O slovenskem kozolcu Marjan Mušič Popotnik, vračajoč se iz tujine, se zga- ne, ko ga pozdravijo kozolci, prvi znanilci domovine. V raskavi obleki iz grobo obte- sanih hrastovih hlodov, brez vsakega okra- sa stoje zleknjeni k zemlji z na široko razkrečenimi nogami, oporami. Delo tež- kih stoletij, porojeni iz potrebe in v da- našnji dokončni obliki sproščeni vsega od- večnega ; od tod uravnovešeno razmerje posameznih sestavnih delov. Kozolec je v prvi vrsti priprava za su- šenje žita in krme. V naših krajih je po- leti mnogo dežja, zato je skoraj onemogo- čeno uspešno sušenje žita na prostem v razstavah, ne da bi se pri tem zrnje in slama pokvarila. Najpreprostejše sušenje žita v obliki stav ali razstav (si. 1 in 2), to je kupcev, postavljenih kar po njivah, je poznano tudi pri nas povsod tam, kjer ni kozolca: na Koroškem, v Slovenskih goricah, Halozah in na Ptujskem polju, prav posebno v Prek- murju, nadalje vzdolž hrvaške meje, na Bi- zeljskem, v Beli krajini, na Krasu in v Istri. Kakor nimamo pri razstavah opravka z nikako pripravo, saj se postavljajo kup- ci brez posebnega ogrodja po njivah, tako so ostrve ali ostrnice (si. 3 in 5) in kope (si. 4) prvi pojav posebne, sicer zelo pre- proste priprave. Po večini so to nekaj me- trov dolgi ravni vršiči smrek z na kratko okleščenimi vejami, na katere obesijo ži- to, krmo in sploh poljske pridelke, ki jih je treba osušiti. Ostrve so doma povsod tam kjer razstave, posebno pa v krajih, kjer imajo mnogo vlage. V glavnem obva- rujejo že ostrve žito pred dežjem, saj pre- moči dež le vrhnjo plast in odteče po naj- bližji poti v zemljo, tako da ostane sredina suha. Nadaljnji vmesni razvojni člen je ko- zolec brez strehe. Srečamo ga v neposred- nem območju povsem razvitega kozolca s streho, med drugim na Ptujskem polju, na Goriškem pa dalje globoko v Švici. Vrste se nešteti primeri najpreprostejše oblike (si. 6), kjer sta po dve ostrvi povezani po- prek s koli, pa vse do docela izoblikova- nega kozolca brez strehe. Sušilne pripra- ve, ki so enake ostrvam in za čudo podob- ne kozolcu brez strehe, so doma tudi v daljnih deželah; tako, postavim, jih sre- čamo na Finskem, Švedskem, v Beli Rusiji in Ukrajini, da, celo na Kitajskem in Ja- ponskem, kjer suše na njih riževo snopje. To so več ali manj vse sušilne pripra- ve, od preproste razstave do kozolca steg- njenca brez strehe, ki so bile porojene iz potrebe, pa niso izoblikovale svoje zunanj- ščine vse do kraja. Zato nas na tem mestu morejo dalje zanimati le v toliko, koli- kor pripomorejo pregledu razvojne poti od najpreprostejše oblike ostrve v do kraja dognano obliko našega kozolca. Oblika ko- zolca s streho je končna izčiščena oblika, ki je zorela v stoletjih. Stegnjeni kozolec (si. 7, 8, 9 in 12) je najznačilnejša in najpogostejša slo- venska sušilna priprava, ki daje čudovit poudarek deželi. Njegova zgradba je kaj preprosta: late, na katerih se suši žito, so pritrjene na močne hrastove, ponekod tudi na zidane stebre kvadratnega ali okrog- lega prereza. Stebri se vrste v razmakih 4—5 metrov v ravni vrsti in so pričvr- ščeni na skalno babo z železnimi obroči (si. 13). Kamnitna, v novejšem času po- gostoma betonska baba obvaruje les pred trohnenjem. Čim vlažnejši je kraj, tem iz- razitejša je baba. Preko stebrov je pre- prosta strešna konstrukcija, ki nosi ozko dvokapno streho, krito v poljedelskih pre- delih z rženo slamo, v gorskih predelih pa s skodlami ali deskami. Stebri kljubujejo vetru z oporami, podporniki, ki so pone- kod, v močno izpostavljenih predelih, na široko razkrečeni, celo tako, da so že sko- raj vodoravni in ujeti v posebnih lesenih stebričih (si. 8). Ravnotežje je ustvarjeno in tudi za kraje s silovitimi in sunkovitimi vetrovi je kozolec dobro opremljen. Veter je zanj nevaren le tedaj, če piha od strani in pravokotno pritiska na obdeto ploho; čelo kozolca je tako neznatno, da ne nudi posebnega prijema vetru. Prostor med ste- bri je okno; redkeje ima kozolec le dvoje oken, po večini jih ima okrog deset, celo do dvajset. Število oken, štantov je zaup- no merilo velikosti in kakovosti kmetije. Pri obdevanju žita pomaga »hlapec« (si. 10 in 11), stolu podobna priprava, ki jo je moči poljubno prestavljati in obešati na late z železnimi kljukami. Dvojni stegnjeni kozolec (si. 15) predstavljata dva vzporedno stoječa stegnjenca, ki sta v razmaku 4—5 metrov med seboj povezana s prečniki. Zgradba — dvojnega stegnjenega kozolca je v sebi trdna, zato manjkajo opore, podporniki. Tudi skalne babe so v primeri z onimi pri enojnem stegnjenem kozolcu le še nizki kamnitni podstavki, na katerih prosto sto- je stebri, kakor bomo to videli pri veza- nem kozolcu. Prislonjeni kozolec je v osnovi stegnjeni kozolec, ki pa ne stoji samostoj- no, ampak je prislonjen h kakemu dru- gemu poslopju, k skednju ali hlevu. Sre- čamo ga v krajih z majhnimi kmetijami c na Notranjskem, na Dolenjskem, v Beli krajini, na vzhodnem Štajerskem in v Sa- vinjski dolini; nanj naletimo tudi v pla- ninah. Vsi ti primeri kozolcev so izrazite su- šilne priprave. Kozolec pa služi mnogokrat tudi kot shramba poljskega orodja in vo- zov. Slede poglavitni primeri kozolcev, ki jih je porodila obojna potreba: sušenje in shranjevanje. Stegnjeni kozolec s plaščem (si. 9). Pogosto je v obsegu enega okna stegnjenčeva streha na eno stran podalj- šana in podprta z dvema stebroma, ki sta med seboj povezana z latami. Ta pristre- šek se imenuje plašč in služi v prvi vrsti kot shramba predmetov, ki jih rabijo na polju. Vezani kozolec (si. 16 in 17) je izpopolnjeni dvojni stegnjeni kozolec, ki dobi enotno strešno pokrivalo, tako da slu- ži obenem kot shramba. Nešteto je vrst te najpopolnejše kozolčeve oblike, zastopan je povsod, prav posebej pa na Dolenjskem in Štajerskem. Ker se na tem mestu ne moremo baviti z vsemi različki, se pomu- dimo le pri primeru dolenjskega vezanega kozolca, ki predstavlja kot najpopolneje izoblikovani primer v glavnem vse druge. Vezani kozolec je razdeljen na tri dele: v spodnji, srednji in zgornji prostor. Spod- nji prostor služi kot shramba za vozove in poljedelsko orodje, srednji prostor kot shramba za seno najboljše vrste, zgornji prostor pa za seno neizbrane kakovosti. Srednji in zgornji prostor sta dostopna ali od znotraj skozi štirioglato odprtino v odru ali skozi veliko lino, oziroma skozi vratca skoncema, ali sta pa prostora do- stopna po lesenih stopnicah, ki se nadalju- jejo v lesenem hodniku z ograjo ob riglju. Močni hrastovi stebri kvadratnega pre- reza, ki so pri tleh odebeljeni, stoje na skalnih plohih podstavkih (si. 14). V ok- nih so razpete late od tal pa vse do strehe; do tu imamo opravka s stegnjenim kozol- cem, le da manjkajo podporniki, ki posta- nejo spričo trdne zgradbe vezanega kozol- ca, kakor smo to že videli pri dvojnem stegnjenem kozolcu, nepotrebni. Spodnji oder nosijo spodnji, zgornjega pa zgornji branji prečniki. Skoncema, na obeh čelnih straneh je vezani kozolec omejen z brano, ki jo sestavljajo pokončni branjeki in v obliki Andrejevega križa navzkriž ujeti le- po obdelani hrastovi tramiči. Da je sestava stebrov in prečnikov v sebi trdna, so med seboj povezani z ravnimi rokami ali pa z ukrivljenimi krivinami. Brana je, posebno v vlažnih alpskih predelih, mnogokrat pre- krita z deskami, da ostane seno obvarova- no pred močo. Streha, ki je dvokapnica in ima po ve- čini skoncema kapo, čop, je krita v polje- delskih predelih večinoma z rženo slamo, v gozdnih in posebno v alpskih predelih pa s skodlami ali deskami. V koroškem alpskem območju sem opazil kombinirano kritje slame in skodel: obroba ob kapu je prekrita s skodlami, vse drugo pa z rženo slamo. Danes to kritje močno izpodriva opeka, prav posebej cementna zarezna ope- ka domačega izdelka. O tem pozneje. Stre- ha obvaruje z izdatnimi napušči leseno zgradbo in v nji shranjeno žito in mrvo, poleg tega pa zgornji prostor skoncema štrli preko brane in jo še posebej varuje pred močo. Pojav, ki je dobro viden pri konstrukciji hiše v planinskem območju. Preko zime obdenejo late na gosto s ko- ruznico, da ostane kozolec obvarovan pred dežjem in snegom. Kozolec na psa ali na kozla (si. 18) je vmesna oblika med stegnjencem s plaščem in vezanim kozolcem. Doma je posebej tam, kjer se kultura žita umika pred vinogradništvom, večkrat pa tudi v krajih z revnejšimi kmetijami. Zgradba te- ga kozolca je enaka poprejšnjim, zato se ne bomo z njo nadrobno ukvarjali. Nevarnosti prete kozolcu od vetra, od požara in od vlage. Proti vplivu vetra, ki se upira v njegovo obdeto ploho in ga skuša prevrniti, zavarujemo kozolec z več ali manj razkrečenimi podporniki, opora- mi, s katerimi se kozolčeva osnovna plo- skev izdatno poveča, da stoji trdno na zemlji. Pred požarom obvaruje pazljivost. Gle- de vlage, ki ima za posledico trohnenje lesenih delov, pa pri kozolcu ni najbolje preskrbljeno. Izboljšanje je možno s prav preprostimi sredstvi. Neposredna vlaga prodira v kozolec od tal. Stegnjenec je pričvrščen h kamnitni ali betonski babi z železnimi obroči. Baba je sorazmerno visoka in je tako hrastov ste- ber dosti odmaknjen od tal. Ko se pojavi na dolnjem koncu trohnoba, odžagajo na- četi del stebra, ga bodisi dopolnijo z novim dostavkom ali pa stegnjenec za načeti del skrajšajo. Občutnejši kot pri stegnjencu pa je vpliv vlage pri drugih vrstah kozol- ca, prav posebej pri vezanem kozolcu; tudi popravilo že strohnelih delov je prav te- žavno. Stebri vezanega kozolca stoje prosto na skalnem ali betonskem podstavku, ki je sorazmerno zelo nizek. Vrhnja površina podstavka ni vedno enaka, dostikrat je ta- ka, da odteka voda prej navznoter kakor navzven. Peta stebra je sicer nekoliko ode- beljena, vendar ta odebelitev ne poveča mnogo niti stabilnosti niti ne preprečuje trohnenja. Steber prične najprej gniti pri stiku s skalnim podstavkom. V risbi št. 19 je prikazano izboljšanje. Podstavek, ki naj bo v krajih z domačim naravnim kam- nom praviloma kamniten, je treba na vrh- nji površini preurediti tako, da voda ne- moteno in najhitreje odteče; tudi površina naj bo čim gladkejša, da posebno v zim- n/ skem času ne pride do razkrajanja kamna. Hrastov steber opremimo na spodnjem koncu z rego; stično ploskev in rego pre- mažemo z izolacijsko smolo ali s katranom. Na ta način je steber obvarovan na naj- bolj izpostavljenem mestu pred vlaženjem in trohnenjem. Prvotno so bili kozolci brez izjeme pokriti ali z rženo slamo v poljedelskem področju, ali pa s skodlami v gozdnem in alpskem pasu. Kritje s slamo je v zad- njem razdobju pričela nadomeščati glina- sta strešna opeka — bobrovci, posebno tam, kjer je ponovno razsajal požar, tam, kjer imamo opravka s trdnejšim gospo- darstvom, in ne nazadnje tam, kjer je v bližini opekarna, ki uporablja dobro do- mačo glino za opečne izdelke. Pokrajina se je sprijaznila z opečnim kritjem. Drugače pa je s cementno strešno ope- ko. Čeprav je v dovoljni množini i ržene slame i skodel i glinastih strešnikov, ven- dar opažamo, da izpodriva celo v najbolj odmaknjenih vaseh te stare preizkušene kritine cementna zarezna strešna opeka, ponajveč domačega izvora. Kmet si nabavi v mestu železen kalup, šablono in izdeluje, kakor ve in zna, cementno kritje. Pri tem seve ne pazi mnogo na pravilno priprav- ljanje gradiva, ne ve za prava razmerja posameznih primesi, ne za njih izbor, ne pazi končno na lepoto izdelka; vse se vrši v naglici in površno, kar ustreza današ- njemu neurejenemu času in razmeram, v katerih se trajen in lep izdelek vedno manj ceni. Tako kritje, ki je vrhu vsega še po- vršno izvršeno, je grdo in v nasprotju z našo mehko pokrajino. Prav posebej pa je tako kritje kvarno iz čisto tehničnih in go- spodarskih ozirov. Cementna strešna opeka ima kot vse cementno gradivo slabo lastnost, da rosi, kondenzira vlago. V primerih našega pre- izkušenega graditeljstva, ki mu stoje ob strani sodobna znanstvena izkustva in raz- iskavanja, to nepriliko na vse načine od- pravljamo ali pa vsaj zmanjšujemo z raz- nimi izolacijskimi sredstvi. Na kmetih in v površno pomeščanjenih predelih v bli- žini mest in industrije s tem še dolgo ne moremo računati; tudi bi bilo cement- no kritje s potrebnimi izolacijami veliko predrago v primeri s cenenimi domačimi gradivi: s slamo, skodlami in opeko. Cementna zarezna opeka, ki je zaradi nepravilno prebranega peska, slabo pri- pravljenega betona in površnega izdelka po večini luknjičava, s časom propušča močo in jo kaj hitro uničuje zmrzlina. Najneprijetnejša njena stran pa je roše- nje, kondenziranje, ki ima za posledico trohnenje lesa strešne konstrukcije nepo- sredno pod opeko. Vse te napake in posle- dice za sedaj še niso prav opazne, prekrat- ka je še doba uporabe cementnih izdelkov; takrat pa, ko bodo vidne, bo tudi že pre- pozno. Ostanimo torej pri preizkušenih sta- rih gradivih, ki jih, kjer koli je to mogoče, izboljšujmo! Zaključek: Kozolec je bil porojen iz potrebe; z njim je postal kmet glede su- šenja žita povsem neodvisen od vremena. O njegovi razvojni poti so možna le ugiba- nja. Zelo verjetno pa je, da smo Slovenci prinesli to sušilno napravo v preprosti ob- liki že s seboj v te kraje. Zemljepisne in z njimi vremenske prilike so vplivale na njen nadaljnji razvoj. V območju gozdoV, ki jih je bilo v tistih davnih časih mnogo več kot danes, je bilo tudi več vlage in pada- vin, zato je bila nujna posledica kozolec s streho. V krajih, kjer ni več čuti naše go- vorice, celo na Tirolskem, spominjajo na naš izumrli rod kozolci. V dotiku s sosedi so se stalno izmenjavali vplivi: kakor smo mi prevzeli od sosedov marsikaj, kar je v zvezi z živinorejo in s pastirstvom, tako so oni prevzemali od nas mnogo iz področ- ja poljedelstva. Na ta način si moremo raz- lagati razširitev kozolca še preko naše zgo- dovinske narodnostne meje. Od tod dalje pa se je kozolec pojavljal kot posrečena sušilna naprava vse do danes. So kraji, kjer je kozolec popolnoma zamrl, postavim na Koroškem, v Vzhodni Prusiji; so pa tudi kraji, kjer se je pojavil pred dve sto, sto leti (Švedska, Finska) in se pojavlja danes. Neposredni posredovalci širjenja kozolca so pač v prvi vrsti naši kmetoval- ci, ki se naselijo na tujem, poneso s seboj misel in spomin na tega dobrega kmečkega prijatelja in ga o prvi ugodni priliki po- stavijo. Prav tako so ga širili naši dušni pastirji pa ženitbeni odnosi prek meja. Zapomnimo si: Kozolec ima svojo do- movinsko pravico pri nas, v naši sredi je izoblikoval vso svojo dokončno lepoto, iz njega diha ustvarjalni genij našega naro- da. Naj nas ne moti, da je brez posebnega okrasja; nasprotno, ponosni bodimo, da je stisnil vso svojo lepoto v raševinasto ob- leko hrasta in slame. Razumen je v svoji doslednosti in neizprosno služi potrebi, ple- menit in lep pa je v prilagoditvi naravi, ko prepeva med njegovimi vodoravnimi lata- mi razgibana slovenska krajina. Ostal bo naš edini in najčistejši izraz. Kakor se že menjavajo tipi hiš in kmečkih domov po raznih območjih, kakor slede tlorisne in gradbene ureditve in lepotni okras meni časov pa zunanjim in notranjim vplivom, tako gleda na vse to prelivanje in spremi- njanje gradbeno in lepotno dograjeni ko- zolec in pripoveduje o prečiščeni modrosti slovenskih rodov. Krčma pri Kurentu Ivan Zoreč • Pri svobodnjaku Trlepu so pospravili letino. Bila je kaj lepa. Strni in ajde so namlatili, prosa nameli pa korenja in repe napulili, da so vse shrambe kar zvrhoma napolnili. Tudi čebele so bile pridne vse leto, posebno pa ob ajdi, in so nanosile medu za tri polne kadice, še nekaj čez. Še beli hramček na Primskovem se je lju- beznivo spogledoval z milo Temeniško do- lino in ji ob najlepšem jesenskem soncu veselo mežikal, tako poln je bil vina. Srečni gospodar Trlep je vse še enkrat pregledal in je bil čisto zadovoljen, kakor je bil Bog Oče tačas, ko je sv.et stvaril. »Otroci, zdaj pa le vkup vsi!« je veselo sklical otroke in vso družinčed. »Po naši stari navadi slavimo praznik dobre letine, jejmo in pijmo — tako veselico naredimo, da je bo vesel tudi Bog sam!« Otroci so se obrnili in brž po očetovi besedi storili, kar je bilo treba za praznik in veselico. Štirje sinovi in hči Marijana so se po- tlej stisnili okoli očeta za mizo, vsa dru- žinčed pa zraven njih. »Tako, le k meni, otroci,« se jim je smehljal. »Leto osorej me nemara ne bo več med vami; tja, kjer je mati, pojdem; za menoj pa le pošljite kak očenaš, kaj se ve, potreben mi bo.« »Oče, to pa ni beseda za veselico,« so mu otroci, vsi že sami odrasli ljudje, ne- koliko ugovarjali, a se vendar strahoma tudi spomnili, da očetu že nekaj let srce peša ali kaj. »E, star sem ko zemlja in že truden, kakor bi nosil ves svet,« se je veselo za- smejal. »Pa se nič ne bojim, večnega po- čitka si kar želim. Smrti se bojijo le otroci in ženske. Veseli bodimo in katero zapoj- mo, pa je.« In so peli in pili, se veselili in gostili tri dni in tri noči vkup. Tretjo noč je Trlep razločno začutil, da mu srce nekako zastaja. »Duša,« je rekel, pa tako, da ga je sli- šala sama, »lezi no lepo počez, ne sili še ven, saj se nama nikamor ne mudi!« »Ne pij več,« ga je angel varuh sva- reče opominjal, »škodilo bi ti.« »Nikar mi ne brani veselja, angelček varuh moj, saj mi dela, kadar ga je bilo preveč, tudi nisi branil, čeprav mi je vča- sih škodilo,« se mu je Trlep upiral, pa spet tako, da nihče drug ni slišal. »Ko sem trsju gnojil, sem se hudo potil, močno zno- jil; potlej sem se vse leto veselil, da bom svoje dobro vino pil.« »Nisi zdrav, škodilo bi ti,« je angel va- ruh svaril. »Saj ne veš, kaj je vino,« je Trlep tr- moglavih »Vem, kaj ne bi vedel.« »Ne, ne veš, ker ga uživati ne moreš.« »Kako da ne?« se je angel branil. »Ne moreš. Kam bi ti pa šlo, ko si brez posode?« se je Trlep poredno smehljal. »Jaz, vidiš, jo pa imam, tako, da menda še dna nima, kadar pridem do dobrega vina.« »E, kaj boš, saj ne veš, kako sem.« Vlomske tatvine so vedno pogostejše. Zoper posledice vloma pravočasno sklenite zavarovanje pri naši do- mači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani 6 81