sestavinam i geografskega okolja. Številne prvine prirodnega okolja so ovrednotene 
z m atem atično-statističnim i metodami in so tudi kartografsko prikazane z diagrami 
in kartogram i. Avtorji so opravili pomembno delo tudi na področju tipizacije poja­
vov, rajonizacije in regionalizacije Bolgarije. Domala vsako poglavje je sklenjeno z 
ustrezno regionalizacijo, kjer pridejo do veljave posamezne pokrajinske značilnosti. 
Besedilo dopolnjuje 48 tabel, 115 čm obelih skic, diagramov, kartogramov in kart 
te r 34 fotografij. O b koncu knjige (str. 489—507) je objavljena literatura, in sicer je 
razdeljena po temeljnih poglavjih. Kratek povzetek osnovnih značilnosti knjige je 
napisan v dveh jezikih, v ruščini in angleščini.
Milan Natek
Stephen TrudgilL, Limestone Geomorphology Geom orphology texts 8. Uredil K. M. Clayton. 
Longm an, London in New York. 196 strani. 1985.
Pred nam i je že osma knjiga iz znane zbirke geomorfoloških učbenikov. Avtor 
knjige (Geom orfologija apnenca v dobesednem prevodu), je uspešen geomorfološki 
publicist z oddelka za geografijo v Sheffieldu. Delo nas še posebej zanima zaradi 
usm erjenosti v kraško problem atiko in bi se zato v prenesenem prevodu lahko glasil 
naslov tudi Geom orfologija krasa. Knjigo je avtor med drugim posvetil spominu 
svojega m entorja E. K. Tratm ana, ki je marsikaterega angleškega geografa in ja­
m arja spoznaval s skrivnostmi zahodno irskega in Mendipskega krasa. Tudi podpi­
sani je  bil deležen očetovske pozornosti in znanja tega dobrodušnega bristolskega 
am aterskega speleologa in arheologa.
Trudgillov raziskovalni razvoj in interes se močno zrcalita v njegovi knjigi. V 
njej se je naslonil na lastne izsledke in na rezultate angloameriških raziskovalcev. 
Z ato  pa v sicer bogatem  seznamu literature skoraj ni prostora za neangleško litera­
turo , z izjemo redkih klasičnih del napisanih v nemščini in francoščini. Upoštevanih 
je  tudi nekaj v angleščino prevedenih ruskih razprav, medtem ko druga številna dela 
iz Evrope, tudi jugoslovanska, niso zastopana.
K dor bi hotel v Trudgillovi geomorfologiji krasa iskati primere iz vsega sveta, 
posebno pa iz klasičnih evropskih kraških pokrajin, bo razočaran. D a ne bo pomote, 
to ni ne regionalna in ne sistematična geomorfologija krasa. Njen poudarek tudi ni v 
pregledu različnih gledanj na kraški fenomen. Pač pa je v ospredju težnja, da pred­
stavi predvsem  sodobne m etode in rezultate raziskav o razvoju in nastanku tega re­
liefa. S tega vidika pa postane knjiga tudi za nas, ki smo vajeni, da nas glede krasa 
občuduje svet, vsekakor zanimiva. Medtem ko nas v Dinarskem krasu takorekoč 
slepi velikansko bogastvo oblik in tipov krasa ter njegova obsežna območja, se dru­
god, še zlasti pa v Veliki Britaniji, ukvarjajo bolj s teoretičnimi, eksperimentalnimi 
in različnimi merilnimi raziskavami. Iz tega se je rodilo mnogo novih, drugačnih, 
predvsem  pa preciznejših spoznanj, ki so postala uporabna za ves svet.
V knjigi so zlasti izčrpno obravnavani pogoji za zakrasevanje. Celo poglavje je 
posvečeno tudi drobnim kraškim oblikam, ki so neposreden učinek recentnega kraš- 
kega procesa. Knjiga odseva nekoliko drugačen, neklasičen pristop tudi zaradi teo­
retičnih modelov, številnih skic in diagramov, ki so odlična dopolnitev teksta.
Na podoben način so obdelane kraške jame, čeprav le na 14 straneh. Še najbolj 
se je  m oral avtor oddaljiti od svojega koncepta obravnavanja krasa v poglavju o ne­
katerih  najbolj znanih tipih krasa po svetu. Žal je Dinarski kras zelo skromno za­
stopan in med tekstom le dvakrat zasijeta imeni Cvijiča in Rogliča. Nesorazmerno 
velik del knjige je posvečen obalnemu krasu, ki ga je avtor spoznaval predvsem na 
atolu A ldabra v Indijskem oceanu. Zato je tolikšna pozornost temu tipu krasa kaj­
pak razumljiva.
Trudgillova knjiga je vsekakor nov, pomemben pregled dosežkov v raziskova­
nju in spoznavanju kraškega fenomena, brez katerega ne bo mogla nobena kraso- 
slovna knjižnica.
Jurij Kunaver
Environmental and Dynamic Geomorphology, Case studies in Hungary, uredil M. Pecsi, Aka- 
demiai Kiado, Budapest 1985.
Zbornik geografskega raziskovalnega inštituta Madžarske akademije znanosti z 
naslovom Environm ental and Dynamic Geomorphology prinaša tokrat 22 člankov. 
Posvečeni so prvemu m ednarodnemu posvetu o geomorfologiji, ki je potekal v M an­
chestru septem bra 1985. leta.
Zbornik je bolj pester, kot kaže naslov, predstavlja pa problematiko, ki je tre­
nutno v ospredju proučevanja madžarskih geomorfologov. Iz večine člankov je raz­
vidna težnja avtorjev, da bi imelo njihovo proučevanje reliefnih oblik in procesov, ki 
pri tem sodelujejo, čim večjo aplikativno vrednost. Geomorfološke analize in ocene 
reliefa so nam reč nam enjene predvsem planiranju smotrne izrabe zemljišč.
Prvi štirje članki so naravnani teoretsko in metodološko. Govore o nalogah ter 
m etodah pokrajinske geomorfologije, pravzaprav geomorfologije okolja (environ­
m ental geom orphology), o osnovah in metodah za ocenjevanje ogroženosti okolice 
B latnega jezera zaradi erozije, o eksperimentalni geomorfologiji ter o načelu dina­
mičnega ravnovesja v geomorfologiji.
D ruga skupina razprav obravnava soodvisnosti med površjem in drugimi pokra- 
jinotvornim i dejavniki. Posamezne avtorje zanima vpliv topografije na razvoj zaso­
ljenih prsti, na erozijo prsti in odnašanje gnojil ter na energijo direktnega sončnega 
sevanja. Od drugih se razlikuje članek, v katerem avtor po današnjih in fosilnih me­
andrih rekonstruira hidrološke in klimatske razmere v holocenu.
V tretjem  delu so prispevki, ki obravnavajo vpliv sedimentov na geomorfološke 
procese in vpliv teh procesov na oblikovanje posebnih sedimentov in reliefnih oblik.
O  paleogeografskem razvoju in o njegovih sledovih, ohranjenih v pokopanem, 
fosilnem reliefu, govorita oba članka četrtega poglavja.
V predzadnjem  delu so zbrani sestavki, ki tipizirajo reliefne oblike, procese 
(usade) in pokrajine ob upoštevanju pokrajinskih in morfografskih značilnosti, rečne 
m reže te r tektonskih premikov.
Zadnji trije prispevki so namenjeni geomorfološkemu kartiranju aluvialne rav­
nice, prevladujočim recentnim procesom in ekspoziciji pobočij. Izsledki naj bi služili 
predvsem kmetijcem.
Marjan Bat
Karstologia (Revue de karstologie et de speleologie physique de la Federation Fran^aise de 
Speleologie et de 1’Association Fran?aise de Karstologie), št. 6, 2. polletje 1985, str. 1— 64.
Pred nami je  zadnja številka revije za krasoslovje in fizično speleologijo, ki jo 
izdajata Francoska speleološka zveza in Francosko krasoslovno združenje.
Njeno jedro sestavlja devet člankov, pet jih obravnava francoski kras, trije kras 
drugod po svetu, zadnji pa sodi k »planetologiji«, saj ne govori o Zemlji, ampak o 
Marsu.
»Francoski del« vsebuje prispevke o krasu od visokih gora (Pierre Saint-Martin