v svoji organizaciji AFŽ do IV. kongresa ZKJ usposabljale za družbeno politično življenje. Danes pa kot enakovredne članice organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva sodelujemo na vseh po-priščih družbene dejavnosti. Napravile smo velik korak naprej. V občinah okraja Koper je žena neposredno soudeležena v upravljanju v organih družbenega upravljanja. Danes srečujemo žene ne samo kot članice svetov za zdravstvo in šolstvo, kjer so po svoji materinski funkciji najbolj vezane, temveč tudi kot članice zborov proizvajalcev in ljudskih odborov, članice svetov za gospodarstvo, kot članice organov družbenega upravljanja in kot akliv-(Konec na 2. strani) med starim in novim. Prelomnico pravim, kajti prav na tej konferenci je bil jasno postavljen program in perspektiva razvoja te naše najbolj zaostale gospodarske veje. Zdaj mora biti vsakomur jasno, in to bodo delegati prenesli v sleherno našo vas, da je rešitev iz sedanjega začaranega kroga le v napredni, socialistični obdelavi zemlje na čim večjih površinah. To vemo seveda že dolgo, vendar pa je bilo tokrat jasno postavljeno, da je zdaj konec oklevanja in je treba odločno kreniti naprej. Poseben doprinos in napotilo za delo sta referat predsednika OO SZDL Alberta Jakopiča-Kajtimira (objavljen v zadnji številki lista) in.razprava podpredsednice GO SZDL Slovenije Vide Tomšičeve na .plenarnem zasedanju drugi dan konference v Portorožu (objavljamo v današnji številki) ter razprave številnih delegatov, ki so dale s svojo bogato vsebino polno podporo v glavnem referatu postavljenim trditvam in nalogam. Izvajanja posameznih diskutantov o raznih vprašanjih bomo še objavili v naslednjih številkah lista. OB OSMEM MARCU Svoj letošnji praznik — 8. marec — bodo naše žene proslavile še prav posebno slovesno in praznično. Ko pregledujejo svoje delo v minulem letu, ko se pripravljajo in prevzemajo vse nove in nove naloge, od katerih je v mnogočem odvisna naša življenjska raven, pa hkrati vključujejo svoje napore v proslavljanje 40. obletnice ustanovitve in dela naše slavne Komunistične partije Jugoslavije. V tem znamenju torej letos poteka tudi njihov praznik, saj jim je prav dosledni boj KPJ za enakopravnost žena, za njihovo svobodo — to svobodo tudi omogočil. Vse njihovo ustvarjalno delo v letošnjem letu je zato posvečeno veliki obletnici KPJ IZ GOVORA TOVARIŠICE VIDE TOMŠIČEVE NA OKRAJNI KONFERENCI SZDL V PORTOROŽU Vida Tomšičeva V GRIŽAH PRI VRABCA!! NA Ljudem v Grižah in okoliških vaseh je še živo v spominu dogodek, ki se je odigral v neposredni bližini vasi 9. februarja leta 1942. Ta dogodek bo v zgodovini Primorske zapisan kot prvi partizanski napad na italijanske okupatorje. Partizanska četa, ki je štela 13 borcev in so jo sestavljali Ervin Dolgan-Janez, Anton Ferjančič-Zvonko, Janko Premrl-Vojko, Pavel, Peter, Jovo, Karlo Maslo, Dušan, Milko, Žagar, Bobnar, Milan Baje in Rušt, se je po prihodu iz Stare Sušice zadrževala nekaj ča- Tovarišice in tovariši! Prav z zadovoljstvom sem sledila vaši konferenci, ki je sama po sebi zaključek zimske mobilizacije vaše Socialistične zveze, mislim, je bila na začetku konference prav poudarjena izredna pomembnost, da se so- SEŽANSKEM SO PROSLAVILI na Primorskem sa na Velikem polju, nato na Za-kovcah, 8. februarja ponoči pa je prišla v Griže. Namen prihoda partizanov v te kraje je bil organizirati narodnoosvobodilno gibanje in napasti neko postojanko italijanske vojske v bližini Sežane. Toda že prvo noč so partizani zasumili, da nekaj ni v redu, zato so se iz enega konca vasi preselili v drugi konec. Že zgodaj zjutraj so prišli v vas ka-rabinjerji. Partizani so bili o njihovem prihodu pravočasno obveščeni in so se umaknili do cest-(Nadaljevanje na 4. strani) cialistične subjektivne sile osveščajo istočasno ko gradimo na vseh področjih socializem, ker je nedvomno nevarno, če bi mi v naših naporih za materialno osnovo naše družbe zgubili pred seboj vsebinsko vprašanje socialistično-družbenih odnosov. Mi nočemo in ne smemo postati tehnokrati. Ml hočemo višje strokovno znanje, hočemo boljše tovarne, boljše obdelovanje zemlje, hočemo pa povezati vse to z osnovnim vprašanjem, to je, kako se bo človek počutil v tem in kako bomo mi v našem družbenem odnosu v zvezi z boljšo materialno bazo. Konec koncev imajo dobro taktiko še marsikje po svetu, gre pa za to, da mi našo zemljo izkoriščamo z našim ciljem: socializmom. Prav zato je izredno važno, da se delavci iz vseh področij naše graditve najdejo na takih konferencah in vsklaju-jejo svoja gledanja in svoje delo v globljem smislu. Kaj je izkoriščanje Na vaši konferenci so prevladovala predvsem vprašanja, ki so danes te-jkoča. Vi ste jih res pravilno reševali. Zdi se mi važno, da ste na vseh področjih zaostrili eno osnovnih vprašanj, namreč, da je socialistični sistem različen od dosedanjih v tem, da ukinja izkoriščanje človeka po človeku. To ni napravljeno samo s Predsednik Tito in člani jugoslovanske vladne delegacije so -X-.i -.S'ï? \ ?-.M.■■■ ...... i':--* "■■■.■: V'V V" ... ' ; : mmmmm ■ 'nmmmm^A Takoj po končani okrajni konferenci SZDL v Portorožu minuli teden so se zbrali člani novoizvoljenega okrajnega odbora SZDL Koper in izvolili iz svoje srede predsednika — Alberta Jakopiča-Kajtimir a in sekretarja — Ivana Mavsarja. Na sliki: novoizvoljeni odbor na prvem sestanku takoj po konferenci. med svojim večdnevnim obiskom v Združeni arabski republiki sodelovali pri proslavah obletnice ZAR, ki so bile v Kairu in Damasku, Obiskali so tudi mesta Homs, Iiamo, Haleb, Latakijo in druge kraje, kjer so navezali neposredne in prijateljske stike s prebivalstvom. Med tem obiskom je prišlo tudi do razgovorov med predsednikom Titom in člani jugoslovanske delegacije ter predsednikom ZAR Abdel Naserjem in vodilnimi političnimi osebnostmi te prijateljske dežele. Razgovori so potekali v duhu popolnega medsebojnega razumevanja in so potrdili, da se načela aktivne miroljubne koeksistence v mednarodni politiki čedalje bolj uveljavljajo. Oba predsednika sta po temeljiti obravnavi sedanjega po- Cesto gradijo V nedeljo je več kot 30 mladih esperantistov ter vsi občinski uslužbenci s prostovoljnim delom gradilo odsek ceste na Veliko brdo. Njim je priskočilo na pomoč tudi okrog 200 pripadnikov JLA, Litičnega položaja v svetu izrazila zadovoljstvo nad razvojem prijateljskih odnosov med obema državama. Poudarila sta potrebo po povečanju blagovne izmenjave med ZAR in Jugoslavijo. To srečanje predsednika Tita in Naserja je ponovno dokazalo vsemu svetu, kakšna je pot za utrjevanje medsebojnih stikov na osnovi enakopravnosti in spoštovanja brez vmešavanja v notranje zadeve. V sobolo je predsednik Tito s svojo soprogo in člani uradne delegacije zapustil ZAR in s tem zaključil večtcdcnski obisk nekaterim azijskim in afriškim državam. Ladja »Galeb« je v ponedeljek pripeljala visokega gosta v pristanišče Grčije Rodos. Predsednika Tita so ob vstopu na grška tla sprejeli ministrski predsednik Karamanlis in druge visoke osebnosti političnega ter javnega življenja sosednje Gi*čije. Predsednik Tito se je razgovarjal s predsednikom grške vlade Karaman-lisom o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, nato pa je odpotoval v Solim in se je danes vrnil z vlakom v domovino. tem, da smo kapitalizmu vzeli tovarne. Mi danes razgovarjamo o podrobnostih v tem novem družbenem odnosu, namreč izkoriščanju človeka po človeku tudi s tem, če nekoga plačamo za delo, ki ga ni izvršil itd. Izkoriščamo skratka človeka po človeku, če ne izrabimo strojev, ki jih je družba dala v upravljanje delovnim kolektivom, če v polni meri ne izkoriščamo zemlje itd. To je že detajl tega boja za naš socialistični družbeni sistem, ki se seveda danes vodi v obliki boja za nagrajevanje po delu, kar je osnovni socialistični princip, za popolno izkoriščenje zemlje, in za to, da mi omejimo lastnino na tisti obseg, ki ga tudi v našem programu postavljamo kot bazo pravice državljana v socializmu, namreč, lastnino kot uporabno vrednost za izboljšanje osebnega življenja poedinca, lastnino kot produkt dela, ne pa kot sredstvo za izkoriščanje človeka po človeku. Zdi se mi, da v raznih situacijah, v katerih se znajdete na različnih delovnih področjih, najlaže najdemo smer našega delovanja, če se spomnimo, kaj smo si zadali kot osnovno, to je, če vidimo, ali je tu poskus za izkoriščanje človeka po človeku ali ga ni. Samo z lastnimi silami Nekaj o družbenem upravljanju v občini in tovarni: mi smo danes na Koprskem brez dvoma v situaciji, ki bo zahtevala od nas vseh in od vsega našega aktiva precejšnje napore za to, da boste na področju komunalne politike, proračunov, upravljanju s sredstvi, ki jih imate, ljudem vlili novega duha glede gledanja na medsebojne odnose. Ljudje ne morejo gledati tako: država nam je dala, država nam je vzela. Mi se zavedamo, da je danes vsa Jugoslavija potrebna, in če bi bilo treba zbrati želje, ki, jih imamo, mislim, da bi lahko kar celo Ameriko porabili za tisto kar želmo imeti. Seveda se socializem ne gradi s tem, da bo prišel od nekje stric in nam prinesel polno vrečo dotacij, ampak se gradi na osnovi lega kar imamo. Skratka, mi se lahko živimo samo iz lega, kar ustvarjamo. Na VII. kongresu je bilo v programu — in zanj se borimo s celim svetom — da smo v fazi socializma, kjer moramo vse vskladiti z dohodkom prebivalstva na tistem področju, in da je vsaka druga politika škodljiva. To se pravi, mi moramo začeti v občini — ne začeti govoriti: nič nam ne dajo — ampak začeti računati, kaj ustvarjamo na našem področju, od tega pa dobimo te in te dohodke. Imamo nove inštrumente, ki se vežejo na osebni dohodek državljanov. Mi tako poslavljamo: osebni dohodek državljana po delu. Del tega dohodka pa ne gre le v njegov žep, temveč gre za njegov standard v okraju, republiki in tudi jugoslovanskem merilu. Mi sami jili moramo z našimi osebnimi dohodki pokrivati, i Imeti moramo dejavnega državljana Mi zdaj vedno bolj iščemo tiste inštrumente, ki bodo vezani na produktivnost prebivalstva na posameznem področju, šli smo na proporcionalno doltlade za proračun, to se pravi, da jemljemo proporcionalno. Na ta način gremo na edino resnično, sociall-(Nadaljevanje na 3. strani) Moskva jc odgovorila Sovjetska vlada je le dni odgovorila na zadnjo noto zahodnih držav, v kateri so predlagale ZDA, Velika Britanija, Francija in Zahodna Nemčija sestanek zunanjih ministrov štirih velesil. Na tem sestanku naj bi proučili nemško vprašanje. Sovjetski odgovor daje upanje za sklicanje takšne konference, toda s pogojem, da bi ji sledila konferenca Vzhoda in Zahoda na najvišji ravni. Sovjetska vlada predlaga, naj bi na tej konferenci zunanjih ministrov, ki naj bi bila aprila v Ženevi ali na Dunaju, ob udeležbi Poljske, CSR in obeh NemČij, razpravljali tudi o sovjetskem predlogu za mirovno pogodbo z obema Nemčijama, o odnravi nenormalnega položaja, ki je nastal s tujo okupacijo v Zahodnem Berlinu, o razorožitvi in umiku čet na obeh straneh Evrope, o zmanjšanju oboroženih sil štirih držav na ozemlju drugih držav in o prepovedi jedrskih poskusov in jedrskega orožja. Macmillan spet doma Po večdnevnem bivanju v Sovjetski zvezi in po številnih razgovorih s Hruščevom je predsednik britanske vlade Macmillan v torek zaključil svoj uradni obisk in odpotoval v London. Glede njegovega obiska krožijo najrazličnejša ugibanja in šele čez čas bo moč ugotoviti, koliko so razgovori pripomogli k odstranitvi vsaj najvažnejših spornih točk v BONN — V eni izmed barak nekdanjega koncentracijskega taborišča v Dachau bodo odprli muzej In odkrili spomenik Internl-rancem. Za ta spomenik Je mednarodni odbor bivših internlran-cev razpisal natečaj, n« katerem bodo lahko sodelovali umetniki !n arhitekti, ki so sodelovali v odporniškem gibanju. LONDON" — Iz Londona poročajo, da bodo otok Malto postavili pod neposredno upravo britanskega guvernerja. MOSKVA — Centralni komite Komsomola je sklenil, da bo na nova obdelovalna zemljišča v Ka-znhstanu poslal na stalno delo 25.000 deklet, ki so se zanj prostovoljno prijavile v dneh zasedanja 21. kongresa KP SZ. BONN — Zahodna Nemčija jc ustavila finančno pomoč Turčiji in Je zahtevala od nje Jamstva, da bo nemško premoženje, ki jc bilo tam zaplenjeno v drugi svetovni vojni, vrnjeno. BEIRUT — Libanonska vlada je zaradi hudega naraščanja kriminalitete uvedla smrtno kazen za namerni uboj. ----__—--—— ^mfm^m ¡ . • •. ix-r-:v_L.: L . ..Jl. j 20 TISOČ NOVIH STANOVANJ SMO ZGRADIM LANI. Nedograjenih stanovanj m gradbenih del v zadnjih dveh letih pa ie ostalo Sc okrog 33 tisoč. V gradnjo stanovanjskih hiš smo lani vložili ¡z raznih skladov 82 milijardi dinarjev. SOLNE KISLINE NE BOMO VEC UVA2AI.I, saj bo tovarna sorle v I.ukovcu že te dni s svo-Jo proizvodnjo začela kriti vse domače potrebe po čisti solni kislini, čez nekaj mesecev pa je bo proliTvajala toliko, da Jo borno lahko celo izvažali. DVA MILIJONA KuruCNrn METROV VODE BO AKUMULIRALO UMETNO JEZERO PRI HUMANO VE Al, k: bo velikega po-m»nj ra namakanje polj s pomočjo ponebnlh topov za umetni del. ZA 19 MILIJARD 25 MILIJONOV DINARJEV VREDNOSTI P.l.AGA SMO LANI IZVOZILI 17. SLOVENIJE. Največ smo izvozili lesa in le nih Izdelkov, precej tekstilnega blaga in izdelkov elektrotehnične industrije. Za letos je predvideno, da bo vrednost Izvoženega blaga dosegla 21 milijard 70» milijonov dinarjev. VREDNOST BLAGOVNE IZMENJAVE MED JUGOSLAVIJO IN SOVJETSKO ZVEZO bo '.< "os znašala 108 milijonov dolarjev. LANI JE NARASLA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA NAŠE DRŽAVE ZA 11 V, v primerjavi z letom 1937. Tako je proizvodnja narasla v Črni gori za 27 s v Makedoniji za 25'». v Srbiji za IG • V Bosni .n Hercegovini za 13 •/», v Sloveniji za 7't in v Hrvatski za fi *7c. Letos pa bo morala naša industrija odstraniti nekatere neskladnosti v proizvodnji dolofe-n h najvažnejših investicijskih potrebščin ln predmetov široke potrošnje. odnosih mend Vzhodom in Zahodom. Macmillan je ob svojem odhodu omenil, da je Velika Britanija pripravljena skleniti nena-padalno pogodbo, vsekakor pa jc prepričan, da bo ta njegov obisk omogočil vzpostavitev boljših trgovinskih odnosov med obemr. državama. Pričakovati je, da bo Macmillan odpotoval še te dni v Washington. kjer bo poročal o svojih razgovorih s Hruščevom. Makarios se je vrnil Ciprski nadškof Makarios se je to dni po triletnem izgnanstvu vrnil na Ciper. V Nikoziji ga je pričakalo več kot sto tisoč Grkov in tudi britanski guverner Cipra general Foot, grški generalni konzul ter župani ciprskih mest. Nadškof Makarios je ob prihodu med drugim dejal, da je Ciper postal res svoboden in da je dolgoletno trpljenje ciprskega ljudstva dalo življenje novi državi . Grški parlament je po petdnevni razpravi o ciprskem vprašanju odobril sporazume, ki jih je podpisala grška vlada s Turčijo in Veliko Britanijo glede rešitve ciprskega problema. Konec žalostnega poglavja V Kairu so minulo soboto podpisali britansko-egiptovski finančni sporazum in tako je bil dokončno poravnan spor med Veliko Britanijo in ZAR, ki je nastal po nacionalizaciji sueške družbe in po sueški krizi leta 1956 Sporazum med drugim določa, da bo Velika Britanija deblokirala egiptovsko premoženje v vrednosti 80 milijonov funtov šterlin-gov, ZAR pa ukinila sekvester nad vsem britanskim premoženjem v Egiptu. Po podpisu sporazuma je gospodarski minister ZAR Kajsuni dejal, da pomeni sklenitev tega sporazuma konec žalostnega poglavja v odnosih med obema državama. Francija proti kontingentiranju premoga Predsednik francoske vlade Michel Debre je odklonil zahtevo visoke oblasti skupnosti za premog in jeklo, naj bi uvedli kontingen-tiranje premoga, da bi ublažili sedanjo krizo v zahodnoevropski proizvodnji premoga. Kakor znano. so dosegli presežki izkopanega premoga v februarju približno 59 milijonov ton. Največje zaloge neprodanega premoga imata Zahodna Nemčija in Belgij.n, kjer je vlada kljub veliki stavki rudarjev zaprla nekatere rudnike. V torek jc bila v Kopru III. letna konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov podjetja Tomo?. Razen članov ZK so konferenci prisostvovali tudi številni gosti, med njimi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Albert .lakopič-Kajtimir, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc in sekretar Občinskega komiteja ZKS Karel Štrukelj. Pred začetkom rednega dela konference je bila kratka, a prisrčna slovesnost, ko so člani te osnovne organizacije sprejeli v svoje vrste še 21 tovarišev, tako da je sedaj v podjetju Tomos več kol sto komunistov. Nato je dosedanji sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Viktor Grča podal kritično oceno dela članov te organizacije v preteklem letu. Nato so člani govorili o najrazličnejših problemih, ki jih morajo obravnavati, le-ti zajemajo široko področje — od discipline pri delu, da bi bil dosežen proizvodni plan, pa do ideološko-polilične ter strokovne vzgoje kolektiva in reševanja, na videz sicer drobnih, vendar pa pomembnih vprašanj, predvsem glede odnosov do dela in odnosov med člani delovnega kolektiva. V razpravi sta sodelovala tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir in direktor podjetja Franc Pečar. S tehtnimi besc- iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiMiiiiiiiiiiM BONN — Državna banka Zahodne Nemčije razpolaga trenutno z zlatimi rezervami in rezervami tujih deviz v vrednosti 20 milijard mark. tako da je sedaj Zahodna Nemčija takoj za ZDA druga na svetu, ki ima močno aktiven promet s tujino. Te devizne rezerve presegajo za 10 milijard mark vrednost denarja, ki je v obtoku v Zahodni Nemčiji. dami sta prikazala proizvodne in politične naloge komunistov toga podjetja, da bodo upravičili zaupanje, ki jim ga je dala skupnost z izgradnjo ene izmed najsodobnejših tovarn v državi. Večurna razprava je pokazala, da se tako komunisti, kot delovni kolektiv zaveda dolžnosti in da bodo člani zveze komunistov v prihodnje temeljiteje izpolnjevali svoje partijske naloge. V prostorih pomorske postaje bo od 24. aprila do 6. maja mednarodna razstava cvetlic. Vse kaže, da bo letošnja udeležba italijanskih ,n tujih cvetličarjev ter vrtnarij zelo velika. Do sedaj so že prijavili svojo udeležbo cvetličarji in vrtnarji iz Avstrije, Švice, Nemčije, Anglije, Južne Afrike in Ilavajsk.h otokov. Razen velikih podjetij in mednarodno znanih cvetličarjev bodo lahko razstavljali tudi domači cvetličarji iz Proseka, Kontovela, Kolonkovca in drugih krajev s tržaškega področja. Razpisanih je več nagradnih natečajev. vrednost nagrad pa bo presegala 2 milijona lir. * * t Pretekli teden so dijaki nekaterih italijanskih šol v Trstu po ulicah demonstrativno zahtevali ureditev manjšinskega vprašanja v Južni Tirolski. Demonstranti so nosili tudi napisne table z gesli proti uvedbi dvojezičnosti na Tržaškem. Istočasno so pred nekaterimi slovenskimi šolami v Trstu natrosili lepake grozilne vsebine. » » t Ker je vodstvo Rdečega križa sklenilo zmanjšati število uslužbencev, jc vse osebje reševalne službe stavkalo 24 ur. Med stavko so delo civilnih bolničarjev in šoferjev opravljali vojaški bolničarji in policisti. * * * Spor v Delavskih zadrugah se je zopet močno zaostril, ker noče vodstvo Delavskih zadrug podpisati načelnega sporazuma, ki je bil sklenjen pred dvema tednoma med delodajalci in delojemalci. Sindikati so ostro protestirali in zahtevajo, naj razpišejo oblastni organi volitve za novo vodstvo zadrug, ki jo vsa povojna leta vodi komisarska uprava. * * * Med 9. in 22. marcem bo v Trstu tako kot po vsej Italiji akcija za varnost prometa in pešcev V trikotu med Borznim trgom, ulico Roma in ulico Carduec. bodo okrepili varnost- M-v- VÍ7 • ::>■ • . ' V.-» « m v.»'O ¡ - ■ .«v--,V i '•V J :' • Smehljaji pod Union Jack — državno zastavo Belike Britanije v Moskvi, ko je Nikita S. Hruščev sprejel britanskega premiera Mac Millana. Vse kaže, da obisk ni rodil posebnih sadov, vendar pa je bil koristna pobuda za zbliževanje gledišč med velikimi . V februarju je bilo v Beogradu četrto zasedanje Mešanega jugoslovansko-'! t ali jonskega odbora za manjšine, ustanovljenega na podlagi določil Londonskega memoranduma. Kakor jc znano se ta odbor sestaja dvakrat letno in na svojih zasedanjih pretresa vprašanja, katera mu predloži v razpravo ena od obeh prizadetih vlad ali pa tudi obe skupaj. Razen tege Mešani odbor razpravlja tudi o pritožbah. katere lahko vlagajo posamezni pripadniki ali pa organizacije obeh etničnih skupin, če smatrajo, da so prikrajšan; na pravicah, ki so jim zagotovljene v Manjšinskem statutu (priloga Londonskega memoranduma). Zanimivo je. da je JugoslovansL:o-italijanski mešani odbor za manjšine edini tovrstni organ za urejanje manjšinskih zadev med obema državama, čeprav poznamo vrsto primerov, ko so posamezne države želele in zahtevale tak organ zaradi zaščite svoje manjšine v sosedni deželi. Dosedanja tri zasedanja Mešanega odbora, vsaj po uradnih komunikejih sodeč, niso dala ka- kih posebnih rezultatov, saj so v vretežni meri na njih razčiščevali pojme o namenu in pravicah teg" pomembnega foruma, dojim do konkretnih rezultatov v korist ene ali druge manjšine ni prišlo. Pravkar zaključeno zasedanje pa, kot kaže. pomeni prelomnico v delovanju Mešanega odbora. Iz uradnega obvestila ob zaključku zasedanja je videti' da se je italijanski del Mešanega odbora v imenu svoje vlade obvezal pod-vzeti vrsto ukrepov, ki bi pripomogli do izboljšanja pravnega in materialnega položaja slovenskih šol na Tržaškem, še prav posebej pa do ureditve lislvžbenskih razmerij slovenskih učiteljev oz. profesorjev na teh šolah. Koliko pomena so te obreze za obstoj slovenskega šolstva onstran meja nam pove dejstvo, da slovenske šole v ItaViji doslej še niso uzakonjene in da ir teaa izvira vrsta težav, skoro vsi šolniki pa še nimajo službene stalnosti. Jugoslovanski del Mešanega odbora se je zlasti obvezal, da bodo zopet pričeli s poukom v nekaterih vrtcih in šolah, kjer se zadnje čase ni vpisal noben učenec in zato niso delovale. Razen šolstvu je Mešani odbor posvetil mnogo časa razpravam o dvojezičnosti. Na tem področju sicer ni bil sprejet noben sporazumen sklep, pač pa sta obe strani obrazložili svoje poglede na to občutljivo vprašanje in s tem storili prve korake k pričakovanim bodočim konkretnim sklepom. Pri tem so naši predstavniki. v Mešanem odboru opozorili na široko tolmačenje določil Londonskega memoranduma in na uporabo še mnogo širših načel naših notranjih socialist''ritih odnosov napram italijanski manjšini na našem področju. Iz Italije, zlasti iz Trsta, so zasedanje Mešanega odbora spremljali nekateri krogi z melodijami. polnimi domotožja po črnih srajcah in narodnostnem zatiranju. Vzpodbudno pa je, da tudi tem nečednim glasovom že močno pojema sapa. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tisk ■ tiskarna CZP Primorski tisk Koper no službo. Prometnikom bodo pomagali tudi šolarji, na križiščih pa bodo zvočniki opozarjali pešce in voznike motornih vozil na prometne predpise. Nov prometni zakon, ki bo v kratkem stopil v veljavo, predvideva stroge predpise tako za voznike, kot za pešce. * * * Izvedeli smo. da bodo šolske oblasti raz.detlle šolska spričevala na slovenskih šolali šele ob koncu drugega tromesečja. Ta spričevala ne bodo popravljena, kakor jc bilo obljubljeno. Poročali smo že, da so v njih jezikovne napake in da jc slovenščina kot učni predmet na podrejenem mestu. Kakor je znano, so predstavniki šolnikov in naprednih strank ter slovenskih kulturnih organizacij že protestirali zaradi takšnih spričeval in so zahtevali, da se natisnejo nova. DELAVSKEGA GIB A N ,T A IN KPJ 8. marca 1944 so v Sloveniji prvič množično praznovali mednarodni dan žena. 10. marca 1925 so na konferenci rudarjev v Trbovljah izglasovali združitev rudarjev — bivših članov neodvisnih sindikatov, Zveze delavcev in rudarjev-članov Unije. 11. marca 1931 je bil v Ljubljani na pobudo Jugoslovanske ženske zveze in Zveze delavskih žena in deklet protestni shod zaradi redukcije števila ženske delovne sile v javnih službah. 12. marca 1923 so v Ljubljani zborovali javni uslužbenci in železničarji, ki so demonstrirali proti neenakomerni določitvi draginjskih do-klad in zahtevali uzakonitev u:;!užbenskih odnosov na železnici. Podobni shodi so bili tudi v Mariboru, Ptuju, Murski Soboti, Celju, Ratečah, Novem mestu, Krškem in Kranju. 12. marca 1930 jc bil v Ivor-tinah pri Kopru sestanek, na katerem so pod vodstvom Antena Berneliča razpravljali Albin Kofol in Franc Ca h iz Kortin, Ivan in Jožef Jakoinin iz Kubcda, Jožef P.odcla iz Loke ter Ludvik Bucaj iz Mo-stičja o borbi proti fašizmu. 12. marca 1911 je bil na osvobojenem ozemlju ustanovljen Denarni zavod Slovenije. 12. marca 1914 je bila v La-borju pri Kopru ustanovljena celica SKO.T. 13. marca 1914 jc bila v Pre-gari pri Kopru ustanovljena celica SKOJ. 13. marca 1920 je izšla prva številka glasila slovenskih komunistov »Ujcdinjcnje«. Ta časopis je izhajal le mesec dni. Pramik žesia 1S50 (Nadaljevanje s 1. strani) ne odbornice družbenih in političnih organizacij. Obenem pa seveda kot aktivne članice ženskih društev. Ob tem S. marcu, ki poteka v jubilejnem letu 40. obletnice ustanovitve KPJ, pa bomo morale žene vložiti vse sile za to, da bomo tudi vse žene. ki so zavestno ali pod vplivom zaostale miselnosti svojega okolja izven organizacije SZDL pritegnile v aktivno politično življenje kot redne članice SZDL Jugoslavije. V družbenem merilu v odnosu do razvoja proizvajalnih sil in s tem vzporedno z razvojem ekonomskega položaja žene, pa bo treba skupnih naporov, da bomo z našim aktivnim sodelovanjem utrjevale vlogo žene v socialistični družbeni ureditvi na vseh toriščih družbenega življenja. M Delovni predsednik Albin Dujc zaključuje konferenco Socialisti čne zveze koprskega okraja v četrtek minuli teden v Portorožu NADALJEVANJE GOVORA PODPREDSEDNICE GLAVNEGA ODBORA SZDL VIDE TOMŠIČEVE V PORTOROŽU h. Q □ (Nadaljevanje s 1. strani) stično, proračunsko politiko. Seveda je pa tak preobrat, težak, še težje je, če ga ne razumemo, če mislimo, da je prišel nad nas kot huda ura, toča, ali nevihta. Ce pa vemo, da s tem postavljamo celo gospodarstvo na solidne temelje in da bomo s tem državljane pritegnili, bomo s tem res mobilizirali vse. Socialistični družbeni sistem je pač tak, da nimamo komisarjev in žandarjev, ampak moramo imeti aktivnega državljana. To pa je edino takrat, kadar on čuti, da je njegov osebni standard globoko odvisen od tega, kar se dogaja v njegovi okolici, v njegovi skupnosti. Zato bo v končni liniji ta težava pomenila eno najsolidnejših osnov za hiter prehod v resnično družbeno upravljanje v smislu zainteresiranosti vsakega poedinca za to, kaj se v občini dela, in kaj se iz tega, kar občina iz osebnih dohodkov dobi, tudi napravi. Vprašanje standarda Mislim, da bomo seveda morali tu razčistiti še z raznimi gledanji; tukaj je velika akcija v teku v sindikatu glede standarda, mi smo to akcijo korigirali v tem smislu, da smo smatrali za nujno potrebno, da vprašanje standarda postavljamo krajevnim prilikam primerno. Zdi se mi, da je v veliki večini vaših občin vprašanje nadaljnjega razvijanja proizvajalnih sredstev, to se pravi rekonstrukcije teh proizvajalnih sredstev tovarn ali karkoli imate, oziroma ustanavljanje novih manjšin industrijskih, predvsem pa obrtnih obratov, za kar se je v včerajšnji diskusiji pokazalo, da obstajajo izredne možnosti na Koprskem in boste morali k temu pristopiti, to se pravi standard za veliko večino vašega prebivalstva še vedno pomeni delo, ki mu ga daste in s tem ustvarjate in povečujete njegov osebni dohodek. Brez dvoma se v industrijskih centrih postavlja vprašanje standarda kot vprašanje življenja družine, to se pravi pomoči v potrošnji družine. Najbolj važno mislim, da bo, da boste plan borbe za standard v mestih postavili na realno osnovo, če boste imeli analize določene strukture družin. V posameznih krajih in okrajih smo o tem dobili zanimive preglede, ugotovili smo, da je družbena prehrana problem v okviru standarda. Ko je včeraj nekdo v razpravi iznašal, da lahko organizirate malice, ne morete pa organizirati v obratih obroka, mi je prišla na misel situacija v Trbovljah. Tam so o teh vprašanjih razpravljali in so ugotovili, da imajo v obratih družbene prehrane kapacitete 800, izkoriščene pa le 400. Zakaj je tako? Zaradi tega, ker je struktura rudarskih družin taka, da žena doma kuha. Dokler žena doma kuha, toliko časa ne jemlje kosila v družbeni prehrani. Mene poznate, da sem pobornica za žensko enakopravnost in za razbre-mentev žene od kuhanja in gospodinjskega dela za službo v družbi in v poklicu. Objektivne okoliščine so trše od tega, kar bi mi zajeli. Pogledati morate, kaj se dogaja v družini tam, kjer je velik procent zaposlenih žena, tam moramo pohiteti z obrati razširjenega gospodinjstva, s servisi, menzami, šolskimi kuhinjami itd. Kjer je velik procent žena še doma gospodinj, tam se postavlja vprašanje i Vi-:;. zaposlitev in to ne samo v fabriki, — pri nas malo preveč gledamo samo na zaposlitev v kmetijski proizvodnji, ali pa v veliki industriji — morali bi imeti več predelovalnih obrtnih obratov, kjer bi lahko delovno silo zaposlili tudi samo po štiri ure. Negativni pojavi Imamo pojave, proti katerim se sicer borimo, ki pa jih ne bomo mogli v ccloti zatreli. V Ljubljani je nešteto privatnih obrtnikov, ki , majo tajne veze s stotinami ženskami, gospodinjami, ki doma izdelujejo razne galanterijske predmete drobnih potreb in ki j h prodajajo pod roko v trgovino. V družbeni plan Ljubljane smo zapisali, da trgovine ne smejo kupovati od teh privatnih obrtnikov. Ce pa bodo edino one te drobne stvari izdelovale, potem bo trgovina zamižala in se bosta zmenili. Naše možnosti Vi bi lahko ustvarili nova delovna mesta za razne šiviljske obrtne storitve. Tu imate konec koncev Trst, kjer imate razne vzorce takih drobnih stvari. Pri nas se standard povečuje, ljudje hočejo imeti razne stvari, imatu polivinilslte surovine in možnosti, da se iz tega izdeluje karkoli in to neprimitivno, kajti naši ljudje so postali izbirčni in mislim, da je to prav. Problem žena Ko govorimo o ženi, o njeni razbremenitvi, je prav, da imamo dva as-pekta: za gospodinjo, ki dela doma v družini in je določena za to delo, ne bo prišla v poštev mesto v stanovanjski skupnosti, v družbeni prehrani, Ona je dopoldne in ves dan zato na razpolago in bo tudi nosila možu hrano na delovno mesto, ker ji je to še vedno ceneje, kot) pa kupiti v menzi, ker se doma že itak kuha. Ce hočemo izboljšati standard v družini, kjer hoče bit, žena zaposlena, če hočemo iz nje napraviti zainteresiranega sodelavca v proizvodnji in v upravljanju, moramo videti kako je z njeno zaposlitvijo. Letos bo pri vas nastal velik problem glede ženske delovne sile, tudi tiste, ki je že vključena, ker bo borba za produktivnost vrgla del žena in deklet iz produkcije. Prekvalifikacija kadrov Tu jO prioriteno vprašanje, da poskusimo to žensko delovno silo, pa tudi del moške, ki ne bo zanjo več zaposlitve na sedanjih delovnih mestih. prekvalificirati. Vi ste kraj razvijajočega se turizma, morje je lepo, vaše gostinske usluge pa ne vedno. Gre zalo, da bi del tega kadra, ki bo izgubil delovna mesta, šel skozi tečaje in bil usposobljen morda ne za vsa dela v gostinstvu, ampak za eno delo. Nenormalno je, da se vrbuje iz Štajerske in najrazličnejših drugih krajev hišne in druge pomožne ženske poklice, vaša dekleta pa bodo ostala brez službe. Kes je Itoprščina privlačna in hočejo priti dekleta k vam, vaša stvar pa je, da zaposlite vašo delovno silo. K tem dekletom bi morali pristopiti in ugotoviti, katera bi sc lahko kvalificirala, da bi v fabriki bolje delala, za ostale pa odpreti vsa omenjena delovna mesta. Brez napačne sentimentalnosti Ne smemo nasedati temu, da smo strašno krivični, če nekomu ne damo mesta v fabriki, oziroma če ga damo iz fabrike. Ce ta fabrika lahko dela s 300 namesto s 500 delavci, je to izkoriščanje družbe, če jih kljub temu ima 500. S tem pa ne rečem, da smo dezinteresirani nad tem, kaj bo s temi 200, ki jih je treba dati ven. Pri nas obstaja miselnost, da je treba biti zaposlen v fabriki, da je ta servisna delavnost tudi v pralnicah in v gostinstvu nekaj podrejenega in konec koncev razvoj na celem svetu gre pač v tej smeri, da se število industrijskega delavstva zelo malo veča. In tovariši in tovarišicc, zavedajmo sc, da bomo verjetno v Jugoslaviji zelo kmalu dosegli maksimum zaposlitve industrijskega delavstva. Znotraj bomo delali še rošadc v organizacijski strukturi, ker bomo avtomatizirali fabrike. Danes imamo fabrike. kjer je le še nekaj ljudi zaposlenih. n. pr. v novem obratu v Str-nišču, kjer so le trije do štirje zaposleni, pa ustvarjajo ogromna sredstva. V vsem svetu je tako, da se industrijska struktura menja in v industriji potrebujemo visoko kvalitetno, oziroma dobro priučeno delovno silo, ki zna svoje opcracije izvršiti na najboljši način. Menja se struktura zaposlenih V strukturi zaposlenih pa se povsod na svetu povečuje število ljudi, zaposlenih v zdravstvu, prosveti, socialnem skrbstvu in v vseh vrstah servisov, trgovini, obrti, pomoči v gospodinjstvu, gostinstvu itd. Na to vrsto spremembe sc moramo zavestno prilagoditi in moramo tudi zavestno planirati v tem smislu, kajti mi ne bomo mogli narediti toliko fabrik, kolikor bo naravnega prirastka, pri vas pa še to doseljevanje. To je nemogoče. Konec koncev je treba imeti računieo, koliko nas stane delovno mesto v industriji, koliko pa delovno mesto tu., kjer prodajajo sonce in morje, ltjer bi lahko zaposlili prav tako človeka in bi več zaslužili, vi pa bi tudi goste Se bolje postregli, da se bodo še bolje počutili. Tako, da pri tem, kar je prevevalo vašo diskusijo, da moramo absolutno zaostriti vprašanje produktivnosti, ne smemo obenem pozabljati na človeka, ampak mu moramo dati in najti delovno mesto. To je predvsem stvar subjektivnih sil. Ne moremo le čakati, da se bo obrt razvila. Razvijati idejo Marxove komune In to morate v občinskih planih diskutirati. Zato se vprašanje prostih sredstev s skladom skupne uporabe, za katere se ne vc. ali jih bo 250 milijonov ali 100 milijonov, kar brez dvoma ni malo, saj bo na Koprskem toliko sredstev, ki se bodo lahko dala po odločitvi delovnih kolektivov na nova delovna mesta v standard tovarn, še važnejše pa jc, da bo z mobilizacijo vseh občanov o teh prostih sredstvih razgovarjati, ko o nekih enotnih fondih občine. Teh prostih sredstev se ne sme tovarnam je- mati, ampak moramo, ko so sredstva v tovarnah, začeti vzgajati tisto idejo Marxove komune, o enotnosti proizvajalca in potrošnika v eni osebi, v okviru komune, to se pravi upravljanje neposrednih proizvajalcev. Nepremišljeno zapravljanje Pregledati je. koliko je teh sredstev, da bo delavec razumel, da ne bo boljše živel, ampak da bo razumel, kako je prej živel. Naš človek v Sloveniji ima tako lepo zemljo, da že peš pride na letovišče. Ne razumem, da mi relativno veliko kolektivnih sredstev porabimo za izlete. Ce hočejo ljudje iti na izlet, naj sredstva sami zberejo. Ce imate taka kolektivna sredstva, je mimogrede lahko ustanovili bazo za obrtno podjetje. Mojstra imate v tovarni, delov- V zvezi z bojem izkoriščanja človeka po človeku je bilo veliko govora. Stvari ste postavili izredno intenzivno in pravilno. Naš kmet je na jasnem, da bo moral iti skupaj z napredno proizvodnjo, kot je možna samo na velikih površinah, k. jih moramo dobiti, ker nam ne gre za to, kdo je lastnik zemlje, ampak nam gre za to, da moramo dobili velike komplekse, ker drugače ne moremo dobiti moderne proizvodnje. Sedaj je v Jugoslaviji zadnji dve leti, letos pa še prav posebno, bilo vloženih ogromno sredstev v kmetijstvo. Na vasi bodo morda rekli, da si vedno nekaj izmišljujemo. Povedati je: ini smo res po vojni prihajali h kmetu brez denarja In smo poskušali s prosto kooperacijo, danes pa hodimo z ogromnimi družbenimi sredstvi. Zaradi teh sredstev, ki postajajo važnejši del kmetijske proizvodnje kot je zemlja sama, ki je pogoj za proizvodnjo in če bi ta zemlja dajala no silo imate v tovarni. Dinar nI tako malo vreden, kajti z malim denarjem se lahko obrnejo veliki dohodki. O fluktuaciji Nisem proti temu, da bi se ljudje ne imeli dobro, vendar morajo vsi ljudje imeti delo in biti plačani po svojem delu. Zelo je bilo poudarjeno že v diskusijah vprašanje fluktuacije, ki sc kaže v vaših kolektivih. Prav v zvezi s tem bi postavila vprašanje proizvajalca delavskega upravljanja !n občutek socialističnega človeka. Procent fluktuacije jc najzgovornejša priča, da delovni kolektiv še ni ustvaril delavskega samoupravljanja, Ce gre 40"/» v enem letu ven in noter — ali mislite, da delavci to razumejo kot svojo tovarno? Ne, tlo razumejo kot odskočno desko za boljše ali slabše. To je zelo resna stvar. Mi se ne bojimo fluktuacije, ker določeni premiki bodo, vendar ustalitev delovne sile jc pogoj, da začnemo čutili s tovarno. Delavec s tem premikanjem izgubi vse koristi, ki jih ima kot član delovnega kolektiva in ne more participirati na dohodku. To se pravi, da se premalo briga za podjetje. Vprašanje fluktuacije je mogoče potrebno obravnavati na sindikatih, delavskih svetih in pogledati, zakaj ljudje odhajajo. Verjetno gredo zato, ker so slabo kvalificirani. Vprašanje kvalifikacije in odnosov Problem kvalifikacije človeka je eden najvažnejših. Kvalificiran človek se prime svojega posla In bo pri tem poslu tudi ostal, akoravno je malo slabše plačan. Mi nimamo zadosti vezanih ljudi na določene poklice, kot bi jih imeli radi, da bi se v njih izživljali, ampak imamo človeka še bolj v mezdnem odnosu. Imamo veliko napak od strani tehničnih ljudi v tovarnah. Verjemite, da odnosi ljudi niso vselej v redu. Dobivamo razna poročila, da se nekateri mojstri in inženirji nekako podcenjujoče obnašajo do ljudi in to silno vpliva na ljudi. Dostikrat ne zaradi plače, ampak zaradi odnosov ljudje odhajajo iz podjetja. samo 40 '/o proizvodnje namesto 50, potem bodo na tej zemlji inženir, stroji važnejši del kmetijske proizvodnje. Mi imamo danes sredstva, ki jih leta 1948, 1950 nismo imeli. Danes mi lahko zemlji omogočimo, da daje 3—5-krat več kot je dajala. Zato ne moremo trpeli, da bi zemlja zaostajala, zato tudi danes z zakonom lahko rečemo, če zemlja laliko daje toliko in ne daje, jo bomo na račun družbe obdelali in zaračunali privatnemu lastniku, ko bo žetev pobral. Zaradi sredstev, ki jih je dala družba, Imamo pravico zahtevati 100'%> izkoriščanje delavca in pa stroja. Ce sc podjetje zapre, lahko tudi od kmeta zahtevamo, kadar ne daje dovolj, da ne gleda tako, kot je včasih, ko je bil kralj na svoji zemlji. Lastninska pravica na zemljo je postala manj važna spričo tega, da na zemlji z družbenimi sredstvi lahko dobimo ogromno proizvodnjo. Vloga mladine Zdi se mi izredno važno, da bi sc v teh naporih naslonili na mladino, ker danes mladina beži iz vasi. To je normalen proces, ki se dogaja v celem svetu. Danes je mladina modernizirana in ne bo čakala počasnega razvoja kmetijstva, torej predstavlja mladina važen faktor pospe-šenja kmetijske proizvodnje, v čemer jo moramo podpreti z vsemi modernimi sredstvi. Smo za napredek vasi V naši politiki na vasi moramo biti realni. Nikdar nismo govorili, da je socializem zaostal način proizvajanja. Socializem je nujen zaradi tega, ker so se proizvajalne sile poboljšale in spremenile, MI danes na vasi ne moremo govoriti in reči posameznim starim očancem, da sle reveži in vam bomo še nekaj iz mesta prinesli, da boste boljše živeli. Govora je o zbliževanju in končni obliki mesta in vasi, vendar ni s tem mišljeno, da bomo iz mesta vse znosili na vas, na vasi bodo morali preiti na mestni način proizvodnje in bodo morali biti vodje in obdelovalci narave, ne pa, da. bomo vaški priinitivizem pesto-vali. (Nadaljevanje na 4. strani) iysi m , i-*:. '■'m iV'— Pv- »s: iivj&a ;i:K K *...... lili Del delegatov med razpravo po poročilih in delu v komisijah drugi dan konference SZDL okraja Koper v Portorožu minuli teden. Novi Okralml šmioet Predsednik: Albert Jakopič-Kajtimir Sekretar: Ivan Mavsar Člani: Mario Abram, Marija Aljančič, Stanislav Berlot, Bogomil Bitežnik, Rastko Bradaškja, Vincenc Buonasisi, Franc Čehovin, Albin Dvjc, Justa Dujc, Jože inž. Drnovšek, Marko Enci, Lucijan dr. Ferfolja, Ida Gec, Jože Guštin, Karlo Gia-cuzzo, Mirko Jelerčič, Baldomir Jazbec, Leopold Jazbec, Ivan Knez, Črtomir Kolenc, Darinka Kralj, Avgust Kodrič, Ivan Korošec, Štefan Kocjančič, Josip Kramar ič, Lojze Les j ak, Stane Lavrenčič, Ivan Lemut, Branko Lulcač, Mirko Lavrenčič, Jože Munda, Miro Okretič, Svetozar dr. Polič, Jože Pirnat, Franček inž. Pajenk, Jože Perhavc, Ivan Pangos, Jože Pečar, Franc Pečar, Rado Pišot, Emil Pribac, Franc Raktelj, Milena Rebec. Ivan Renko, Mario Sa.ntin, Mihael Savnik, Albin Simčič, Janko Sta-dler, Joško Sajn, Ivan Skrbeč, Amalija Šturm, Tone Sturm, Fani. Štravs, Marcel Stok, Alojz Tomažič, Tone Ulcmar, Srečko Vilhar, Marija Vogrič, Jože Vidrih, Oskar Venturini, Milan Zakrajšek, Jože Žižek in Bruno Zustovič. Na d z orni odbor: Avgust Brezavšček, Leopold Caharija, Stanko dr. Kovačič, Ciril Rapoteč, Stojan Smrkolj, Slavko Škrinjar, Katarina Vehar. Pogled v veliko dvorano hotela Palače v Portorožu \drugi dan okrajne-konference SZDL med govorom tovarišice Vide Tomšičeve. Spremenjeni odnosi v kmetijstvu ZAKLJUČEK GOVORA VIDE TOMŠIČEVE NA PORTOROŠKI KONFERENCI Obvladovati pa moramo naravo (Nadaljevanje s 3. strani) Mladina je en faktor revolucije v kmetijski proizvodnji, in jo moramo za to seznanjati z vsemi modernimi sredstvi na eni strani, na drugi pa moramo biti v naši politiki na vasi popolnoma realni. Mi nismo nikdar govorili, ne pred vojno, in ne med vojno, da je socializem zaostal način proizvodnje. Socializem je nujen zaradi tega, ker so sc proizvajalne sile poboljšale — spremenile. Marks je govoril o končnem zlitju mesta in vasi, vendar ne tako, da bomo vse znesli na vas, temveč da mora na vas preiti na ta način, da bodo tam obvladovali naravo. Cim imamo mi sredstva, je treba odprto kmetom reši: tako jc za vas in za nas vse skupaj boljše. Važno je, da zemlja rodi, ne pa njena lastnina Zdi se mi, da je treba to vzdušje ofenzivnosti obraniti. V Jugoslaviji se pripravlja zakon o zemlji, ki ne bo pomenil nobenega odvzema lastnine. Lastnina za nas ni važna, ampak bo govora o tem, da pa ima vendar družba pravico, da reče, da se mora obdelovati zemlja na tak način, da bo čimbolje rodila, ne pa, kakor jo jc obdeloval že stari oče. Tu bo treba dobiti zaslombo naših ljudi na vasi. Kavno tako, kot si družba dovoli prinesti zakon o tem, da otrok mora hoditi v šolo osem let, ravno tako moramo gledati, da bo zemlja rodila. To je povsem logična stvar. Razbijati moramo miselnost, da laliko socializcm damo, ne da bi se dotaknili primitivnega življenja v naših zaostalih vaseh. Mislim, da glasovi počasnejšega korakanja na vasi pravzaprav škodujejo tudi kmetom. Ce bi vi bolehali, je tudi bolje, da bi takoj šli na operacijo, kot pa da vas tri mesece božajo in vas z aspirini gor spravljajo. Tako je treba tudi kmetom povedati, in če boste naravnost nastopili, boste imeli tudi največje uspehe.' , Trgovina Zdi se mi pa zelo važno, da razbijamo istočasno ko uvajamo moderno tehniko, da razbijamo birokratizem (Nadaljevanje s 1. strani) nega križišča .pred vasjo, kjer so postavili zasedo. Janko Premrl-Vojko. in Anton Ferjančič-Zvon-ko sta se pripravljala na požig karabiinjerskega avtomobila, kar pa jima ni uspelo, ker so se ka-rabinjerji med tem že vrnili iz vasi, ker niso več našli partizanov. Nato so partizani napadli svoje zasledovalce, ki so se v paničnem begu spustili po strmini v Rašo. Pozneje se je zvedelo, da sta bila dva karabinjerja ranjena. V tem napadu so partizani prvič uporabili strojnico, ki so jo malo prej zaplenili italijanski posadili pri Štanjelu. Od 13 partizanov, ki so sodelovali v tem prvem napadu, so danes živi le še Ervin Dolgan ter narodna heroja Anton Ferjančič in Karlo Maslo. Preteklo nedeljo je bila v Gri-žah proslava, ki ji je prisostvovalo več sto ljudi. Proslava je bila posvečena 40. obletnici ustanovitve KPJ in spominu na 9 februar 1942. Improviziranemu napadu, ki so ga na zgodovinskem kraju uprizorili mladinci predvojaške vzgoje, je sledil govor o delu in razvoju KPJ ter kratek kulturni spored. -er pri vodilnih ljudeh. Mislim, da je ta odnos zaslužkarstva marsikdaj nekaj popolnoma ncsocialistlčnega in se mora provaliti. Lani ste imeli tak slučaj — in o tem boste morali Se govoriti v svojih občinah — da so se »puntali« privatni trgovci, ko ste začeli z intervencijo poljedelskih pri- Zbor proizvajalcev rešuje Preteklo soboto je zbor proizvajalcev ObLO Ilirska Bistrica razpravljal o gospodarskem stanju v podjetju Ilirija ter o drugih gopodarsko finančnih vprašanjih občine. Prispevki podjetij za izboljšanje življenjske ravni delovnega človeka naj bi bili po mnenju zbora uporabljeni v letošnjem letu predvsem za gradnjo šolskega poslopja. Zbor proizvajalcev je tudi ugotovil, da bo nujno potrebno poiskati denarna sredstva ža ureditev mlečne restavracije v novozgrajenem stanovanjskem bloku, nadalje za ureditev vodovoda, elektrifikacije, uslužnostnih obratov, trgovinskih in gostinskih lokalov ter za razna druga komunalna dela. Dober naraščaj TVD Partizan iz Lokve šteje 125 članov. Predvsem mladina se .redno udeležuje vaj, posebno rada pa igra namizni tenis. Mizo je društvu podaril bivši občinski svet za telesno vzgojo v Divači. Dramir rezno meste delkov na trgu. To je monopolističen kapitalizem najhujše vrste. Mislim, da jc to dokaz, da takih elementov, lii hočejo živeti na račun izkoriščanja človeka po človeku, da jc takih elementov precej v raznih trgovskih in poslovnih krogih, in da jih jc treba odkriti, in občine morajo napraviti plane preskrbe tržišč, upoštevajoč vašo vas in pa vse zaledje poljedelstva.« V nadaljevanju se je tovarišica Vida Tomšičeva obširneje zadržala tudi na zunanjepolitičnih vprašanjih in poudarila velikansko vlogo Jugoslavije kot temeljnega kamna novih odnosov v svetu na bazi politike dejavnega sožitja in enakopravnega sodelovanja med vsemi narodi sveta. Konec njenega govora so prisotni delegati pozdravili z burnim ploskanjem, pa tudi med izvajanjem so jo često-krat prekinili z navdušenim odobravanjem njenih besed. ti Kmetijska zadruga Lokev si prizadeva, da bi se med njo in kmeti ustvarilo čim širše sodelovanje. Da bi se olajšali in zmanjšali stroški individualnega kmeta, si je zadruga s pomočjo KZ Vreme nabavila traktor z vsemi priključki. Za nakup traktorja sta zadrugi prispevali 50 odstotkov lastnih sredstev, ostalo pa sta vzeli iz investicijskega sklada. Nedvomno je traktor za zadrugi velika pridobitev, kajti z njim bo šlo delo na polju veliko laže in hitreje. Z ostalimi priključki Na poročilo predsednika Kajtimira ter na'delo komisij se je v plenurnv drugi dan konference razvila živahna in plodna razprava. Na sliki: inž. Fr. Pajenk razpravlja o kmetijskih vprašanjih koprskega okraja. bodo sedaj lahko uspešno izvajali agrotehnične ukrepe, posebno škropljenje sadnega drevja v Vremski dolini, zatiranje rastlinskih škodljivcev in glavične bolezni. Vaščani so v kooperaciji po-gnojili precejšnje površine zemlje z umetnim gnojilom nitrofo-skalom. Priporočali pa bi tudi drugim kmetom, da se vključijo v kooperacijo, kajti gnojenje zemlje predstavlja enega izmed temeljnih pogojev za izboljšanje kakovosti krme in živinoreje. To OB S. MARCU V 40. LETU KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE Sredi mogočnih gozdov pod Pohorjem stoji samoten spomenik. Visoko se dviga nad okolico in daleč naokrog se vidi. Ljudje prihajajo tja, pr-mašajo cvetje in prižigajo sveče. V očesu se zaiskri solza, ko s sklonjeno glavo molče stoje ob spomeniku. Napis pa obtožuje tiste, 'ki so na zločin že davno pozabili. Tukaj spi okrog .200 žrtev fašizma, ki so bile ustreljene aprila 1945. leta. Mesec dni pred svobodo je bilo okupatorju potrebnih še teh 200 življenj. Med njimi je bila ustreljena tudi mlada Primorka Marica Petelin, doma iz Gorjanskega pri Sežani. Njeni starši imajo malo kmetijo. Oče Ludvik je delal v kamnolomu in je že 1937,- leta umrl. Matu je ostala sama z osmimi otroki. Najmanjši je imel takrat šele 2 leti. Marico je vzela še istega leta k sebi teta, ki je bila v Mariboru, Njen mož je bil železničar. Imela sta lepo hišo in pri njih je Marica našla dom. Zaposlila se je v tovarni. Njena domačija je bila v Italiji. Kolikokrat se je pač spomnila na domače! Ko so pridrli Nemci in začeli izseljevati, sta bila tudi stric in teta izseljena. Marica je ostala sama. 2e 1942. leta je začela sodelovati s partizani, Takrat je imela 19 let. Bila je partizanska kurirlta. Na kolesu je prepeljala marsikatero pošto iz Maribora v Slovensko Bistrico, v Ra-dvanje in kdo ve kam še vse. Neumorna je bila. Sovraštvo do Nemcev, do teh, ki so ji vzeli drugi dom, in pogum ter vera v zmago so ji dali moč, da je premagala vse težave. Kdo bi sil takrat mislil, da je lepo, čedno oblečeno dekle črnih las, leskečih se črnih oči — partizanska kurirka? Januarja 1943. leta je bila Marica že kurirka Okrožnega odbora OP in Okrajnega komiteja KFS. Takrat je hodila na Pohorje in prenašala direktive Partije, V njenem stanovanju je bila kurirska javka,, kjer so bili razni sestanki. Istega leta je pisala svoji mami: »Se se bomo dobili pri naši, skromni mizi!« Takrat je šel že njen drugi brat v partizane. Starejšega brata so dobili Nemdl in ga po- slali v Dachau. Sele po osvoboditvi se je vrnil. Vsa njena družina je sodelovala s partizani. Ko so bili 15. julija 1944 izdani člani Okrajnega komiteja KPJ, so jih napadli v neki Miši blizu Maričinega stanovanja. Borba je bila srdita in padli so vsi do zadnjega. Takrat je Marica pritekla k svojim sodelavcem, padla na stol in glasno zajokala: »Fantje so padli . . .« Več ni mogla spraviti iz sebe. Tega ni mogla preboleti. Hotela je it1! v partizane, kakor so tedaj storili mnogi drugi. Toda njej ta želja ni bila izpolnjena. Na javki, kjer bi jo morali čakati partizani, so jo pričakali Nemci in jo odpeljalll v max"iborski zapor. Tri tedne je bila v bunkerju, na golih tleh in brez hrane. Hoteli so jo streti, kajti poznali so njen pogum, njeno neomajno vero, saj je bil njen nekdanji sodelavec zdaj izdajalec in gestapovec. Trpinčili in mučili ter zasliševali so jo, dne 20. marca 1945 pa je morala Marica pred posebno sodišče. Obsodili so jo na smrt. 6. aprila 1945 so pridrveli Nemci v njeno rojstno vas, ujeli njeno sestro- partizanko in jo odpeljali v Trst, do-mafiljo pa požgali. Istega dne, sonce je že skoraj zašlo, so zarožljali ključi in, vrata celice so se odprla. »Marica, domov greste,« je dejala paznica, ki je stopila v celico. Takrat Je Marica ponosno dvignila glavo, črne oči so se zabliskale in trdo je dejala: »Meni ne boste lagala. Vem, da grem na streljanje.« Snela je verižico z vratu in jo podarila neki partizanki, prav tako svojo sliko. Celica je onemela, Strumno, skoraj po vojaško je stopila do vrat, dvignila roko ob čelo in dejala: »Dekleta, če pridete za menoj, dokažite švabom, da se mi Slovenci ne bojimo umreti za svobodo. Ce pa pridete ven, pozdravite naše partizane. Smrt fašizmu, svobodo narodu!« Bila je bleda, a n-obena črta na obrazu ni 'izdajala njenih občutkov. Obrnila se je, vrata so se zaprla in v celici je postala tišina kot v mrtvašnici. Marico pa so zvezali, jo z mnogimi drugimi odpeljali pod Pohorje in tam ustrelil1!. Njena uporna glava se ni sklonila prej, dokler je niso pokosili streli. T. M. je za Lokev še posebnega pomena, ker je izrazito živinorejska vas. Ponaša se z lepo sivorjavo pasmo goveje živine, ki jo trgovci zelo radi odkupujejo. S tem v zvezi bi bilo prav, če bi kmetje vsaj deloma očistili in pognojili svoje pašnike, kar bi tudi pripomoglo k boljši paši. Zadruga ima sadovnjak, ki je zasajen s češpljami in višnjami. Sadovnjak so že delno očistili in obrezali. V kratkem bodo drevesca poškropili z zaščitnimi sredstvi. Pred kratkim je zadruga preuredila v mesnici hladilnik in iz higienskih razlogov uredila prostor za obleko in delovno orodje, Pomembna je tudi rekonstrukcija mostne tehtnice. Popravilo je opravila zadruga z denarno pomočjo podjetja Jadran iz Sežane. Sedaj pa čaka zadrugo še ureditev prostorov za zbiralnico mleka. Dramir Koristen tečaj V Ilirski Bistrici se je začel tečaj Rdečega križa, ki ga obisku^ je 70 mladincev in mladink iz podjetij Topol, Lesonit in Zadružnik. Tečajniki se bodo seznanili z osnovami zdravstva, prve pomoči, z varnostjo pri delu in z nujnostjo redne prehrane ze zdravje in delovno storilnost s>SLOVENSKI JADRANc v vsako hišo Slovenskega Primerja! NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Delegati glasujejo za volilni postopek Zvezni izvršni svet je sprejel na svoji zadnji seji več važnih ukrepov s področja gospodarstva. Sprejem teh ukrepov je omogočil lanskoletni uspeh, ko so bile planske naloge opravljene zadovoljivo v skladu z osnovnimi cilji naše gospodarske politike. V nekaterih sektorjih, tako se ugotavlja, so bile celo te naloge presežene. Novi gospodarski ukrepi predvidevajo v prvi vrsti finansiranje gradnje novih hidrocentral, dalje odreditev znatnih sredstev za investicije na področju republik Makedonije in Črne gore, posebno pa je važen ukrep za ustanovitev skupnih rezervnih skladov gospodarskih organizacij s področja industrije in rudarstva ter gradbeništva ter za kmetijska posestva, slednje po republikah. Namen teh skladov je zagotovitev sredstev za gospodarski razvoj in povečanje osebnih dohodkov takih gospodarskih organizacij, ki predvsem zaradi slabe tehnične opremljenosti ali drugih objektivnih pogojev ne morejo ustvariti v la namen zadostnega dohodka. Spričo pomena za naše področje pa naj omenimo odločbo o dohodkih investicijskih skladov republik in občin za finansiranje investicij zaradi pospeševanja tu- rizma. Po tej odločbi bodo ustvarjeni posebni skladi, v katere se bo stekalo 50 % protivrednosti tujih plačilnih sredstev, to je dinarjev, ki bodo ustvarjeni v turističnem prometu s tujimi fizičnimi in pravnimi osebami. Od tega sklada bodo S0°/o lahko uporabile občine in gredo ta sredstva v njihov investicijski sklad, do-čim pripada ostalih 20 °!o republiki. Kakor rečeno je ta ukrep posebno važen za koprsko področje in predstavlja na eni strani važno spodbudo za pospeševanje inozemskega turizma, na drugi strani pa daje možnost ustvarjanja potrebnih pogojev za tak turizem. Tako bo omogočena graditev raznih turističnih naprav, v prvi vrsti pa hotelov, ki jih primanjkuje, pa tudi modernizacija sedanjih in njihova prilagoditev današnjim zahtevam. V zvezi z razporeditvijo investicijskih sredstev je Zvezni izvršni svet odločil nad 23 milijard dinarjev za finansiranje prometa, in sicer brez obveznosti vrnitve teh sredstev. To postavko omenjamo zato, ker jc ureditev prometa eno izmed važnih vprašanj tudi s stališča, dviga turizma in potniškega prometa sploh kot tudi s stališča dviga tovornega prometa. Oboje se sicer z leta v leto dviga, toda znano jc, da promet spričo zastarelosti in iztrošenosti naprav ne odgovarja več in ni kos že sedanjim, kaj šele novim nalogam. V tem pogledu predstavlja zopet koprsko področje posebnost kot področje, ki je zvezano z zaledjem le z avtobusnimi progami in mu je potrebna železniška zveza, ki pa v tem letu — kakor kaže — še ne pride na vrsto. Ko govorimo o ukrepih Zveznega izvršnega sveta, naj omenimo še zasedanje Ljudske skupščine LR Slovenije, in sicer prvič v novi zgradbi. Na tem zasedanju sicer niso bili sprejeti kaki posebni gospodarski ukrepi, je Va bilo obravnavanih na njej več gospodarskih vprašanj zlasti _ s področja proizvodnje v industriji in gradbeništvu ter obrti, blagovne zamenjave in posebej o naši nadaljnji politiki na vasi. Gre za vprašanje pospešenja graditve socializma na vasi, ki ga ovira drobnolastniška razcepljenost po-; Ijedelske proizvodnje. Zato naj bi odprli pot modernizaciji poljedelske proizvodnje zlasti s pospeševanjem kooperacije. S tem se odpirajo poljedelstvu nove možnosti razvoja, ki bi po podatkih, ki so na razpolago, v nekaterih panogah lahko pospešile porast za 50 odstotkov tržnih viškov *•' primeri s sedanjim stanjem. To pa pomeni v denarju nad 10 milijard večji dohodek. V 5. številki Slovenskega Jadrana je bil objavljen članek z naslovom »Z metlo nad mlekarne«. Poslovalnica mlekarne v Kidričevi ulici nam je v zvezi s tem člankom poslala naslednji dopis: »Prav je, da se je načelo vprašanje stanja v naših mlekarnah, vendar pa pri tem opozarjamo, da je podganja zalega v Kopru problem številka ena. Res je, da osebje poslovalnice z vso vest- LOKEV PRI DIVAČI Pred kratkim je bil v Lokvi zbor volivcev s področja volilne enote: Lokev, Prelože, Kačiče, Pa-red in Dane. Na zboru volivcev so razpravljali o pripravah na bližnje volitve v novi občinski ljudski odbor Sežana, ki bodo 29, marca. • utt «m» SUIIA KRAJINA V JUBILEJNEM LETU KPJ IN SKOJ Tudi v občini Žužemberk bomo dostojno proslavili 40-letnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ. Program, pripravljen za ta jubilej, je program vseh političnih, množičnih in drugih organizacij, skratka program vseh delovnih ljudi Suhe krajine. Zasovsy SREČNO, STARA POSTA! Trbovlje, 24. febr. 1953. — Včeraj so na Trgu revolucije začeli podirati staro trboveljsko »ptičnico-j, ki je nad trideset let služila trboveljski pošti in telefonu. Vanjo se je takrat pošta preselila iz prizidka pri poslopju Rudniškega magacina. Zdaj dela trboveljska pošta in avtomatska telefonska centrala v modernem poslopju ob novi Blagovnici. IZGUBLJENI MILIJONI Lani so naša podjetja plačala za usluge privatnim obrtnikom, pretežno izven okraja, nad 158 milijonov dinarjev — Nujno je ustanoviti več uslužnosuiih obrtnih podjetij O tem Je razpravljal na seji tudi upravni odbor Okrajne obrtne zbornice in ugotovil zanimive pojave. Tako je lani Tovarna pohištva v Novi Gorici plačala privatnim obrtnikom blizu 12 milijonov dinarjev, od tega samo Ivanu Vrhovcu iz Ljubljane kar 7,024.000 za 'Izdelovanje ogledal. »Zid-grad« Idrija blizu 14 milijonov, od tega Antonu Šuštarju iz Kranja za parketarska dela 4,307.000, Mariji Homec iz LJubljane pa 2,978.000 za tera-cerska dela. SGP Ajdovščina je plačalo za razne usluge privatnim obrtnikom nad 25 milijonov dinarjev, od tega samo za pleskarska dela 6 milijonov. Na tem dolgem seznamu podjetij pa je na prvem mestu SGP »Gorica« s 77 milijoni plačanih obrtnih uslug privatnikom. Marijanu Bokalu iz LJubljane je n. pr. plačalo za parketarska dela 15,664.000, Pranju Zrncu iz Ljubljane za steklarska dela 13 milijonov, raznim obrtnikom za steklarska dela 3,136.000, Toniju Koviču iz Ljubljane za pečarslca dela 6,700.000, Ivanu Skubicu iz Ljubljane za dobavo in montažo rolet 8,514.000 dinar-iev in tako dalje. Skupno so naša podjetja plačala lani privatnim obrtnikom, večinoma izven okraja, 158 milijonov 606.012 dinarjev. ŽIČNICA TUDI V BOHINJU V to gradnjo je bilo po podatkih PD Železničar lz Ljubljane, ki je z gradnjo pričelo že v letu 1054, vloženo približno 3 milijone dinarjev. Do sedaj je že zgrajenih več kot 2 km dovozne ceste, zgrajena sta pa tudi dva oporna stebra za žičnico; pripravljeni so tudi popolni načrti. Žičnica bo grajena v nihalnem sistemu z dvema gondolama in bo lahko v eni uri prepeljala 100 ljudi. Dolžina žičnice bo znašala 1400 metrov. Žičnica na Vogel bo v primerjavi s stroški drugih žičnic zelo poceni, saj bo stala največ 50 milijonov dinarjev. Z njeno izgradnjo bodo v Bohinju odprte nove možnosti za razvoj domačega in Inozemskega turizma. nostjo skrbi, da bi naša mlekarna poslovala v smislu predpisov sanitarno tehnične zakonodaje. A naš trud je često zaman. Še nekaj dni pred sedanjo deratizacijo je bilo okrog mlekarne, točneje rečeno, na sosedovem vrtu, vsaj 30 podgan, ki so se nemoteno sprehajale. Naša poslovalnica ima skladišče na dvorišču. Ni nam uspelo, da bi si ga uredili v prostorih poleg lokala, niti nam ni uspelo, da bi dobili prostor za kuhinjo. Še več! Kakor je znano, nimamo v Kopru javnega stranišča. Potniki prihajajo v zgodnjih jutranjih urah in eni uporabljajo stranišče v gostilni »Turist« (Taverna), drugi pa uporabljajo naše stranišče, ki ga imamo na dvorišču. Na tem dvorišču pa moramo zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov v poletnih mesecih vskladi-ščiti dnevno do 150 leg masla, okrog 500 kozarcev jogurta in do 200 litrov mleka. S tega dvorišča, kjer je naše skladišče in tudi stranišče, je prehod za stanovalce sosednje hiše. Vsekakor bi bilo nujno, da bi razmislili o ureditvi mlečne restavracije. Sedanji prostori mlekarne v Kidričevi ulici ne morejo nuditi možnosti, da bi v njih uredili mlečno restavracijo. Mlečna restavracija v Kopru pa je nujno potrebna, zato naj bi zbori volivcev obravnavali vprašanje naših mlekarn in ukrenili da bi: 1. v Kopru-ustanovili mlečno restavracijo, 2. da bi preskrbeli sredstva za ureditev sedanjih poslovalnic in 3. da bi še pred sezono uredili vprašanje javnih stranišč, ker ni več moč dopustiti koriščenje stranišča naše poslovalnice za uporabo široke javnosti.« Udeleženke in udeleženci okrajnega, zbora bolničarjev programa ZKJ je bilo v Lokvi pet Študij Do sedaj predavanj o programu ZKJ. Na zadnji seji krajevne organizacije ZKJ pa je bil izvoljen odbor, ka bo pripravil krajevno .proslavo 40-letnice ustanovitve KPJ. Pred kratkim je predaval Anton Božeglav lokavski mladini o glavnih značilnostih družbenega razvoja v naši državi. »Kam iz zadreg« Na zadnjem občnem zboru prosvetnega društva »Tabor« so sklenili, da mora zopet začeti z delom dramska sekcija. Zaito bo ta sekcija uprizorila v počastitev Dneva žena Streichnberjevo veseloigro v treh dejanjih »Kam iz zadreg«. To veseloigro bodo uprizorili tudi v okoliških vaseh. Igralci so večinoma mladi ljudje. Dijaki, ki obiskujejo osnovno šolo v Sežani, in učenci osnovne šole iz Lokve pa bodo v bližnji prihodnosti uprizorili otroško igro v štirih dejanjih »Lenuh pole-žuh«. Obe dramski predstavi bo režirala Sonja Placer. V Kopru so v nedeljo ustanovili okrajno podružnico Društva bolničarjev Slovenije, katera bo organizacijsko povezovala okrog 350 bolničark in bolničarjev zaposlenih v bolnišnicah ter zdravstvenih ustanovah koprskega okraja. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik Društva bolničarjev, Slovenije Stane Žitnik. Ta je v razpravi s tehtnimi besedami prikazal delegatom občnega zbora vlogo in pomen novoustanovljene podružnice, upravnik splošne bolnišnice v Kopru Rado Prelovec je poudaril nujnost tc-snega sodelovanja med Društvom bolničarjev in sindikalnimi podružnicami ter upravami zdravstvenih ustanov, medtem ko sta dr. Amalija Cotič ter dr. Ivan Kastelie govorila o odgovornosti bolničarske službe. Pozvala sta delegate, naj poskrbijo, da bi njihova stanovska organizacija nudila svojim članom kar največjo možnost strokovnega, ideološko - političnega ter kulturnega izobraževanja. Delegati občnega zbora so no- □ □ ... če bi na Krasu, kjer je pogozdovanje velikega gospodarskega pomena, do skrajnosti omejili sečnjo dreves. Takšna dovoljenja namreč često omogočajo posek redkih drevesnih vrst v času, ko daje družba milijonska denarna sredstva za pogozditev Krasa; ...če bi prvenstveno pogozdili najbolj nerodovitne, kamnite In degradirane kraške terene, ki so sedaj skoraj popolnoma brez vegetacije; ... če bi gospodarske organizacije, predvsem pa sindikalne družnice v podjetjih ne samo napotile, pač pa tudi z ureditvijo počitniških domov omogočile članom delovnih kolektivov cenen in udoben redni letni dopust; □ ... če bi člani svetov in odborov redno sodelovali na sejah, na S katerih se sklepa o problemih, ki zanimajo tiste, ki so tem članom □ zaupali opravljanje pomembnih družbenih nalog; □ ... če bi zbori volivcev zahtevali od svojih odbornikov, naj jih 0 seznanijo z delom ljudskih odborov ter njihovih komisij; / ... če bi delovni kolektivi proučili pravkar zaključene bilance U o poslovanju podjetij v minulem letu; P JOOTiiDamnDmDanDD »S I ovni k« izpopolnjuje svojo turistično dejavnost V enem letu, odkar je prevzelo turistično dejavnost od bivše portoroške »ADRIE«, se je avto-turistično podjetje »Slavnik« uveljavilo tudi že kot potovalna agencija. Vrsta sklenjenih pogodb za prevoz skupin inozemskih turistov v naša letovišča in nazaj je samo eden izmed dokazov, da turisti cenijo »Slavnilcove« usluge. Seveda pa v tem letu še ni šlo vse tako, kot bi bilo želeti. Celo znotraj podjetja ni bilo vedno popolnega razumevanja za turistično službo, kaj šele zunaj, kjer je podjetje moralo poleg ostalih težav premagovati še slab glas, ki se je bil ustvaril v 'javnem mnenju glede poslovanja bivše »Adrie«. Po drugi strani so potrebe turizma naraščale, kot je sploh rapidno naraščal turistični promet na vsem področju našega okraja — »Slavnikova« turistična služba pa ni imela niti več ve« in v duhu družbenega upravljanja režeta vsa aktualna vprašanja, ki. se pojavljajo v turistični službi podjetja, ter daje predloge za njihovo čim primernejšo rešitev. Tudi delo tega organa jamči, da bo »Slavnikova ■■ turistična dejavnost v bodoče i'cdno boljša. voizvoljenemu upravnemu odboru zaupali sestavo delovnega načrta za delo v letošnjem letu. Med drugim so priporočili, naj bi ta delovni načrt predvideval organiziranje rednih mesečnih strokovnih predavanj, ureditev sistematizacije in priznanja kvalifikacije bolničarjev ter utrditev medsebojnih odnosov zdravstvenih delavcev in odnosov bolničarjev do bolnikov. STROKOVNA VZGOJA V JAVORU Po novem letu so v Javoru zopet pričeli — kot lansko leto — s tečaji za strokovno kvalifikacijo delavcev. Letos se teh tečajev udeležuje še večje število delavcev kot lani — skupno je v vseh treh obratih prijavljenih 238 delavcev, večinoma za dosego polkvalifikacije. Tečaje bodo postopoma zaključevali vse do konca pomladi, ko bodo končali tečaj in opravili izpite tisti, ki hočejo doseči naziv visokokvalificirane-ga delavca. MENZA V JAVORU DOBRO DELA Menza, ki so jo s pomočjo Javora odprli sredi januarja, je pokazala prav lepe rezultate. Vsi, ki jo obiskujejo, so z njo zadovoljni, ker je hrana zelo dobra, cene pa zmerne, tako da število abonentov stalno raste. Naval na izdatno in poceni malico med dopoldanskim in popoldanskim odmorom je bil tolik, da so tudi odmor morali urediti za nekatere prej, za druge pa kasneje, da lahko pridejo vsi na vrsto. Nekateri računarji, ki so lani dobili v Javoru le tri prijave zanjo, so se krepko ušteli, saj razdelijo v menzi vsak dan čez 200 obrokov. POŽARI NA PIVŠKEM Zadnji teden je po Pivškem večkrat gorelo. Na marsikateri gmajni se je vnela suha trava in požar se je hitro širil. Nekajkrat je zagorelo tudi ob progi, verjetno zaradi isker ali odvrženih cigaretnih ogorkov. Škoda na pustih gmajnah ni velika, razen pri požaru nad Trnjem, kjer bo za več 100,000 škode, ker so pogoreli mladi nasadi. Ti požari pa opozarjajo na skrajno previdnost in takojšnjo intervencijo. S. M. Svojstvena zadruga Na vajeniški šoli v Ilirski Bistrici so ustanovili zadrugo, v katero se je doslej včlanila več kot polovica učencev. Zadruga razpolaga z mizarsko in ključavničarsko delavnico, vrednost njenih osnovnih sredstev pa je ocenjena na okrog 400.000 dinarjev. Prem za 40-letnico KPJ Proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ bodo imeli v Premu še ta mesec. Doslej so že sprejeli v Zvezo komunistov nekaj novih članov, ostale pa bodo v prihodnjih mesecih. V Premu imajo tudi študijske sestanke, na katerih proučujejo program ZKJ.- S. M, Kaže. da je postavitev skupnega sekretariata in biroja za turistični društvi Piran in Portorož zaaktivizirala obe društvi, Seveda, čim je videti, da se sklepi tudi uresničijo in ne ostane samo pri besedah in zapiskih, je nujno, da poraste volja do dela tistih, ki jim je razvoj turizma pri srcu. Upravni odbor Turističnega društva Piran je tako te dni na svoji seji pretresel, kaj vse je potrebno za čim boljšo pripravo na letošnjo turistično sezono. Predvsem predlaga društvo, naj bi se takoj začelo z urejanjem parka nad »vilo Novelo«, torej med mestom in obzidjem, za javni park. Uredijo naj se izpreha-jališča in postavijo klopi. Uredi naj se dalje razgledni prostor pri cerkvenem obzidju. Za to bi bilo potrebno urediti dostop iz ulice Leonarda da Vincija, Prostor, od koder je čudovit razgled na Gra-dež in vso obalo od Devina do Trsta, pa naj bi se ogradil z zaščitnim obzidjem in zasadil z lepotičnim grmičjem ter opremil s klopmi. Končno .predlaga društvo, naj se v Marijini ulici popravi obzidje, ki se ruši na obeh straneh. Na spodnjo stran naj se ! ga obnovi samo do take višine, da bo preko njega možen razgled na mesto in ves portoroški zaliv. Za vsa ta dela je društvo pripravljeno prispevati iz svojih sredstev. Društvo opozarja tudi na potrebo tako imenovanih »kopaliških mojstrov« v naših kopališčih. Potrebujemo jih za učenje plavanja in drugih vodnih športov, pa tudi za primer potrebe reševanja utopljenca. V drugih državah je kopališki mojster po zakonu predpisan za vsako javno kopališče. Naše fizkulturne šole so pripravljene nuditi kopališčem v sezoni svoje gojence proti plačilu hrane in stanovanja. Upajmo, da bodo ti predlogi do sezone dejansko uresničeni. Lj Of^fcp ty&íí? P/i »BIIiAČ« je 23. februarja plula skozi Gibraltar na poli v Hampton Roads, kamor bo priplula 12. marca. P/l »DUBROVNIK« je 26. februarja plula skozi Gibraltar na noti za Rotterdam, kamor bo prispela danes, dne 6. marca. M/l »GORENJSKA« je 26. februarja priplula na Reko, kjer razklada tovor. P/l »GORICA« je 28. februarja odplula iz Novorosijslca s tovorom za FLRJ. P/l »LJUBLJANA« je 28. februarja odplula iz Reke. M/l »MARTIN KRPAN« je 2S. februarja odplula iz Reke s lovorom za Aleksandrijo, Egipt. P/l »NERETVA« je 26. februarja odplida iz Odese za Jugoslavijo. P/l »POHORJE« je 14. februarja priplula v Villa Constitución, kjer naklada tovor in bo dne 10. marca odplida z njim v Buenos Aires. P/l »ROG« je 20. februarja priplula v Dubrovnik, kjer naklada tovor. P/l »ZELENGORA« je 1. marca. odplida iz Beyroutha s tovorom za Jugoslavijo. m Z občnega zbora esperantistov v Ilirski Bistrici Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš sodelavec in borec non bara direktor Gozdnega gospodarstva Postojna, rezervni oficir, član ZKS, ZB NOV in SZDL Dobrega tovariša bomo obranili v trajnem spominu. Občinski ljudski odbor Postojna Občinski komite ZKS Postojna Občinski odbor SZDL Postojna Občinski odbor ZB NOV Postojna in Občinski odbor UitOJ Postojna z'"*? / „ -— Piranu. V pritličju tega poslopja bo moderno opremljena turistična poslovalnica, a tudi nadstropja bodo urejena in opremljena za potrebe turizma. Novo poslovalnico, oziroma adaptirano, dobi »Slavnik« tudi v Izoli, pravzaprav pa še na bloku v Škofijah. Poslovalnica na avtobusni postaji v Kopru bo razširjena in bolje opremljena. Med raznimi drugimi dejavnostmi in pripravami na letošnjo-turistično sezono pa naj omenimo še izdatno pomoč, ki jo je podjetje »Slavnik« nudilo za izdajo■ edinstvene avtokarte Slovenije. Zemljevid v polreliefni večbarvni izdelavi je že v tisku in bo konec marca že v prodaji. Jule naj uredim, da bodo tjakaj pošiljali kar neme filme, kajti razgrajanja, prostaškega komentiranja in »uglašenega« žvižgmija je med predstavami tako vedno dovolj. Močno kulturni, kaj? Kino-obiskovalci v Knežaku! Kar na kratko jih bom »olupil« še nekaj. Tako še kinoobiskovalce v Ilirski Bistrici za njihovo vneto kajenje med predstavami. Pravijo, da je uprava kina sklenila zdaj namestiti povsod pepelnike, kar je še vedno ceneje, kakor pa se prepirati s pre-tepaško razpoloženimi kadilci, ki zahajajo v kino zasmrajat zrak in preganjat vidljivost. Samo — jaz pravim: kaj pa gasilci in dmga oblast? Iz Ilirske Bistrice še poročajo, da bodo zdaj po širni ilirski deželi posejali tistih deset ton ri-ža, ki menda zaradi vlage že sam po sebi raste v nekakšnih skladiščih. Ponesrečeni poskus bi moral plačati potrošnik, zato upajmo, da se bo posrečil in vsaj povrnil vložena sredstva. Kar pa se tiče tistih kravat, ki sem jih zadnjič omenil, zadeva ni tako huda. Na stare dni mi peša vid, ali pa sem čez oči svojega informatorja videl štirikratno — res je namreč, da jih je »samo« še J.200, da so pisane in pestre kol le kaj, prodajajo pa jih lahko po vsem širnem svetu in še čez —- za to imajo vso pravico. Kaj pa je z Glasbeno Šolo v Ilirski Bistrici? Morda bo kdo vedel, pojasniti, zakaj so starši v zadnjem času izpisali kar nad 20 otrok? Spet bom lcregan, ker sem predolg, zato naj nekaj sladkorčkov ostane še za prihodnjič. Lepo pozdravljeni! Vaš Vane TELESNA VZGOJA * S P O S T * Š A H! * TELESNA VZGOJA * ŠPORT ŠAH * T E L 1 S M A V 2 NOGOMET V nedeljo se bo začel spomla-■danski del prvenstva v enotni ■slovenski nogometni ligi. Edini zastopnik Primorske v tej ligi —■ Izola je tudi preteklo nedeljo izrabila za preizkušnjo igralcev, ki se bodo prihodnjih enajst nedelj borili za točke. Dejstvo, da je Izo-lane zanimalo, v kakšni formi je njihova enajstorica, zelo lepo vreme in ]pa privlačnost srečanja Redni igralni dnevi koprskih šahistov Novi odbor koprskega šahovskega društva je sklenil uvesti redne igralne dneve, na katerih "bodo prirejali simultanke, dvoboje, predavanja, brzoturnirje in podobno. V igralnih prostorih Lože se bodo odslej šahisti zbirali vsako nedeljo dopoldne. Prva prireditev bo že v nedeljo dopoldne ob devetih, ko bo na sporedu množični brzoturnir. V prihodnjih dneh se bodo začele tudi simultanke najboljših koprskih šahistov po podjetjih, ustanovah in šolah v počastitev 40. obletnice ustanovitve KP Jugoslavije. Prav bi bilo, da bi bile "te prireditve kar se da dobro obiskane. dveh starih nasprotnikov je privabila na igrišče v Izoli nad 1000 gledalcev, med katerimi je bilo tudi precej Koprčanov. Srečanje se je končalo s tesno zmago domačinov 1:0 (0:0). Predvsem je treba povedati, da je bila tekma zelo borbena. Domačini so bili v obeh polčasih v premoči in njihovi zmagi ni kaj oporekati, Pač pa je bilo občinstvo razočarano nad igro obeh enajstoric, saj bi lahko lepe poteze prešteli na prste. Tudi glede tehnike nismo opazili nobenega posebnega napredka, pač pa je treba pohvaliti odlično kondicijo obeh enajstoric, zlasti pa Izole. Morda bo prav to reševalo Izolo v spomladanskem delu prvenstva? Počakajmo do nedelje, ko bomo zvedeli rezultat iz Trbovelj. Teden dni pozneje,, to je 15. marca pa se bo začel boj za točke na primorskih igriščih. Vsa moštva so se bolj ali manj temeljito pripravila in se nam torej obetajo zanimiva srečanja. V najboljši formi je vsekakor Nova Gorica, ki je v prijateljskih srečanjih z najboljšimi slovenskimi enajstoricami slavila kar štiri zaporedne zmage. V nedeljo je bila na vrsti Ljubljana, ki je morala zapustiti igrišče poražena z rezul- tatom 2:3. Tudi tokrat so bili Goricam v premoči, ki pa je niso znali izraziti z boljšim količnikom. Omenimo naj še uspeh piranskega Sidra, ki je doseglo v Pidju neodločen rezultat 0:0 proti prvaku puljske podzveze Puli. Igra je bila vseskozi enakovredna. Glede na zadnje uspehe Sidra v prijateljskih tekmah bo torej treba v spomladanskem delu primorskega nogometnega prvenstva tudi na Pirančane resno računati! Z občnega zbora Okrajne strelske zveze LETOS NA POSTOJNSKEM V soboto, 28. februarja, je razpravljal Svet za telesno vzgojo pri ObLO Postojna o razdelitvi sredstev za gradnjo novih in za popravilo že obstoječih športnih objektov v postojnski občini, o zbiranju finančnih sredstev za telesno-vzgojno in športno dejavnost, imenoval je občinski štab za gradnjo športnih objektov ter predlagal, naj bi bil na Dan mladosti v Postojni zaklju- ROKOMET Ali bodo obdržali prvo mesto? TVD Partizan Dornberg je v nedeljo organiziral drugo turnir-sko tekmovanje, v rokometu, k: se ga je udeležilo šest moštev. Velik uspeh so na tem tekmovanju dosegli člani TVD Partizan iz Dobravelj, ki so se kljub "močni konkurenci uvrstili na drugo mesto. Tudi Dornberžani so pokazali lepo igro in le moštvo Vipave je nekoliko razočaralo, saj ni doseglo svoje lanskoletne ravni. V nedeljo je bila tudi tekma med ženskima ekipama iz Ajdovščine in Dornberga, ki se je zaključila z rezultatom 3:2 za Ajdovščino. Du/Mi. ček prvega občinskega festivala telesne kulture. Člani sveta so sklenili, da bi sredstva, ki so namenjena razvoju telesne vzgoje in športa v postojnski občini in bodo letos znašala okrog 8 milijonov dinarjev, porabili za obnovo dosedanjih in za gradnjo novih športnih objektov. Sklenjeno je bilo, da bi letos zgradili več manjših igrišč, razen tega uredili telovadnico v Prest ranku. začeli z gradnjo olimpijskega strelišča na Soviču, da bi uredili nogometno in košarkaško igrišče v Postojni te naročili izdelavo načrtov za gradnjo športnega doma v Postojni. M. A. Znano je, da je telesnovzgojno in športno življenje v Pivki in njeni okolici povsem zamrlo že pred leti, ko so tamkajšnje društvo TVD Partizan po preselitvi v druge kraje zapustili najaktivnejši telesnovzgojni delavci. Odtlej je aktivno delala na Pivki ODBOJKA TESNA ZMAGA ILIRSKE BISTRICE V tekmovanju za zimski pokal sta se v Ilirski Bistrici pomerila domači Partizan in Partizan Izola Čeprav so bili domačini kot bivši član prve slovenske lige favoriti, so le s težavo premagali borbene Izolane s 3:2 (12:15, 15:12, 9:15, 15:13). Po enakovredni igri je odločala le minimalna razlika v zadnjem setu. Kaže, da bo treba pri letošnjih tekmovanjih v okrajnem in primorskem merilu na Izolo resno računati. V finalu za naslov zimskega primorskega prvaka v odbojki se bosta .v nedeljo pomerila v Kanalu domače moštvo in Ilirska Bi-, strica. Zmagovalec tega srečanja' si bo priboril pravico do nadaljnjih tekmovanj za zimski pokal FLRJ v odbojki. Odbojkarska podzveza koprskega okraja je pripravila za zmagovalca prehodni pokal, za drugoplasirano moštvo pa praktično nagrado. samo Strelska družina, inventar nekdanjega Partizana, ki ga cenijo na približino 1,200.000 din, pa leži že nekaj let neizkoriščen. Z namenom, da bi telesnovzgojno delo na gornjem pivškem področju ponovno oživeli, je občinski odbor SZDL Postojna sklical pretekli teden v Pivki posvetovanje, kamor so povabili aktivne šnortnike in ostale tovariše, ki so pred leti aktivno delali v Partizanu. Proti pričakovanju pa sta prišla na posvetovanje samo predsednik Sveta za telesno vzgo- Društvo esperantistov v Ilirski Bistrici je imelo te dni prvi redni letni občni zbor. Občnega zbora so se udeležili razen članov in ljubiteljev esperantskega jezika s področja ilirskobistriške občine tudi esperantisti iz drugih krajev Slovenije in Hrvatske. Čeprav je bilo društvo esperantistov v Ilirski Bistrici ustanovljeno šele pred enim letom, že lahko beleži vrsto lepih uspehov. V društvu je včlanjenih več kot BERITE IN ŠIRITE "l O0 E »Tf^ LETNI OBČNI ZBOR NOGOMETNEGA KLUBA POSTOJNA Klub pomorščakov LRS, podružnica Koper, vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 12. marca 1.959, ob 16.30 v sejni dvorani ObLO Koper. Ocenjujoč delo postojnskega Nogometnega kluba v preteklem letu in še posebej njegovo redno letno skupščino, ki je bila v petek v Postojni, se je vredno zaustaviti ob vrsti vprašanj, ki so nepogrešljivo povezana z bodočo razvojno potjo športnega življenja v Postojni. Klubova uprava je ta vprašanja pred zborom kritično osiietlila, vseskozi poudarjajoč, da terjajo razmere v klubu korenitih sprememb, usklajenih z vsebino in duhom nove vloge telesne kulture v našem družbenem življenju. Na sliki so jesenske prvakinje goriške rokometne podzveze Rokometnega kluba Ajdovščina. članice V NK »Postojna« je včlanjenih samo 2 S nogometašev, ki so dosegli v preteklem letu nekaj zavidljivih uspehov. Člansko moštvo je v podzveznem nogometnem prvenstvu pristalo dvakrat zapored na drugem mestu, mladinsko -pa na petem. Klub je imel v preteklem letu 775.000 dinarjev dohodkov in le dva tisoč manj izdatkov. Občni zbor je izrekel nogometašem in njihovemu trenerju Mati Majiču za dosežene uspehe v tekmovanju vse priznanje. Pretežni del poročila in razprave so udeleženci občnega zbora praznino posvetili kritični oceni dosedanjega dela v klubu, posebno pa vprašanju vzgoje nogometnega naraščaja. Usmeritev razprave v to smer je dala. zboru izrazito pozitivno obeležje, kajti tudi postojnski nogometni klub je sodil v preteklosti med tista športna društva, ki so v svojih klubaških strasteh, željnih hitrih uspehov, vseskozi zanemarjala st>ojo propagandno vlogo v razvoju športa in sistematično delo z mladino. Posledice takega, nezdravega dela so v Postojni še danes občutne, naglasiti pa je treba, da je vodstvo kluba v preteklem letu že storilo celo vrsto ukrepov, ki bodo brez dvoma'pripomogli k ozdravljenju nezdravih razmer v društvu. Tako so lani na novo formirali mladinsko moštvo, klub je dobil trenerja in pričeli so se sistematični treningi. Vse do danes pa vodstvo kluba ni storilo nobenih ukrepov propa- gandnega značaja, ki naj bi postopoma privedli do omasovlje-nja nogometnega športa v Postojni. Na občnem zboru so nekateri udeleženci nepreudarno grajali odnos mladine in pionirjev do nogometa, nihče pa upra-ve kluba ni vprašal, zakaj doslej še ni dala konkretne pobude za organizacijo tekmovanj med šolsko, delavsko pa tudi kmečko mladino v Postojni in njeni okolici. Osnovni zaključek razprave je bil, da. bodo morali v bodoče posvetiti večjo skrb vključevanju mladine v klub in sistematičnemu vzgojnemu delu z njo. Zdi pa se umestno še pristaviti, da se bo moralo vodstvo kluba prej ali slej opredeliti tudi za razmerje, koliko truda in sredstev bo kazalo vnaprej trositi za draga prvenstvena tekmovanja in koliko za aktivnost v smeri propagiranja nogometnega športa med mladino. Občni zbor je nadalje kritično spregovoril o odnosu članstva do društvene imovine, o potrebi tesnejših, in prisrčnejših odnosov z drugimi športnimi in telesno-vzgojnimi organizacijami v mestu, grajal je neresnost nekaterih igralcev na treningih, načel pa je tudi pereč problem končne ureditve nogometnega stadiona v Postojni. Razen 13-članskega upravnega odbora kluba so letos prvič izvolili tudi tričlansko komisijo, ki bo pomagala trenerju pri strokovnem- delu. M. A. jo pri občinskem ljudskem odboru v Postojni in en domačin, kar rneče vsekakor slabo luč na vse činitelje, ki so kakorkoli odgovorni za stanje telesne vzgoje v Pivki sami in njeni okolici. V kratkem bodo posvetovanje sklicali drugič in pričakovati je, da bo udeležba na njem večja kot tokrat. Ker so dani na Pivškem vsi osnovni pogoji za razmah telesne kulture, bi bilo prav, da bi se za rešitev teh vprašanj zavzele tudi politične in družbene organizacije v naselju. M. A. 70 esperantistov, ki aktivno sodelujejo na vseh večjih prireditvah esperantskih društev koprskega okraja in so se tudi udeležili I." in II. esperantskega festivala v Ljubljani ter zveznega esperantskega kongresa v Novem Sadu, Na teh festivalih in kongresu so ilirskobistriški esperantisti nastopili s folklorno skupino. Na občnem zboru so razdelili spričevala za izpit A esperantskega jezika. Nato pa so delegati sprejeli program dela za letošnje loto in med drugim sklenili, da bo folklorna skupina ilirskobi-striškega esperantskega društva sodelovala med 1. in 3. majem na prireditvah esperantistov v Opatiji, med 23, julijem in 8. avgustom pa se bodo udeležili jubilejnega mednarodnega esperantskega kongresa, ki bo v Varšavi. —o— NOGOMET Postojna : Ilirska Bistrica 2:1 (0:0) V pripravah na spomladanski del nogometnega prvenstva Slovenskega Primorja sta se srečali v nedeljo v Postojni moštvi domačega nogometnega kluba ter Partizana iz Ilirske Bistrice. Domačini so zmagali s tesnim izidom 2:1, oba nasprotnika pa sta s svojo igro pokazala, da sta na skorajšnji začetek tekmovanja slabo pripravljena. V moštvu Postojne je igralo sedem mladincev. Prejšnjo nedeljo so se nogometaši NK Postojna srečali z enajstorico garnizije JLA v Postojni in dosegli neodločen rezultat 2:2, ■ M, A. Sodniški tečaj za nogomet Pod vodstvom republiškega nogometnega sodnika Vladimira Jenka se je te dni začel v Kopru sodniški tečaj, ki se ga udeležuje 14 kandidatov iz Kopra in Pirana. Zanimivo je, da je tovarna Tomos dala kar 9 kandidatov. Tečaj bo trajal do srede aprila, ko bodo izpiti. Upamo, da bo koprski okraj končno dobil vrsto dobrih sodnikov, saj gre za večino bivših nogometašev, ki so nekoč nastopali v naših najboljših nogometnih klubih. OBVESTILO Obalna plovba Koper obvešča, da bomo v četrtek, 12. marca, zopet uvedli redno pomorsko progo Koper-Ankaran-Valdoltra-Koper po zimskem plovnem redu, ki je bil v veljavi do ukinitve te proge. Prikazala so se odprta vrata beležnikovega urada. Zbrala sta sile za poslednji napor. Pa zastonj. Držala sta se drug drugega, kakor da bi bila prirastla. Oba hkrati sta pridrvela do vhoda, treščila na pragu skupaj in padla z Slavo naprej na pod. Sedla sta, toda bila sta preupeha-na, da bi vstala. Veliki Olaf je bil ves moker od znoja. Dihal je z napornim, mučnim hropenjem ter lovil zrak in zaman poskušal govoriti. Potem pa je stegnil roko in Dimač ga je razumel. Tudi on jo je stegnil, pa sta si jih krepko stisnila. »Bila je tekma na življenje in smrt,« je Dimač slišal govoriti beležnika, toda besede so zvenele kakor v sanjah in kakor iz velike daljave. »In vse, kar morem reči. je to, da sta zmagala oba. Zlatonosni delež je last obeh ' m dehti ga bosta morala med seboj. Solastnika sta.« Pleča so se jima visoko dvigala in zopet padala. Ve- ' liki Olaf je prikimal s poudarkom in nekaj mrmral. ! Končno je spravil na dan, kar je hotel. ! »Ti prekleti čičeko,« je rekel, toda v teh besedah je i zvenelo iskreno občudovanje. »Ne vem, kako si to napra- ! vil, ampak napravil si.« - „se ic zbiraIa velika, šumna množica in kmalu J je bil beleznikov urad natlačen z ljudmi. Dimač in Olaf s sta poskusala vstati in pri tem sta drug drugemu poma- l gala na noge. Oba sta čutila, kako se jima šibijo kolena, { in opotekala sta se kakor pijana. 8 »Žal mi je, da so moji psi napadli tvoje,« je sprego- J voril Olaf. f. »Ni se dalo pomagati,« je vzdihnil Dimač. »Saj sem s! shsal, ko si zaklieal.« «j - 6i »Ti,« je rekel Olaf in oči so se mu zasvetile, »tisto P dekle — prekleto vrlo dekle, kaj?« [[ »Da, prekleto vrlo dekle,« je pritrdil Dimač. BREZPOSELNOST NA KUBI velike težave se obetajo Ca-strovemu režimu na Kubi, komaj rešeni Bafistovc diktature. Več kot tretjina vsega otoškega prebivalstva, ki šteje okrog G,5 milijona ljudi, je organiziranega v delavskih zvezah. Trenutno imajo nekako 2,3 milijona članov. Med njimi je blizu 200.000 brezposelnih. Nj'ihovo število pa se bo predvidoma dvignilo na pol milijona, čim bo zaključeno sezonsko delo na sladkornih plantažah. 2e zdaj se čujejo glasovi po zvišanju mezd, kar je v tesni zvezi z dvigom življenjskega standarda kubanskega delavca. Poni Z leseno nogo. Ko je bil star dva meseca, si je konjiček Golden Boy (po naše Zlati deček) zlomil nogo in so mu jo morali amputirati. Ker pa je poni čistokrven Shetlandec, ga je njegov gospodar, dr. L. M. Midlins iz Nashvillea v državi Tennessee (ZDA), na posebno prošnjo svoje hčere Jeanette skušal rešiti neogibne usode vseh pohabljenih konjev. Dal mu je napraviti posebno protezo iz lesa in plastične mase. Ta zdaj konjičku omogoča hojo in celo tek. — Zgoraj Golden Boy s protezo, spodaj s vojo rešiteljico Jeanette. Človek je napregel znanost, da bi prišel do čim izdatnejših in hkrati čim cenejših virov nove eneirgije. Pri tem se vedno> bolj uveljavljajo tako imenovane sončne peči-, s pomočjo katerih se da tako rekoč zastonj dobivati ogromna toplotna energija, ki se izkorišča v različne namene. Na sliki je videti zbiralno zrcalo take sončne centrale na gori Mont Saint Louis v francoskih Pirenejih. Z njeno pomočjo dobivajo skoraj popolnoma čiste kovine, kar se skoraj ne da doseči z nobenim doslej znanim sredstvom In ko je segel po biču, ista zaslišala svarilni krik Velikega Olafa. Toda bilo je prepozno. Njegov vodilni pes, razjarjen zaradi poraza, je zasadil zobe dekličinemu vodilnemu psu v bok, V trenutku sta obe vpregi planili druga na drugo. Sani so zletele čez bojujoči se živali in se prevrnile. Dimač se je z velikim trudom pobral s tal in poskušal še deklici pomagati na noge, a ta ga je porinila od sebe in zaklicala: »Pojdite!« Že petdeset čevljev naprej je dirjal Veliki Olaf, kar so ga nesle noge, da dokonča dirko in zmaga. Dimač je deklico ubogal in na podnožju dawsonskega brega je bil Velikemu Olafu že tesno za petami. Toda visoko telo Velikega Olafa se je na vso moč pognalo navkreber in Dimač je zaostal za celih deset čevljev. Pet hišnih vogalov po glavni ulici navzdol je bil urad beležnika zlatega rudnika. Ulica je bila polna ljudi, kakor ob slovesnostih. Zdaj pa Dimač ni tako lahko dohitel velikega tekmeca; ko se mu je končno posrečilo, ga pa ni mogel prehiteti. Drug ob drugem sta dirjala po ozki poti med strnjenima stenama pozdravljajočih ljudi. Včasih se je ta, potem pa zopet drugi sunkoma pognal naprej in za palec prehitel tekmeca, toda menda samo zato, da pri naslednjem koraku zopet zaostane. Ce je bila dirka na saneh ubijajoča za njune pse, ni bila peš dirka nič manj ubijajoča zanju. Ampak šlo je za milijon dolarjev in za najvišjo čast v deželi reke Yukon. Edina misel, ki se je med tem blaznim napenjanjem Di-maču porodila v možganih, je bilo vprašanje, od kod v Klondiku taka množica ljudi. Prej jih namreč ni bil nikdar videl vseh naenkrat. Začutil je, da nehote omaguje in Veliki Olaf je šinil za dobršen korak naprej. Začelo se mu je dozdevati, da mu bo srce počilo. Nog pa sploh ni več čutil. Vedel je, da letijo pod njim, ni pa vedel, kakšna sila jih goni, niti ni vedel, kako bi jih toliko pognal, da bi ga prinesle vsaj vštric tekmeca. Tako imenujejo na Britanskem otočju devetnajstletno SHELAGH DELANEY, ki je dala šoli slovo in je s svojim literarnim prvencem nepričakovano zablestela kakor v bližnji preteklosti njena francoska sodobnica Saganova, Ko je bila mlada Angležinja, hči nekega avtobusnega nadzornika iz Lancasliirea, prvič v gledališču, je razočarana odločno izjavila, da bi .sama znala napisati kaj boljšega, dasiravno je gledala dramo priznanega gledališčnega pisatelja Terenca Hattigana. In res, sedla je in napisala »A Taste of Honey« (Medeni okus) — zajeto iz sredine življenja: prikaz dekleta, ki je od zamorca pričakovala otroka. V osmih dneh je delo sprejel »Theatre Workshop«. Medtem Ji je neko filmsko podjetje zanj izplačalo 20.000 funtov šterlingov, zdaj pa je igro uprizorilo tudi neko veliko gledališče v londonskem West Endu, najodličnejšem predelu britanske prestolnice, Na sliki je znani italijanski filmski režiser Roberto Rossellini skupaj z ženo, zaradi katere se je ločil od slavne švedske igralke Ingrid Bergman. Ta žena je indijska filmska igralka Sonali Das Gupta, že tudi poročena m mati dveh otrok. Po poreklu je stare indijske braminske družine. Rossellini jo je spoznal pred dvema letoma na nekem snemanju v Indiji. Zdaj sta oba v Parizu, kjer so ju »odkrili« novinarji KOLIKO ZVEZD VIDIMO NA NEBU? S prostim očesom lahko vidimo na severnem in južnem nebu skupno nekako pet tisoč zvezd. Poznanih pa je danes že nad milijon. Njihovo število je seveda še neprimerno večje. Do vštetega 21. velikostnega razreda so jih zve-zdoslovcj doslej določili nad 900 milijonov. Prvi estonski ženski pro-menadni orkester je začel te dni z uspehom nastopati v glavnem mestu Estonije Talinu. V orkestru sodelujejo tečajnice republiške šole kulturnoprosvetnih delavcev. Dirigent je učitelj te šole Eik Toivi Tudi na Vzhodu televizija nezadržno osvaja vsa nova področja. Uporabljajo jo vse bolj zlasti v znanstvene in tehnične namene. Na sliki je videti strojnika šahta »Centralnaja« rudnika v Krivem Rogu I. F. Kasaija, kako s pomočjo televizorja varno upravlja z rudniškim dvigalom Prav ob severni tečajnik se je prislonila otoška republika Islandija, vulkanski otok z mnogimli posebnostmi, ki jih drugod ne poznamo. Nerodovitni skaloviti svet, ki daje le slab krompir, žito pa na njem sploh ne dozoreva, rodi izbrano južno sadje od smokev do banan. Da, zrele banane lahko utrgate v tamkajšnjih vzorno urejenih rastlinjakih visoko gori na premrlem otoku prav v bližini severnega tečajnika! Vroči vrelci, ki se pretakajo po nedrju vulkanskega otoka, tamkajšnjim prebivalcem omogočajo zložno življenje. Ujeli so njihovo paro ter jo po ceveh napeljali v obsežne nove rastlinjake. Na otoškem jugu oziroma jugozahodu pa so zajeli 95 stopinj Celzija vroče vrelce in jih po 16 km dolgem cementnem cevovodu speljali v Reykjavik^ otoško glavno mesto. V bližini čezoceanske-ga letališča vrh griča nad mestom so zgrajeni veliki okrogli zbiralniki, kamor črpajo vročo vodo, od tam pa je speljana po vsem podnožnem mestu s 60.000 prebivalci. Kolikor je kako poslopje doslej ostalo neprizadeto od te velike dobrine, pride na vrsto sedaj. Polagajo nove napeljave, da bo vse prebivalstvo deležno centralnega ogrevanja, kar je v veliko pomoč tudi tamkajšnjim gospodinjam, nič manj gospodarstvu kakor tudi industriji. Fernandel — tokrat z našo rojakinjo Silvo Košino. Nastopata v filmu »Psihoanalitik za dame«, ki ga pravkar snemajo v Rimu. v francosko-italijanski koprodukciji STALIN JE V NEBESIH Dimač je že planil na njene sani in obstal za njenim hrbtom. Zaradi padca njegovega krepkega telesa so se sani močno zazibale, toda deklica ni omahnila. Kleče je vihtela bič in zapovedujoče klicala: »Hi, mali, hi!« In plemenite živali so lajale in evilile od neodoljive želje, dohiteti in prehiteti vprego Velikega Olafa. In potem, ko je njen vodilni pes dosegel sani Velikega Olafa in končno korak za korakom dospel vštric njegovega vodilnega psa, je velika množica na dawsonskem bregu skoraj pobesnela. Bila je to zares množica, zakaj sleherni delavec je bil tisti dan odložil svoje orodje in prišel pogledat, kdo bo zmagal pri dirki. Smrtna strast, s katero sta se tekmovalca kosala ob koncu sto desetih milj, je res upravičevala to besnost gledalcev. »Kadar boste na čelu,« je zaklicala Joy čez rame, »zginem.« Dimač je skušal ugovarjati. »Pazite na zarezani ovinek sredi klanca,« ga je posvarila. Obe vpregi sta že drveli vštric. Bilo je komaj šest čevljev razmaha med njima. Veliki Olaf si je nekaj časa pomagal z besedo in bičem ter dirjal v korak s svojim tekmecem. Potem pa je, počasi, palec za palcem, pes na čelu dekličine vprege začel prehitevati Olafovega. »Pozor!« je zaklicala Joy. »Zdaj zdaj pojdem. Nate bic!« V Sovjetski zvezi so skonstruirali in že serijsko proizvajajo nov gosenični traktor TST 130 za transport gradbenega materiala-peska in podobnega sipkega gradiva ter rudnin — po brezpotnem terenu. Nosilnost: 15 ton. Kason traktorja se avtomatično prazni s pomočjo posebnega dvigala moči 130 KS Tako trdi dekan anglikanske cerkve dr. Hewlett Johnson, velik prijatelj Sovjetske zveze, ki se je o njej že na široko razpisal. Prejel je Stalinovo nagrado za mir. Po njegovem mnenju je bog, ki vidi zlo in dobro, pravilno ocenil težave, s kakršnimi se je Stalin moral boriti ob ustvarjanju moderne sovjetske velesile iz zaostale carske Rusije. pStalin je bil trd in neizprosen mož,« pravi dr. Johnson ter svojim vernikom prepričujoče zatrjuje, da Je »na varnem v nebesih«.