raziskovalna dejavnost 193 Evaluation of force-velocity-power profile with additional weights in cycling Abstract The aim of the study was to compare variables of the force-velocity-power (F-v-P) relationship and variables obtained during the Wingate test. Ten elite cyclists participated in the study. Within the same day, all subjects performed squat jumps under four conditions (which were assigned relative to participants’ body mass) and cycle- ergometer testing. Results were compared using a paired-samples t-test and Pearson correlation coefficient (r). We found statistically significant differences between maximum and average power variables (effect size [ω 2 ]: 0.766-0.932) and between the slope of the F-v curve and the power drop during the Wingate test (ω 2 = 0.988). Nevertheless, medium-large correlations (r: 0.59-0.85) were found between the results. Anaerobic power and capacity were higher in cyclists who were force-dominant rather than velocity-dominant. Calculating the F-v-P profile in addition to performing the Wingate test provides more accurate information on the anaerobic properties of the leg extensor muscles and allows cyclists to be categorized based on their dominant power production characteristics. In the future, a time- efficient and energy-saving measurement protocol could provide a basis for more accurate definition of training load in resistance training for cyclists, for planning training/competition tactics, and for future studies to optimize the F-v-P profile in cyclists. Keywords: squat jump, Wingate test, power output, force-velocity relationship, cycling Izvleček Namen raziskave je bil primerjati izhodne spremenljivke odno- sa sila-hitrost-moč (F-v-P) s spremenljivkami testa Wingate. V študiji je sodelovalo 10 vrhunskih kolesarjev. V istem dnevu so bili v naključnem vrstnem redu izvedeni skoki iz polčepa pri šti- rih pogojih (določeni z dodatnim bremenom glede na telesno maso posameznika) in testiranje na cikloergometru. Rezultati testov so bili primerjani s t-testom za odvisne vzorce in Pearso- novim korelacijskim koeficientom (r). Ugotovili smo statistično značilne razlike med največjo in povprečno proizvedeno močjo (velikost učinka [ω 2 ]: 0,766–0,932) ter naklonom krivulje F-v in padcem moči pri testu Wingate (ω 2 = 0,988). Med rezultati smo ugotovili zmerno visoko povezanost (r: 0,59–0,85). Anaerobna moč in kapaciteta sta bili višji pri kolesarjih, ki so bili dominan- tni v proizvajanju velikih sil, ne hitrosti. Rezultati kažejo na to, da z obema testoma izmerimo isto živčno-mišično sposobnost iztegovalk nog kolesarjev. Izračun odnosa F-v-P poleg izvedbe testa Wingate daje natančnejše informacije o anaerobni moči iztegovalk nog v celotnem spektru območja sil in hitrosti, kar omogoča določanje dominantne lastnosti kolesarja pri proi- zvajanju moči. Časovno ekonomičen in energijsko varčen pro- tokol merjenja bi lahko v prihodnje pomenil temelj za natanč- nejše določanje obremenitev pri vadbi za moč pri kolesarjih, načrtovanju trenažne/tekmovalne taktike in nadaljnjem razi- skovanju optimizacije odnosa F-v-P pri kolesarjih. Ključne besede: skok iz polčepa, test Wingate, moč, profil sila-hi- trost, kolesarstvo Darjan Spudić, Aljaž Markič, Izabela Lužnik, Samo Rauter Vrednotenje odnosa sila-hitrost-moč s skoki z dodatnimi bremeni pri kolesarjih 194 „ Uvod Sila (F), ki jo lahko proizvede mišica, je ome- jena s hitrostjo (v) krčenja mišice in obratno. Večja je v krčenja mišice, nižjo F lahko miši- ca proizvede. Že davnega leta 1938 je Hill (Hill, 1938) to razmerje pri izotonični mišični kontrakciji opisal s hiperbolo, ki se s kraki približuje največji F oziroma na drugi strani največji v krčenja mišice. Gre za mehansko mišično lastnost, ki je odvisna od velikega spleta morfoloških in živčnih dejavnikov (Alcazar, Csapo, Ara in Alegre, 2019; Ale- gre, 2019). Hiperbolična oblika razmerja je bila skozi leta potrjena z veliko raziskavami, merskimi postopki, uporabljeno opremo, zavestno mišično aktivacijo (lat. in vivo) in na izoliranih mišicah (lat. in vitro). Razmerje sila-hitrost (F-v) (ali navor-kotna hitrost pri izvedbi krožnega ali enoskle- pnega gibanja) pri izvedbi dinamičnega mišičnega krčenja neposredno določa tudi mišično moč. Moč (P) je enaka skalarnemu produktu v prijemališča F in komponente F v smeri v. Oblika regresijske krivulje F-v torej pomembno vpliva na izračunano P, ki pa v največji meri pogojuje športno uspešnost (Harries, Lubans in Callister, 2012; Hori idr., 2007; Markovic in Jaric, 2007) in funkcional- nost starejših pri opravljanju vsakodnevnih opravil (Gray in Paulson, 2014; Reid in Fiel- ding, 2012). V zadnjih letih je bilo ugotovljeno, da je oblika krivulje F-v pri enosklepnih gibanjih hiperbolična, pri večsklepnih, kompleksnih gibanjih pa se je oblika krivulje izkazala kot linearna (Bobbert, 2012; Samozino, Rejc, Di Prampero, Belli in Morin, 2012; Zivkovic idr., 2016). Bobbert (2012) je teorijo potrdil na matematičnem modelu. Kot glavni vzrok za spremembo krivulje iz hiperbolične v linearno je naslovil segmentno dinamiko – večja je v linearnega gibanja, več F (navo- ra) se izgubi pri prenosu iz posameznega segmenta na končni (linearni) gib. S tem je dokazal tudi, da za razlike v krivuljah ni treba iskati vzrokov v nevralnih dejavnikih. Pred tem je namreč veljalo prepričanje, da so za različne oblike krivulj odgovorni ne- vralni dejavniki, saj so večsklepna gibanja z vidika motorične kontrole bolj kompleksna (Yamauchi, Mishima, Fujiwara, Nakayama in Ishii, 2007). Ključno je torej spoznanje, da lastnosti mišic pri enosklepnem gibanju sledijo hiperbolični obliki F-v, medtem ko je odnos sile in hitrosti pri večsklepnih linear- nih gibanjih linearen. Linearen odnos med proizvedeno F in v je v primerjavi s hiperboličnim veliko bolj eno- staven način za spremljanje lastnosti mišic. Izkazalo se je celo, da za verodostojen vpo- gled v lastnosti mišic iztegovalk nog (skok iz polčepa, skok z nasprotnim gibanjem, horizontalni poteg in potisk rok) (García- -Ramos in Jaric, 2017) zadostuje izvedba testiranja samo v dveh pogojih (angl. two- -point method) celotnega spektra F-v, pri čemer pa sta izrednega pomena pravilna izbira dodatnega bremena (García-Ramos, Pérez-Castilla in Jaric, 2018; Pérez-Castilla, Jaric, Feriche, Padial in García-Ramos, 2018) in standardizacija pogojev merjenja (Gar- cía-Ramos, Feriche, Pérez-Castilla, Padial in Jaric, 2017; Janicijevic idr., 2019). Linearen regresijski odnos F-v nam omogo- ča izračun ničel in začetnih vrednosti funk- cije. Presečišče premice z y-osjo tako pred- stavlja največjo teoretično silo (F0), ki jo je posameznik sposoben proizvesti v izome- tričnih pogojih (pri v = 0), presečišče pre- mice z x-osjo pa nam predstavlja največjo teoretično hitrost (V0), ki jo je posameznik sposoben ustvariti v pogojih brez kakršne koli obremenitve (pri F = 0). Točki določata naklon premice sila-hitrost (naklon F-v): če je posameznik bolj učinkovit pri proizvaja- nju velikih F, bo naklon premice F-v strmejši – in obrnjeno, položnejši, če je posameznik bolj učinkovit pri ustvarjanju velikih v. Naj- večjo moč (P max ) je posameznik sposoben ustvariti le v ozkem območju v oziroma F. To območje, ki ga lahko opišemo z obrnje- no parabolo, je pri linearnem odnosu F-v točno na sredini med največjo V0 in F0. P max tako ustreza 0,5-kratniku F0 in 0,5-kratniku V0 in jo lahko ob poznavanju slednjih dveh izrazimo z enačbo P max = [F0*V0]/4 (Vande- walle, Péerès in Monod, 1987). Teoretična osnova se je v literaturi izkazala za veljavno pri vrednotenju anaerobne moči spodnjih ekstremitet (skoki, kolesarjenje na cikloer- gometru, sprint) (Samozino idr., 2012). Zaradi enostavnosti in ekonomičnosti te- stiranja mišičnih sposobnosti s pomočjo odnosa sila-hitrost-moč (F-v-P) se v zadnjih letih ta vse večkrat pojavlja kot metoda vrednotenja sprememb mišičnih zmoglji- vosti zaradi treninga in posledično športne uspešnosti (Jiménez-Reyes, Samozino in Morin, 2019; Morin in Samozino, 2016; Sa- mozino, Morin, Hintzy in Belli, 2010). Izkaza- lo se je, da vadba moči z velikimi bremeni izboljša sposobnosti mišic za proizvajanje F0 in obratno, da vadba moči brez bremen (z lastno telesno maso ali celo v razbreme- njenih pogojih) izboljša sposobnosti mi- šic za proizvajanje V0 (Jiménez-Reyes idr., 2019). Z vadbo v enem ali drugem spektru odnosa F-v pa vplivamo tudi na največjo proizvedeno mišično P. Ugotovljeno je bilo, da imata lahko dva posameznika ena- ko P max , vendar je doprinos F0 ali V0 lahko drugačen. Iz česar je sledilo spoznanje, da poleg absolutne P max , amplitude giba (npr. ob odrivu), odrivnega kota in telesne mase posameznika (Jaric in Markovic, 2013; Pa- zin, Berjan, Nedeljkovic, Markovic in Jaric, 2013) na višino skoka ali sprintersko uspe- šnost vpliva tudi naklon F-v (Samozino idr., 2012). Za posameznika se z matematičnim modelom lahko izračuna optimalen naklon F-v (F-v opt ) (Samozino idr., 2010) in odstopa- nje od tega naklona F-v/F-v opt (Samozino idr., 2014). Na podlagi odstopanja od F-v opt športnike lahko razdelimo na dominantne v F (angl. force dominant), v v (angl. velo- city dominant) ali uravnotežene (angl. well-balanced). Literatura kaže na to, da je balističen trening moči, usmerjen v uravno- teženje krivulje F-v, bolj učinkovit pri izbolj- šanju višine skoka kot tradicionalen trening moči (Jiménez-Reyes, Samozino, Brughelli in Morin, 2017). Testiranje lastnosti za proi- zvajanje F v širokem spektru v pa omogoča podrobnejši vpogled v lastnosti živčno-mi- šičnega sistema od testiranja zgolj v enem pogoju (npr. samo skok brez dodatnega bremena). V kolesarstvu se za merjenje anaerobne zmogljivosti uporablja uveljavljen in za- nesljiv test Wingate (Aziz in Chuan, 2004). Najvišja P in povprečna P (P avg ), ki jo kole- sar proizvede ob poganjanju kolesa z do- ločeno obremenitvijo, sta veljavni meri anaerobne moči in kapacitete. Prav tako pomembna mera je upad P (angl. Power drop (P drop ) ali Fatigue index), ki se izračuna kot razlika med najvišjo in najnižjo izmerje- no proizvedeno P v času testa (Bar-Or, 1987; Legaz-Arrese, Munguía-Izquierdo, Carran- za-García in Torres-Dávila, 2011; Aziz idr., 2004; Astorino idr., 2011). Te mere predsta- vljajo objektivna merila, ki omogočajo pri- merjanje med športniki in longitudinalno spremljanje športnika v različnih obdobjih. Prav anaerobna zmogljivost je pomemben dejavnik pri šprintih in pospeševanjih na kolesu, ki so v veliki meri odvisni od ana- erobnih energetskih virov. Zaradi tega so se izhodne spremenljivke testa Wingate iz- kazale za koristne tudi pri napovedovanju uspeha v kolesarstvu (Astorino idr., 2011). Stvar razprave ostaja ustaljen pogoj mer- jenja anaerobne moči na cikloergometru za ugotavljanje P max (Jaafar, Rouis, Attiogbé, Vandewalle in Driss, 2016). P max je tudi pri poganjanju kolesa odvisna od v (kadence pri vrtenju) in F (navora), ki ga ustvarja ko- lesar, in sklepamo lahko, da je pri vsakem posamezniku različen doprinos F in v k P max , raziskovalna dejavnost 195 ki jo proizvede v tako določenih pogojih merjenja na cikloergometru. Najpogoste- je obremenitev na cikloergometru pred- stavlja breme 7,5 % telesne mase, čeprav je bilo z nekaj študijami že dokazano, da je proizvedena P z bremeni pod 10 % te- lesne mase v večini primerov podcenjena, posebej pri nadpovprečno močnih posa- meznikih (Jaafar idr., 2016). Meritve samo pri enem pogoju prav tako ne omogoča- jo vpogleda v doprinos F in v k skupni P, s čimer je kasneje določanje trenažnega bremena za izboljšanje P kolesarjenja manj natančno, v večini praktičnih primerov ar- bitrarno. Tako kot pri skokih se je regresijski odnos med kadenco in proizvedenim na- vorom pri dvigajočih se obremenitvah iz- kazal za linearnega (Gross M. in Gross, 2019; Zivkovic, Djuric, Cuk, Suzovic in Jaric, 2017), kar ima potencial za nadaljnje raziskovanje učinkov vadbe za moč pri kolesarjih s pou- darkom na optimizaciji naklona F-v ali zgolj taktično svetovanje glede na trenutne spo- sobnosti. Namen raziskave je bil preveriti zunanjo ve- ljavnost merjenja anaerobnih sposobnosti mišic nog s skoki z bremeni pri vrhunskih kolesarjih. Izhodne spremenljivke odnosa F-v-P, izmerjene s skoki z dodatnimi bre- meni, so bile primerjane s spremenljivkami testa Wingate (7,5 % telesne mase), ki je v kolesarstvu uveljavljena metoda za mer- jenje anaerobne moči. Ker imajo v obeh testih glavno vlogo iztegovalke nog, smo predpostavili, da obstaja povezanost v P max , izmerjeni s skoki z bremeni, in P max pri testu Wingate . Domnevali smo tudi, da bo upad P pri testu Wingate manjši pri kolesarjih, ki bodo dominantni v proizvajanju F, kar bi skupaj s prejšnjo hipotezo pomenilo, da sta njihova anaerobna moč in zmogljivost ve- čji. Pričakujemo, da bodo rezultati raziska- ve pripomogli k nadaljnjemu raziskovanju anaerobne moči pri kolesarjih v laborato- rijskih pogojih. Časovno ekonomičen in energijsko varčen protokol merjenja odno- sa F-v-P pri skokih z bremeni bi lahko v pri- hodnje pomenil bolj poglobljen pristop k spremljanju sposobnosti mišic na celotnem spektru območja F in v in s tem prispeval k optimalnejšemu določanju obremenitev pri vadbi za moč pri kolesarjih. „ Metode Preiskovanci V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 10 članov slovenske kolesarske reprezentance (mlajši člani U23). Povprečna starost mer- jencev je bila 20,7 leta (SD = 1,1 leta), višina 179,8 cm (SD = 5,9 cm), masa 68,0 kg (SD = 5,9 kg), indeks telesne mase 21,0 kg/m 2 (SD = 1,0 kg/m 2 ) in amplituda odriva iz polče- pa (Hpo) 0,38 m (SD = 0,02 m). Izključitveni kriteriji za sodelovanje so bile poškod- be spodnjih okončin in trupa, ki bi lahko vplivale na izvedbo skokov z bremeni in izvedbo testa Wingate na cikloergometru. Pred izvedbo testiranj so merjenci izpolnili vprašalnik o pripravljenosti na vadbo (Bre- din, Gledhill, Jamnik in Warburton, 2013) in podpisali soglasje, da se meritev udeležu- jejo na lastno odgovornost. Seznanjeni so bili s tem, da lahko od raziskave kadar koli odstopijo brez posledic. Merjenci so dobi- li navodilo, da dva dni pred meritvami ne izvajajo visoko intenzivne vadbe za moč spodnjih okončin. Celoten eksperiment je bil izveden v skladu s Helsinško deklaracijo (Aresté in Salgueira, 2013). Postopek meritev in pripomočki Izvedena je bila znotrajobiskovna veljav- nostna študija. Meritve so bile izvedene v Laboratoriju za športno-medicinsko dia- gnostiko in nutricionistko ter Fiziološkem laboratoriju na Fakulteti za šport. Pred testiranjem so preiskovanci izvedli stan- dardizirano desetminutno ogrevanje, ki je obsegalo kolesarjenje na stacionarnem ci- kloergometru (2,0 W/kg, 50–70 RPM) in di- namične raztezne vaje za noge in trup. Po ogrevanju smo merjencem v leži na hrbtu izmerili dolžino spodnje ekstremitete (am- plitudo odriva iz polčepa, H po ) od sprednje zgornje črevnične grčevine do konic prstov ob iztegnjenem kolku, kolenu in gležnju. Meritve so bile v naključnem zaporedju za vsakega posameznika izvedene na bilate- ralni pritiskovni plošči (Bilateral force plates, S2P , Ljubljana, Slovenija) s pripadajočo pro- gramsko opremo Analysis and Reporting Software (ARS, S2P, Ljubljana, Slovenija) in na cikloergometru (Monark Ergomedic 924, Vansbro, Švedska) s pripadajočo program- sko opremo (Monark Test Software, Vans- bro, Švedska). Zaporedje meritev (skoki na pritiskovni plošči ali test na cikloergometru) je bilo za vsakega posameznika naključno izbrano, s čimer smo se želeli izogniti siste- matični napaki zaradi učinka učenja izved- be testov ter minimizirati vpliv utrujenosti na končni rezultat. Anaerobni test Wingate Izveden je bil 30-sekundni test Wingate (Bar-Or, 1987) na cikloergometru. Upora- bljena je bila obremenitev 7,5 % telesne mase posameznika. Na znak so preiskovan- ci začeli poganjati kolo s ciljem vztrajnik zvrteti čim hitreje (s čim višjo kadenco) in čim bolj silovito ter vzdrževati moč poga- njanja nadaljnjih 30 sekund. S programsko opremo so bile izračunane naslednje spre- menljivke: P max [W/kg], P avg [W/kg], P drop zno- traj 30-sekundnega testa [W/kg] in relativni P drop znotraj 30-sekundnega intervala [%]. Skoki z dodatnimi bremeni (odnos sila-hitrost-moč) Izvedeni so bili SJ z dodatnimi bremeni. Dodatna bremena so bila določena relativ- no, glede na telesno maso posameznika, in sicer: 0 % (plastična palica), 20 %, 60 % in 70 % telesne mase. Število bremen je bilo iz- brano glede na izsledke prejšnjih študij (Ja- nicijevic idr., 2019) in je temeljilo na načelu izbire dveh čim bolj različnih intenzivnosti (lahko breme in težko breme) (García-Ra- mos idr., 2018). Merjenci so dobili navodilo, da se iz stoje spustijo v polčep (kot v kole- nu in kolku 90°) in začetni položaj zadržijo vsaj 2 sekundi. Začetni položaj, predvsem globina polčepa in usmerjenost pogleda, je skrbno nadzoroval merilec. Iz mirovanja so merjenci na merilčev znak izvedli odriv z iztegnitvijo v kolku, kolenu in gležnju, z namenom odriniti čim hitreje in čim višje. Pri vsakem pogoju je bilo izvedenih 3–5 skokov z vsaj 30-sekundnim odmorom znotraj pogoja in vsaj 2-minutnim odmo- rom med pogoji. V statistično obdelavo smo vključili skok, pri katerem je merjenec skočil najvišje (Petrigna idr., 2019). Višina skoka je bila izračunana iz vertikalne hitro- sti težišča telesa, izračunane iz impulza F na podlago v času odriva (Linthorne, 2001). Za vsak skok posebej pri vsakem izmed štirih pogojev je bila nato s programsko opremo ARS – s tovarniškimi nastavitvami obdelave krivulj – odčitana povprečna F in povpreč- na v v času odriva. Vrednosti so bile skupaj z amplitudo odriva prenesene v namensko pripravljeno Excelovo tabelo (Microsoft Corporations, Redmond, Washington) (García-Ramos in Jaric, 2017) za analizo skokov z dodatnimi bremeni, t. i. analizo F-v-P (Samozino idr., 2012). Izračunane so bile naslednje spremenljivke: F0 [N/kg], V0 [m/s], naklon F-v [(N/kg)/(m/s)], P max [W/kg] in odklon od optimalnega odnosa F-v [%] (Samozino idr., 2012). Metode obdelave podatkov Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen računalniški program IBM-SPSS Statistics 25 (IBM, New York, USA). Izra- 196 čunana je bila opisna statistika za vzorec merjencev in za vse spremenljivke. Nor- malnost porazdelitve je bila preverjena s Shapiro-Wilkovim testom. Za primerjavo med izhodnimi parametri odnosa F-v pri SJ (P max , naklon F-v) in močjo, proizvedeno med testom Wingate (P max , P avg , P drop ), je bil uporabljen t-test za odvisne vzorce. Veli- kost razlik (ω 2 ) je bila interpretirana glede na naslednjo lestvico vrednosti ω 2 : 0,01 majhna; 0,06 srednja; 0,14 velika razlika (Fie- ld, 2013). Za ugotavljanje povezanosti med posameznimi odvisnimi spremenljivkami je bil uporabljen Pearsonov korelacijski koeficient (r). Rezultati so bili interpretirani glede na priporočila (Akoglu, 2018), in sicer: 0,1–0,29 majhna; 0,3–0,49 srednja; 0,5–0,69 velika; 0,7–0,89 zelo velika; 0,9–0,99 popol- na povezanost. Pri ugotavljanju poveza- nosti med naklonom F-v in P drop pri testu Wingate ter odklonom od optimalnega odnosa F-v in P drop pri testu Wingate smo zaradi kršene predpostavke normalnosti spremenljivke P drop najprej transformirali podatke z logaritmiranjem, zato da smo s tem zadostili predpostavki normalnosti, in nato uporabili Pearsonov korelacijski koefi- cient. Statistična značilnost je bila sprejeta ali ovržena na ravni dvostranskega 5-odsto- tnega tveganja. „ Rezultati Opisna statistika rezultatov meritev skokov iz polčepa in testa Wingate je predsta- vljena v Tabeli 1. Povprečne vrednosti (M), standardni odkloni (SD), najmanjše (Min) in največje (Max) vrednosti prikazujejo poraz- delitev posameznih odvisnih spremenljivk. V Tabeli 2 je prikazana primerjava med iz- hodnimi spremenljivkami odnosa F-v pri skoku iz polčepa in močjo, proizvedeno med testom Wingate, s t-testom za odvisne vzorce. Rezultati kažejo statistično značilne razlike (p < 0,01) pri vseh treh primerjavah med posameznimi spremenljivkami, in si- cer med P max (SJ) in P max pri testu Wingate (p = 0,000; ω 2 = 0,766), med P max (SJ) in P avg pri testu Wingate (p = 0,000; ω 2 = 0,932) ter med naklonom F-v (SJ) in P drop pri testu Wingate (p = 0,000; ω 2 = 0,988). Tabela 3 prikazuje povezanost med izho- dnimi spremenljivkami odnosa F-v pri SJ in P, proizvedeno med testom Wingate. Rezultati kažejo statistično značilno visoko povezanost med P max (SJ) in P max pri testu Wingate (r = 0,854; p = 0,002), statistično značilno visoko povezanost med P max (SJ) in logaritmiranimi vrednostmi P drop (W) (r = Tabela 1 Opisna statistika spremenljivk skoka iz polčepa in testa Wingate Test Spremenljivka M SD Min Max SJ višina SJ (m) 0,28 0,03 0,23 0,33 višina SJ20% (m) 0,22 0,03 0,18 0,29 višina SJ60% (m) 0,13 0,03 0,10 0,21 višina SJ70% (m) 0,12 0,03 0,09 0,18 F 0 (N) 31,25 3,18 25,36 35,28 v 0 (m/s) 2,30 0,52 1,79 3,46 P max (W/kg) 17, 6 6 2,80 13,64 21,91 naklon F-v ([N/kg]/[m/s]) –14,36 3,87 –19,73 –7 ,34 % optimalnosti odnosa F-v (%) 97 27 51 137 W P max (W/kg) 15,07 2,80 11,71 20,46 P avg (W/kg) 9,25 0,87 8,15 11, 07 P drop (W/kg) 9,01 3,29 6,18 16,84 P drop (%) 57, 81 11,17 46,89 86,83 Legenda. M – aritmetična sredina; SD – standardni odklon; Min – minimum; Max – maksimum; SJ – skok iz polčepa; W –anaerobni test Wingate; višina SJ – višina skoka iz polčepa; višina SJ20% – višina skoka iz polčepa z dodatnim bremenom 20 % posameznikove telesne mase ; višina SJ60% – višina skoka iz polčepa z dodatnim bremenom 60 % posameznikove telesne mase; višina SJ70% – višina skoka iz polčepa z dodatnim bremenom 70 % posameznikove telesne mase; F 0 – največja teoretična sila; v 0 – največja teoretična hitrost; P max – največja teoretična moč; naklon F-v – naklon krivulje sila- -hitrost; % optimalnosti odnosa F-v – odklon od optimalnega naklona krivulje sila-hitrost; P avg – pov- prečna moč; P drop – upad moči. Tabela 2 Primerjava med izhodnimi spremenljivkami odnosa sila-hitrost pri skoku iz polčepa in močjo, proizvedeno med testom Wingate Test Spremenljivka M SD d ¯ s d SE(d ¯) t p ω 2 SJ P max (W/kg) 17, 6 6 2,80 2,60 1,51 0,48 5,425 0,000 0,766 W P max (W/kg) 15,07 2,80 SJ P max (W/kg) 17, 6 6 2,80 8,41 2,40 0,76 11, 0 95 0,000 0,932 W P avg (W/kg) 9,25 0,87 SJ naklon F-v ([N/kg]/[m/s]) –14,36 3,87 –23,37 2,67 0,84 –27,70 9 0,000 0,988 W P drop (W/kg) 9,01 3,29 Legenda. M – aritmetična sredina; SD – standardni odklon; d ¯ – razlika med povprečji spremenljivk; s d – standardni odklon razlike; SE(d ¯ ) – standardna napaka razlike; t – testna statistika; p – statistična značilnost; ω 2 – velikost razlik; SJ – skoka iz polčepa; W –anaerobni test Wingate; P max – največja moč; P avg – povprečna moč; naklon F-v – naklon krivulje sila-hitrost; P drop – upad moči. Tabela 3 Pearsonov korelacijski koeficient med izhodnimi spremenljivkami odnosa sila-hitrost pri skoku iz polčepa in močjo, proizvedeno med testom Wingate W P max (W/kg) P avg (W/kg) P drop log (W/kg) SJ P max (W/kg) 0,854** 0,590 0,788** naklon F-v ([N/kg]/[m/s])) 0,701* 0,545 0,732* % optimalnosti odnosa F-v (%) –0,655* –0,514 –0,701* Legenda. * p < 0,05; ** p < 0,01; SJ – skok iz polčepa; W –anaerobni test Wingate; P max – največja moč; naklon F-v – naklon krivulje sila-hitrost; % optimalnosti odnosa F-v – odklon od optimalnega naklona krivulje sila-hitrost; P avg – povprečna moč; P drop log – logaritmirane vrednosti upada moči. raziskovalna dejavnost 197 0,788; p = 0,007), statistično značilno visoko povezanost med naklonom F-v (SJ) in P max (W) (r = 0,701; p = 0,024), statistično zna- čilno visoko povezanost med naklonom F-v (SJ) in logaritmiranimi vrednostmi P drop (W) (r = 0,732; p = 0,016), statistično značil- no zmerno negativno povezanost med % optimalnosti odnosa F-v (SJ) in P max (W) (r = –0,655; p = 0,040) ter statistično značilno visoko negativno povezanost med % op- timalnosti odnosa F-v (SJ) in logaritmirani- mi vrednostmi P drop pri testu Wingate (r = –0,701; p = 0,024). Čeprav v raziskavi nismo dokazali statistično značilne povezanosti med P max (SJ) in P avg pri testu Wingate (r = 0,590; p = 0,073), med naklonom F-v (SJ) in P avg (W) (r = 0,545; p = 0,104) ter med % optimalnosti odnosa F-v (SJ) in P avg (W) (r = –0,514; p = 0,128), rezultati kažejo, da ob- staja srednja povezanost med navedenimi spremenljivkami. „ Razprava Cilj raziskave je bil primerjati izhodne spre- menljivke odnosa F-v-P, izmerjene s skoki z dodatnimi bremeni, s spremenljivkami te- sta Wingate pri vrhunskih kolesarjih. Ugo- tovili smo, da se rezultati proizvedene P, izračunani iz skokov z bremeni, statistično značilno razlikujejo od rezultatov, prido- bljenih na cikloergometru (p < 0,01), vendar med njimi obstaja velika povezanost. S tem smo potrdili hipotezo, da z obema testoma izmerimo največjo mehansko sposobnost nog, vendar pri biomehansko različnih gibanjih (cikličnih oziroma acikličnih). Do- datno smo ugotovili, da je naklon F-v (po- sledično tudi odklon od F-v opt ) v veliki meri povezan s P drop v 30-sekundnem testu na cikloergometru, s čimer smo potrdili tudi drugo hipotezo, da sta anaerobna moč in zmogljivost večji pri kolesarjih, ki P max pri skokih z bremeni v večji meri ustvarijo s proizvajanjem velikih F (ne v). Rezultati te- stiranja odnosa F-v-P nam dajejo dodatne informacije o lastnostih iztegovalk nog, ki jih ne pridobimo s testiranjem P na ciklo- ergometru. Časovno ekonomičen in ener- gijsko varčen protokol merjenja bi lahko v prihodnje pomenil bolj poglobljen pristop k spremljanju lastnosti živčno-mišičnega sistema na celotnem spektru območja F in v in s tem prispeval k podrobnejšemu do- ločanju obremenitev pri vadbi za moč pri kolesarjih. Pri pregledu razpoložljive literature in razi- skav nismo zasledili podrobnejše analize, ki bi se nanašala na primerjanje odnosa F-v-P, izmerjenega s skoki z dodatnimi bremeni, s spremenljivkami testa Wingate. Prav tako v prejšnjih študijah še niso primerjali naklona krivulje F-v (ali optimalnosti naklona F-v) s stopnjo anaerobne vzdržljivosti (P drop pri 30-sekundnem testu na cikloergometru). Ugotovljene statistično značilne razlike v proizvedeni P med skoki z bremeni in te- stom Wingate se ujemajo z ugotovitvami Grossa in Lüthyja (2020), ki sta v svoji razi- skavi ugotovila razlike med proizvedeno P pri SJ in 6-sekundnim maksimalnim sprin- tom na cikloergometru. Razlike razlagata s tem, da je kolesarjenje unilateralno (tj. enostransko) gibanje, medtem ko je za sko- ke značilno bilateralno (tj. obojestransko) gibanje. Zaradi velikosti razlik domnevata, da na slednje vplivajo še drugi dejavniki, in sicer omejenost razvoja P na cikloergome- tru zaradi previsoke kadence ter posledič- no slabše koordinacije gibanja pri pedalira- nju. Vandewalle idr. (1987) navajajo, da so razlike v proizvedeni P posledica tega, da je pri skokih razvoj P posledica enkratne bilateralne balistične akcije, medtem ko pri pedaliranju na cikloergometru P max ustreza povprečni P, doseženi med enim vrtljajem. Domnevamo, da je ugotovljena statistično značilna razlika med naklonom krivulje F-v in P drop prav tako posledica razlik v biome- haniki gibanja pri obravnavanih testnih protokolih. Kljub temu, da so bile absolutne razlike v rezultatih testa značilne, smo med spremenljivkama P max (SJ) in P max pri testu Wingate ugotovili visoko povezanost. Ta ugotovitev je v skladu z ugotovitvami šte- vilnih raziskav (Gross in Lüthy, 2020; Nikola- idis idr., 2016; Alemdaroğlu, 2012; Çakir-Ata- bek, 2014; Gross, M. in Gross, 2019; Hautier, Linossier, Belli, Lacour in Arsac, 1996; Doré, Bedu in Van Praagh, 2008). Ravier, Grappe in Rouillon (2004) ter Bertucci in Hourde (2011) v svojih raziskavah niso dokazali povezanosti med P max (SJ) in P max pri testu Wingate, so pa ugotovili statistično značil- no povezanost med P max (SJ) in P max , ki ni bila relativizirana s telesno maso posame- znika. Več raziskav poroča tudi o statistično značilni povezanosti med P max (SJ) in P avg med testom Wingate (Nikolaidis idr., 2016; Alemdaroğlu, 2012; Çakir-Atabek, 2014). Naši rezultati kažejo srednjo povezanost med omenjenima spremenljivkama. Tako kot navajata Gross, M. in Lüthy (2020), pred- videvamo, da je vzrok značilne povezano- sti med P max (SJ) in P max pri testu Wingate dejstvo, da je pri obeh testnih protokolih moč proizvedena z istimi mišičnimi skupi- nami (iztegovalke kolka, kolena in gležnja) in izračunana v intervalu ene akcije – skok oziroma vrtljaj pedala. Določanje odnosa F-v-P s skoki z dodatni- mi bremeni omogoča podroben vpogled v lastnosti iztegovalk nog, ne le v enem pogoju oziroma pri eni obremenitvi kot pri testu Wingate, temveč v celotnem spektru območja F-v. Regresijska krivulja F-v nam daje pomembne podatke o kolesarju, saj lahko na podlagi odstopanja od F-v opt ko- lesarje razdelimo na dominantne v F (angl. force dominant), v v (angl. velocity domi- nant) ali uravnotežene (angl. well-balan- ced) (Jiménez-Reyes idr., 2017). Testiranje s skoki z dodatnimi bremeni je ekonomično, saj je protokol relativno kratek in bistveno manj naporen kot test Wingate. Odnos F-v- -P lahko namreč določimo že s samo dve- ma bremenoma, vendar smo v raziskavi zaradi natančnejšega določanja uporabili štiri. Energijsko varčen testni protokol nam omogoča, da kolesarji v kratkem časovnem obdobju izvedejo test Wingate in skoke brez medsebojnega negativnega vpliva na rezultate. Gre za pomemben prispevek, ki kolesarjem omogoča redno relativno eno- stavno individualno diagnostiko v bolj spe- cifičnih pogojih (test Wingate) in trenažnih pogojih (vadba za moč z utežmi). Načrto- vanje vadbe moči, ki temelji na deficitarni sposobnosti, se je v nekaterih športih že pokazalo za učinkovito. Iz tega sklepamo, da bi z izboljšanjem proizvedene P pri sko- kih z bremeni izboljšali tudi P, proizvedeno na testu Wingate, in s tem tekmovalno uspešnost kolesarjev. Presečno testiranje kolesarjev z ugotavljanjem dominantnosti v smeri F ali v daje kolesarju tudi temelj pri načrtovanju vadbe za moč. Smiselno je, da vadba za moč v pripravljalnem obdobju temelji na odpravljanju pomanjkljivosti, medtem ko je med tekmovanjem smiselno izkoristiti sposobnost, ki je prevladujoča. Hkrati je lahko kolesarju poznavanje do- minantnosti v pomoč tudi pri sprejemanju tehničnih in taktičnih strategij pri vožnji s kolesom (izbira optimalnega prestavnega razmerja, pospeševanja, sprinti itn.). Raziskava je imela nekaj omejitev, na katere je treba opozoriti. Največja omejitev razi- skave je majhen vzorec, ki se kaže v majhni moči raziskave. Na rezultate meritev bi lah- ko vplivala neizkušenost merjencev, ki so se prvič srečali s testnim protokolom SJ z dodatnimi bremeni. Celotno testiranje je potekalo v enem dnevu, kar bi lahko vpliva- lo na utrujenost in posledično na rezultate testiranja, kljub temu da je bilo za vsakega posameznika zaporedje testov naključno 198 izbrano, s čimer smo se želeli izogniti siste- matični napaki zaradi učinka učenja izved- be testov ter minimizirati vpliv utrujenosti na končni rezultat. V prihodnje bi bilo smi- selno na velikem vzorcu ponoviti raziskavo in ugotoviti, kako se kolesarji v obravna- vanih sposobnostih razlikujejo med seboj in ali je morebiti določen odnos F-v-P po- vezan z uspešnostjo v kolesarstvu. Glede na odnos F-v-P bi bilo kolesarje smiselno selekcionirati in ciljno usmeriti trening s ciljem optimiziranja odnosa F-v-P. To bi od- prlo nove možnosti za raziskovanje odno- sa F-v-P na kolesu ter celo za potencialno določanje F-v opt na cikloergometru. S kla- sičnim testom Wingate to ni mogoče, saj ne omogoča vpogleda v doprinos navora in kadence k skupni P na celotnem spektru območja F in v in je s tem natančno dolo- čanje trenažnega bremena za izboljšanje P kolesarjenja v specifičnih pogojih omeje- no. Poglaviten cilj nadaljnjih raziskav, ki bi temeljile na dosedanjih izsledkih raziskav odnosa F-v-P s skoki z bremeni, bi lahko bila tudi primerjava odnosa F-v-P, določenega s skoki z dodatnimi bremeni, in istega odno- sa, določenega na cikloergometru. „ Zaključek Ugotovili smo, da vrhunski kolesarji proi- zvedejo različno P pri skokih z bremeni in na cikloergometru, vendar je med rezultati velika povezanost. S testoma torej izmeri- mo isto živčno-mišično sposobnost izte- govalk nog kolesarjev. Izračun odnosa F-v-P nam daje dodatne informacije o anaerobni moči iztegovalk nog, in sicer: I.) ugotavlja- nje lastnosti v celotnem spektru območja F in v, II.) določanje dominantne lastnosti kolesarja pri proizvajanju P (F ali v) in III.) anaerobna moč in zmogljivost sta višji pri kolesarjih, ki so dominantni v proizvajanju velikih F. Časovno ekonomičen in energij- sko varčen protokol merjenja bi lahko v prihodnje pomenil bolj poglobljen pristop k spremljanju lastnosti živčno-mišičnega sistema na celotnem spektru območja F in v in s tem prispeval k podrobnejšemu do- ločanju obremenitev pri vadbi za moč pri kolesarjih, ob tem pa daje temelj za načr- tovanje trenažne/tekmovalne taktike. Razi- skave v prihodnje bi morale bili usmerjene v določanje optimalnega doprinosa navora in kadence k skupni P kolesarjenja in pre- verjanje učinkov treninga z optimizacijo odnosa F-v-P z uspešnostjo v kolesarstvu. „ Literatura 1. Alcazar, J., Csapo, R., Ara, I. in Alegre, L. M. (2019). On the shape of the force-velocity relationship in skeletal muscles: The linear, the hyperbolic, and the double-hyperbolic. Frontiers in Physiology, 10(6), 1–21. https://doi. org/10.3389/fphys.2019.00769 2. Alcazar, J., Rodriguez-Lopez, C., Ara, I., Alfaro- -Acha, A., Mañas-Bote, A., Guadalupe-Grau, A., … Alegre, L. M. (2017). The Force-Velocity Relationship in Older People: Reliability and Validity of a Systematic Procedure. Internati- onal Journal of Sports Medicine, 38(14), 1097– 1104. https://doi.org/10.1055/s-0043-119880 3. Alemdaroğlu, U. (2012). The relationship between muscle strength, anaerobic per- formance, agility, sprint ability and vertical jump performance in professional basket- ball players. Journal of human kinetics, 31(1), 149–158. 4. Aresté, N. in Salgueira, M. (2013). World Medi- cal Association Declaration of Helsinki: ethi- cal principles for medical research involving human subjects. JAMA, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 5. Astorino, T., Baker, J., Brock, S., Dalleck, L., Go- ulet, E., Gotshall, R., ... Zhou, B. (2011). Power output in trained male and female cyclists during the Wingate test with increasing fly- wheel resistance. Journal of Exercise Physiolo- gy online, 14(5). 6. Aziz, A. R. in Chuan, T. E. H. (2004). Correlation between Tests of Running Repeated Sprint Ability and Anaerobic Capacity by Wingate Cycling in Multi-Sprint Sports Athletes. In- ternational Journal of Applied Sports Sciences, 16(1). 7. Bar-Or, O. (1987). The Wingate anaerobic test. An update on methodology, relia- bility and validity. Sports medicine, 4(6), 381–394. https://doi.org/10.2165/00007256- 198704060-00001 8. Bertucci, W. M. in Hourde, C. (2011). Labora- tory testing and field performance in BMX riders. Journal of sports science & medicine, 10(2), 417. Pridobljeno s https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3761846/ 9. Bredin, S. S., Gledhill, N., Jamnik, V. K. in War- burton, D. E. (2013). PAR-Q+ and ePARmed- -X+: new risk stratification and physical ac- tivity clearance strategy for physicians and patients alike. Canadian Family Physician, 59(3), 273–277. 10. Bobbert, M. F. (2012). Why is the force-velo- city relationship in leg press tasks quasi-li- near rather than hyperbolic? J Appl Physiol, 112(2), 1975–1983. https://doi.org/10.1152/ japplphysiol.00787.2011 11. Çakir-Atabek, H. (2014). Relationship betwe- en anaerobic power, vertical jump and ae- robic performance in adolescent track and field athletes. Journal of Physical Education and Sport, 14(4), 643. https://doi.org/10.7752/ jpes.2014.04100 12. Doré, E., Bedu, M. in Van Praagh, E. (2008). Squat jump performance during growth in both sexes: comparison with cycling power. Research Quarterly for Exercise and Sport, 79(4), 517–524. https://doi.org/10.1080/02701367 .20 08.10599518 13. García-Ramos, A., Feriche, B., Pérez-Castilla, A., Padial, P. in Jaric, S. (2017). Assessment of leg muscles mechanical capacities: Which jump, loading, and variable type provide the most reliable outcomes? European Journal of Sport Science, 17(6), 690–698. https://doi.org/ 10.1080/17461391.2017.1304999 14. García-Ramos, A. in Jaric, S. (2018). Two-point method: a quick and fatigue-free procedure for assessment of muscle mechanical capaci- ties and the 1 repetition maximum. Strength & Conditioning Journal, 40(2), 54–66. https:// doi.org/10.1519/ssc.0000000000000359 15. García-Ramos, A., Pérez-Castilla, A. in Jaric, S. (2018). Optimisation of applied loads when using the two-point method for assessing the force-velocity relationship during verti- cal jumps. Sports biomechanics, 1–16. ht tps:// doi.org/10.1080/14763141.2018.1545044 16. Gray, M. in Paulson, S. (2014). Developing a measure of muscular power during a func- tional task for older adults. BMC Geriatrics, 14(1), 4–9. https://doi.org/10.1186/1471-2318- 14-145 17. Gross, M. in Gross, T. (2019). Relationship be- tween Cyclic and Non-Cyclic Force-Velocity Characteristics in BMX Cyclists. Sports, 7(11), 232. https://doi.org/10.3390/sports7110232 18. Gross, M. in Lüthy, F. (2020). Anaerobic Power Assessment in Athletes: Are Cycling and Vertical Jump Tests Interchangeable? Sports, 8(5), 60. https://doi.org/10.3390/ sports8050060 19. Harries, S. K., Lubans, D. R. in Callister, R. (2012). Resistance training to improve power and sports performance in adolescent athle- tes: A systematic review and meta-analysis. Journal of Science and Medicine in Sport, 15(6), 532–540. https://doi.org/10.1016/j. jsams.2012.02.005 20. Hautier, C. A., Linossier, M. T., Belli, A., Lacour, J. R. in Arsac, L. M. (1996). Optimal velocity for maximal power production in non-isokinetic cycling is related to muscle fibre type com- position. European journal of applied physi- ology and occupational physiology, 74(1-2), 114–118. https://doi.org/10.1007/BF00376503 21. Hill, A. V. (1938). The heat of shortening and the dynamic constants of muscle. Proc R Soc Lond B Biol Sci, 126(843), 136–195. https://doi. org/10.1098/rspb.1938.0050 22. Hori, N., Newton, R. U., Andrews, W. A., Kawa- mori, N., Mcguigan, M. R. in Nosaka, K. (2007). Comparison of four different methods to measure power output during the hang raziskovalna dejavnost 199 power clean and the weighted jump squat. Journal of Strength and Conditioning Research, 21(2), 314–320. 23. Jaafar, H., Rouis, M., Attiogbé, E., Vandewal- le, H. in Driss, T. (2016). A comparative study between the wingate and force-velocity anaerobic cycling tests: Effect of physical fitness. International Journal of Sports Physi- ology and Performance, 11(1), 48–54. https:// doi.org/10.1123/ijspp.2015-0063 24. Janicijevic, D., Knezevic, O., Mirkov, D., Pérez- -Castilla, A., Petrovic, M., Samozino, P. in Garcia-Ramos, A. (2019). Assessment of the force-velocity relationship during vertical jumps: influence of the starting position, analysis procedures and number of loads. European Journal of Sport Science, 0(0), 1–23. https://doi.org/10.1080/17461391.2019.1645 886 25. Jaric, S. in Markovic, G. (2013). Body mass maximizes power output in human jum- ping: A strength-independent optimum lo- ading behavior. European Journal of Applied Physiology, 113(12), 2913–2923. https://doi. org/10.1007/s00421-013-2707-7 26. Jiménez-Reyes, P ., Samozino, P . in Morin, J.-B. (2019). Optimized training for jumping per- formance using the force-velocity imbalan- ce: Individual adaptation kinetics. PLoS One, 14(15), 1–20. 27. Jiménez-Reyes, P., Samozino, P., Brughelli, M. in Morin, J. B. (2017). Effectiveness of an individualized training based on force-ve- locity profiling during jumping. Frontiers in physiology, 7, 677. https://doi.org/10.3389/ fphys.2016.00677 28. Legaz-Arrese, A., Munguía-Izquierdo, D., Carranza-García, L. E. in Torres-Dávila, C. G. (2011). Validity of the Wingate anaerobic test for the evaluation of elite runners. The Jour- nal of Strength & Conditioning Research, 25(3), 819–824. 29. Linthorne, N. P. (2001). Analysis of standing vertical jumps using a force platform. Ame- rican Journal of Physics, 69(11), 1198–1204. https://doi.org/10.1119/1.1397460 30. Markovic, G. in Jaric, S. (2007). Positive and negative loading and mechanical ou- tput in maximum vertical jumping. Me- dicine and Science in Sports and Exercise, 39(10), 1757–1764. https://doi.org/10.1249/ mss.0b013e31811ece35 31. Morin, J. B. in Samozino, P. (2016). Interpre- ting power-force-velocity profiles for indivi- dualized and specific training. International Journal of Sports Physiology and Performan- ce, 11(2), 267–272. https://doi.org/10.1123/ ijspp.2015-0638 32. Nikolaidis, P. T., Afonso, J., Clemente-Suarez, V. J., Alvarado, J. R. P., Driss, T., Knechtle, B. in Torres-Luque, G. (2016). Vertical jumping te- sts versus wingate anaerobic test in female volleyball players: the role of age. Sports, 4(1), 9. https://doi.org/10.3390/sports4010009 33. Pazin, N., Berjan, B., Nedeljkovic, A., Markovic, G. in Jaric, S. (2013). Power output in vertical jumps: Does optimum loading depend on activity profiles? European Journal of Appli- ed Physiology, 113(3), 577–589. https://doi. org/10.1007/s00421-012-2464-z 34. Pérez-Castilla, A., Jaric, S., Feriche, B., Padial, P. in García-Ramos, A. (2018). Evaluation of muscle mechanical capacities through the two-load method: optimization of the load selection. The Journal of Strength & Conditio- ning Research, 32(5), 1245–1253. 35. Petrigna, L., Karsten, B., Marcolin, G., Paoli, A., D’Antona, G., Palma, A. in Bianco, A. (2019). A review of countermovement and squat jump testing methods in the context of public health examination in adolescence: reliability and feasibility of current testing procedures. Frontiers in Physiology, 10. ht tps:// doi.org/10.3389/fphys.2019.01384 36. Ravier, G., Grappe, F. in Rouillon, J. D. (2004). Application of force-velocity cycle ergome- ter test and vertical jump tests in the func- tional assessment of karate competitor. J Sports Med Phys Fitness, 44(4), 349–355. 37. Reid, K. F. in Fielding, R. A. (2012). Skeletal Muscle Power. Exercise and Sport Sciences Reviews, 40(1), 4–12. https://doi.org/10.1097/ jes.0b013e31823b5f13 38. Samozino, P., Edouard, P., Sangnier, S., Bru- ghelli, M., Gimenez, P. in Morin, J. B. (2014). Force-velocity profile: Imbalance deter- mination and effect on lower limb balli- stic performance. International Journal of Sports Medicine, 35(6), 505–510. https://doi. org/10.1055/s-0033-1354382 39. Samozino, P., Morin, J.-B., Hintzy, F. in Belli, A. (2010). Jumping ability: A theoretical inte- grative approach. Journal of Theoretical Bio- logy, 264(1), 11–18. https://doi.org/10.1016/j. jtbi.2010.01.021 40. Samozino, P., Rejc, E., Di Prampero, P. E., Belli, A. in Morin, J. B. (2012). Optimal force–ve- locity profile in ballistic movements—Al- tius. Medicine & Science in Sports & Exercise, 44(2), 313–322. https://doi.org/10.1249/ MSS.0b013e31822d757a 41. Vandewalle, H., Peres, G., Heller, J., Panel, J. in Monod, H. (1987). Force-velocity relationship and maximal power on a cycle ergometer. European journal of applied physiology and occupational physiology, 56(6), 650–656. https://doi.org/10.1007/BF00424805 42. Zivkovic, M. Z., Djuric, S., Cuk, I., Suzovic, D., Jaric, S., Zivkovic, M. Z., … Suzovic, D. (2017). A simple method for assessment of muscle force, velocity, and power producing ca- pacities from functional movement tasks. Journal of Sports Sciences, 35(13), 1287–1293. https://doi.org/10.1080/02640414.2016.1221 521 Darjan Spudić, mag. kin. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport darjan.spudic@fsp.uni-lj.si