Poštnina plačana v gotovini Stev. 8.
V Ljubljan*. v četrtek dne 19. februarja 1931.
Leto JV.
DELAVSKA
AVICA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
■shaja vsak Četrtek pon-; v »lu£» u praznika dan popre) - Uredalttro: LJublfana, Mtklo«!-Ceva c. - Nelrrnkirana pl«ma »e ne spretemafo
Posamezna Številka Din l'5o — Cena: za ■ mesec D n S'., za Četrt leta Din IS"-, za pol leta Din 3o za Inozemstvo Din 7'- (meseCno) — O0las: po dogovoru
Oplaši, reklamacije ln naroCnlna na upravo Delavska zbornica, MikloSICeva cesta 22,1. nad. Telefon 2203. Stev. Čekovnega raCuna 14.000
IV J II. ; .v ■ ril' l:Vtl..O .1 uti ri
Pripombe
Ko šeni prebral zelo tehten članek tovariša Fesa v zadnji Pravici«, sem se nehote spomnil na besede praškega nad-pastirja,' da je naš čas zrel za propad.
Teh usodepolnih besed ni izrekel kakšen političen agitator, ampak mož, globok po svojem srcu in značaju, temeljit po svojem znanju, utrjen in potrjen v veri in pastir, čigar naloga je, da vodi svoje vernike po poti, katero je začrtal Gospod s svojim naukom in po svoji cerkvi. Čigar naloga je, da je vernikom kot Gospodov namestnik svetilnik, da jim kaže pravo smer, da ne utonejo v zmotah in zablodah. Zaveda se pač, da je najtežja odgovornost pastirja, če pusti svoje v, nejasnosti; da je najtežja odgovornost. če je pastil' boječ in neodločen, ko pričakujejo njegovi od njega odrešilnih besed. Sani priznava, da je podal svoje globoke in dalekosežne izjave nepripravljen. Zato nekako, kakor po božjem navdihnjenju.
Nadpastir praški je govoril kakor prerok. Svet ga je poslušal. Ga bo pa tudi doumel? Kdo je od prerokov pa do apostolov in cerkvenih gčetov točnejše označil bistvo kapitalizma in njegove zle posledice kakor nadškof dr. Kordač? Njegove ugotovitve so resnične, ker jih potrjuje življenje. Amerika se koplje v zlatu, da se v bogastvu tako rekoč duši. Pa vendar grozna beda. Nad eno tretjino delavstva je brezposelnega. Ena tretjina delavstva je obsojena na stradanje. Zakaj? Saj je Amerika najbogatejša dežela. Zakaj torej? Zato, ker je delavski, stan brez posesti in poseduje le dva odstotka celotnega narodnega premoženja. In to delavstvo tvori !)0% vsega prebivalstva!
Amerika je dežela, v kateri je kapitalistični gospodarski red najbohotnejše razvit. Zakon kapitalizma pa je: Čim bolj se v kakšni družbi zbira premoženje in bogastvo na eni strani, tem bolj raste na drugi strani obubožanje in revščina.
Kapitalizem je v svojem celotnem bistvu nemoralen in proti Kristusu. Kavno zaradi tega se človeštvo deli v dva razreda s tisto naglico, s kakršno izginja krščanstvo iz družbe, ker pridobiva egoizem vedno bolj na veljavi. Zato mora delavstvo trdo delati, pa kljub temu živi v bedi.
Pa ta beda ni najhujša. Usodepolnejša je duhočna beda, ki je pa posledica telesne bede. Živimo v dobi velikanskega napredka, pa kljub temu čutimo, da razpada na vseh koncih in krajih zapadno evropska kultura. Istotako ameriška civilizacija. To je tudi posledica sedanjega družabnega reda. Ali da se izrazimo z besedami nadškofa dr. Kordača, je zaradi tega tak položaj, ker si je prilastil kapital vse sadove človeškega, duha, tehnične iznajdbe, iznajdbe znanosti, nove delovne metode. Na ta način je človeku vse, kar mu naj bi bilo v blagoslov, v prekletstvo ... Nadškof pravi dalje: Ne vidim v razcvetu industrije in tehnike nikakega napredka, dokler je človek, ki bi moral biti gospodar nad materijo, njen suženj. Ker je tako, ni nič čudnega, da pomeni napredek sedanjega sveta za-sužnjevanje in zastrupljevanje človeštva moralno in duševno. Če ne bi bilo tako, ne bi bil mogoč vsesplošen razpad duhovnih in moralnih vrednot. Zgodovina človeštva dokazuje, kakšen je konec takega razvoja.
Družabni red, zgrajen na grško-rim-ski kulturi, je razpadel. Nastopil je nov prenovljen, po krščanstvu prekvašen red. Z ra stel je hi red na žrtvah krščanskih mučeaiikov in večstoletnem preganjanju. Da je razpadel red, zgrajen na poganski kulturi, ni nič čudnega, tudi v škodo človeštva ni bil. Usodepolno pa je, da
Delavstvo odklanja novi osnutek socialnega zavarovanja
Centralno tajništvo delavskih zbornic je imelo dne 9. februarja svojo sejo. Glavni predmet je bil spomenica na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje z ozirom na predloženi osnutek novega zakona o socialnem zavarovanju.
Za izvedbo zavarovanja, za slučaj onemoglosti, starosti in smrti.
Delavski zastopniki so proučili osnutek temeljito. Gospodu ministru so hvaležni, da je pokreml akcijo za izvedbo zavarovanja za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. Kajti to vprašanje je zelo nujno, zlasti ker ograža njegova 'poizvedba obstoječe bolniško zavarovanje. Kajti v sedanjih razmerah padajo onemogli delavci v breme bolniškemu zavarovanju. Izvedba tega zavarovanja pomeni obenem izvršitev obljube, katero je dala kraljevska vlada delavstvu javno pred dvema letoma.
Delavstvo prevzema sicer zelo težko nova bremena v očigled zelo znižanih delavskih mezd, vendar je pripravljeno prispevati v, svrho izvedbe starostnega zavarovanja od svoje strani 1.5% zavarovane mezde. To znači letnih dohodkov v iznosu 75- do 100 milijonov Din. Pričakuje pa, da bodo prispevali tudi delodajalci in država.
Razočaranje z ozirom na novi načrt.
Delavstvo je pričelo novi načrt proučevati z dobrim razpoloženjem. Toda zelo je bilo začudeno, ko je spoznalo, da ne zahteva osnutek novega zakona od njega le novih prispevkov, ampak da se tudi odreče najmanj 30% pravic, ki si jih je pridobilo v zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode. S tem bi z ozirom na sedanje negotove gospodarske razmere toliko izgubilo, da ga niti upanje na bodoče pokojnine ne l>i pomirilo.
Enodušno mnenje vsega delavstva je, da ni uspelo novemu načrtu ustvariti kaj dobrega, da ne more služiti za podlago za novo socialno reformo; da ga mora absolutno odkloniti in da se mora vzeti druga, pravičnejša osnova za izvedbo tega velikega dela. Kajti novi projekt demontira vse, kar je do danes obstojalo v socialnem zavarovanju; demontira vse, kar je delavstvo že imelo in kar je postalo sestavni del njegovega življenja.
Zgledi krivic.
Hočemo pokazati samo na nekaj težkih krivic, ki jih dela novi osnutek. Uživanja vseh dosedanjih pravic iz zavarovanja (zdravila, hrananina, zdravljenje v kopališčih in sanatorijih itd.) veže na dolge karenčne roke. V največ slučajih zahteva zaposlitev skozi 9 mesecev v enem letu ali 18 mesecev v dveh
letih. Gospodarske razmere so pa lake. da večina delavstva* ni dalje zaposlena, kakor 4 do 5 mesecev v letu. Z ozirom na ta dejanski položaj hi izgubili delavci največji del pravic iz zavarovanja.
Povsem je nerazumljiv predlog, da ! se oropajo svojci pravice do zdravniške 1 pomoči, ako nimajo člani dolgega ka-j mičnega roka, kljub temu, da obstojajo te pravice v gotovih delih naše države že 20 let. Poleg tega je še nerešeno ; vprašanje, kdo naj nudi zdravniško po-j moč obolelim svojcem delavcev.
Načrt tudi predlaga, da izgubi delavec v slučaju krajšega zaposlenja hra-| narino popolnoma ali pa, da se mu zniža ; od dveh tretjin na polovico zavarovane mezde. Vprašanje je, če je sploh mo-j goče zdravljenje delavčevo brez hrana-| rine.
Istotako so zelo znižane nezgodne rente. Pa to še ni dovolj. Pravico do \ polne rente naj bi imeli le tisti delavci, j ki so postali nad 60% detanezmožni.
| Poleg tega obsega predlog krivičen | način izračunavanja rente. Te naj /bi ne j dobil delavec na podlagi faktičnega za-; služka, ampak se mu računa mezda v i dobi brezposelnosti le po 10 Din. Na ta i način bi bila izguba ponesrečenih de-| lavcev ogromna in nenadomestljiva.
Slaba tolažba.
Za vse te izgube in za nove dopri-, noše v znesku 75 do 100 milijonov Din letno ima delavstvo izgled na pokojninsko zavarovanje, ki bo pričelo v najboljšem slučaju funkcijonirati po petih do sedmih letih. Kakšna bi bila ta pokojnina? Pokojnina znaša mesečno 110 Din, največ 650 Din in sicer po 45 letih plačevanja na osnovi dnevne zavarovane mezde 80 Din. Povprečna pokojnina bi bila od 110 do 237 Din mesečno, dočim bi ostale žene brez pokojnin, a otrokom je določena le od 39 do 70 Din mesečno.
Ukinitev samouprave.
Poleg teh materijalnih krivic zahteva novi načrt še velike moralne žrtve. Dejansko zahteva ukinitev socialnega zavarovanja tudi zmanjšanje upliva delavcev in delodajalcev na upravo na najnižjo mero. Po tem projektu naj bi namreč imenovalo ministrstvo za socialno politiko polovico članov glavne skupščine Osrednjega iiTada za zavarovanje delavcev in eno tretjino članov uprave okrožnih uradov, ki delegirajo svoje zastopnike na glavno skupščino SUZORA. S tem je pa načelo samouprave popolnoma ukinjeno. V notranji organizaciji je pa predviden najtrši centralizem, ka-koršmega ne prenese zavarovanje.
Razbijanje delavskega zavarovanja.
Ni čudno, da je povzročil ta osnutek paničen strah pri tistih grupah delav-
je razpadel gospodarski in družabni red zgrajen na krščanstvu. Prvi je razpadel, ker je bil po svojem notranjem bistvu nesposoben za življenje. Drugi je razpadel, ne zaradi svojih notranjih lastnosti, ampak zaradi človeštva sa-mega, ki ga je zavrglo v svojo poguiho. Kakor je sledila kazen izraelskemu ljudstvu, če je šlo preko božjih zakonov, tako je prišla kazen nad človeštvo modeme dobe, ker je zavrglo krščanski družabni in gospodarski red.
Današnji red je bolan, kljub temu, da je zgrajen na krščanski kulturi. Kajti tudi krščanska kultura je bolna. Okužena je po kapitalizmu, po mišljenju in naukih otrok tega sveta. Zato pada Človeštvo vedno bolj kulturno in mu grozi nevarnost, da bo popolnoma zapadlo
brezkulturnosti. Ta je pa najboljši kvas za obup.
Zato ima nadškof Kordač prav, če smatra našo dobo za zrelo za razpad. Toda treba je delati, da se pripravi in polagoma zgradi nova doba, nova kultura, kultura krščanske pravičnosti in ljubezni po pristnih naukih evangelija. Delajmo na tej dobi s silo duha in no-tranjega preobrata src in mišljenja!
Prva delavska hranilnica in posojilnica
r. z. z o. z. v Ljubljani
(Delavska zbornica)
Sprejema hranilne vlage na tekoči račun
stva, ki so imele, d usedaj gotove vrste zavarovanja. Po zdravem principu solidarnosti bi morale priti te vrste zavarovanja v ožjo zvezo s splošnim zavarovanjem. To so prej same želele. Sedaj pa •odločno nasprotujejo. Nas boli to razbijanje delavstva v vprašanjih delavskega zavarovanja. Čisto gotovo je pa to razbijanje posledica tega nepravilnega osnutka.
Nezadovoljstvo pa še povečava izključitev znatnega dela nameščencev, starejših in sezonskih delavcev.
Ne rušiti — stopnjama sistematično graditi.
Delavci žele, da se novi načrt izloči kot baza za nov zakon; da se vzame za podlago nadaljnega razvoja našega socialnega zavarovanja .sedaj 'veljavni zakon o zavarovanju delavcev in da se takoj izvede tudi z oziroan na ona določila, ki se nanašajo na zavarovanje za starost, onemoglost in smrt; da se ta zakon v toliko novelira, v kolikor je nujno potrebno, da zajamči zavarovanju točno plačevanje predpisanih prispevkov, dekoncentrirano administracijo in dotacijo od strani države v tolikem iznosu, ki je nujno potreben za izvršitev zakona.
Prepričani smo, da ni nujno, niti koristno, niti praktično razbijati že ukoreninjeno zavarovanje v njegovih najvažnejših temeljih. -Veliko bolj pametno in koristno bi bilo, da se ohrani osnovni zakon, ki je v veljavi že deset let; da se stopnjeina izvede to, kar je ostalo od zakona neizvedeno.
Socialni kakor tudi civilni in davčni zakoni so takega značaja, da postanejo takorekoč sestavni del vsega gospodarstva in splošnega družabnega življenja. Zato povzroča vsaka nezdrava izpre-memba v teh zakonih trzanje v vseh družabnih odnosih. Tako je povzročil tudi novi načrt velika vznemirjenja med delavci, ker globoko zadeva njihove že pridobljene pravice v zavarovanju.
BREZPOSELNOST PRI NAS.
Iz prošlega leta je ostalo brezposelnih delavcev 5662, od tega moških 4633, žensk pa 1029. V tem letu pa se jih je prijavilo za delo 145.277 (123.174 moških in 22.103 žensk). Ponujeno delo, ostalo od prošlega leta 754 (563 moških in 191 Žensk). V tem letu ponudenih mest 56 tis. 169 (43.599 moških in 12.570 žensk). Izvršeno posredovanje 44.872	(35.053
moških in 9819 žensk). Konec leta ostalo brezposelnih 9989 (7968 moških in 2021 žensk).
Odstotek med prijavljenimi delavci in ponudenimi službami je 37.6%. Odstotek med prijavljenimi delavci in izvršenimi posredovanji je 29.7%. Odstotek med ponudenimi službami in izvršenim posredovanjem je 78.8%.
Izplačane podpore: Redna podpora za 24.486 delavcev 2,538.387 Din. Izredna za 8127 delavcev „ 557.960.10 Din. Potna podpora za 29*89 delavcev 192 tisoč 280.55 Din. Podpora v naturi za 9892 delavcev 119.956 Din. Znižanih voznih listkov je bilo izdano 75.194 komadov v vrednosti 4,108.433.74 Din.
KDO DOPRINAŠA NAJVEČ K REŠITVI GOSPODARSKE KRIZE?
»I>er deutsche Metallarbeiter«, strokovno glasilo kršč. kovinarjev Nemčije, ugotavlja:
Statistični podatki izkazujejo, da so se v letu 1929 znižale delavske plače za 15 odstotkov, dividende in akcije, to se pravi dohodki kapitalistov, pa so v istem času padle samo za 6 odstotkov. Iz tega je razvidno, da mora gospodarsko krizo, ki jo preživlja Nemčija, nositi v največji meri delavstvo. Tisti pa, ki imajo, naj>-vecja bogastva, doprinašajo k tej 'Žrtvi dve tretjini manj.
Jugoslovanska strokovna zveza
Železničarski Vestnik
POJASKILA k pravilniku o voznih OLAJŠAVAH
Glavno lavnateljstvo drž. železnic je po O. D. 51. 73.710 z drifi 15. januarja 1031 izdalo naslednja pojasnila k imenovanemu pravilniku:
1. Po S 1. točka 5 pravilnika se lahko tudi pomožno osebje poslužuje stalnih letnih brezplačnih kart za službeno uporabo, ker se glede tega ne dela nobena razlika v kategorijah uslužbencev.
2. Po §§ 9. ih 11. pravilnika se otroci uslužbencev, ki izgubijo pravico do legitimacije, ne smatrajo več za rodbinske člane. Glede na to izgubijo ti otroci po § C. pravilnika pravico do vseh voznih ugodnostih, ki so zvezane z rodbinskim članstvom razen onih. ki so navedene v § 2. pod točko 2 od a) do c), t. j. v slučaju postavitve, premestitve in 'Ui>okojitve. Zaito tudi nimajo pravice do stalne brezplačne karte vajenci, otroci žel. uslužbencev, ki so prekoraeili 18. leto starosti.
3. Osebe, ki niso Slani bol. fonda, pa so poklicane na pregled po šef-zdravniku, nimajo pravice do nobenih voznih ugodnosti, ker sO ugodnosti iz § 7. zvezane s članstvom bbl. fonda. Članstvo se pa doseže Sele, ko je oseba sprejeta v žel. službo.
4. Za izdajo »uputnice* za prevoz pohištva uslužbencu, ki je premeščen, se po določbi § 13. ne predpisuje noben rok. To je namenoma izostalo zaradi splošnega pomanjkanja stanovanj in ker se je smatralo, da se bo vsak uslužbenec v lastnem interesu preselil. kakor hitro mu bo mogoče.
5. Po določbi § 25. točke 5 strojniki, črko-stavci, knjigovezi, stereotipisti in litografi, ki so navadni delavci, zvaničniki ali služitelji, nimajo pravice do drugega razreda.
Pravico do dnjgega razreda imajo samo takrat, če so bili sprejeti v službo po pogodbi na podlagi ' tarife za delo v grafičnih podjetjih v Jugoslaviji*-, ker jim ta tarifa priznava pravico do drugega razreda in ker se ti po šolski in strokovni kvalifikaciji smatrajo za enake uradnikom III. kategorije.
(i. Po § 9. točka 6 pravilnika imajo žene železniških uslužbencev pravico do legitimacije le, če živijo s svojim m oženi v skupnem gospodinjstvu.
7. »Trebovanjeim za brezplačno vozovnico za samske hčere nad 18 let stare, ki ne zaslužijo več kakor 500 Din, je treba priložiti le legitimacijo hčere, ne pa tudi drugih listin, ker je že sama legitimacija zadostno dokazilo za upravičenost do proste vozovnice.
VAŽEN SKIJ5P DRŽAVNEGA SVETA
Na plenarni seji državnega« sveta dne 20. decembra 1930 je bilo sklenjeno, da z zakonom o drž. prom. osebju ni bila razveljavljena odredba ministra za promet z dne 30. maja 1922, št. 16.27G, t. j. določbe pravilnika o zavarovanju železniškega osebja za slučaj bolezni in nezgode. Iz tega moremo sklepati, da oseba, ki prejema rento iz bol. fonda in postane uslužbenec ozir. uslužbenka drž. prom. naprav, lahko prejema to rento po določbah pravilnika bol. fonda še nadalje poleg prejemkov kot uslužbenec drž. prom. naprav.
Važna je tudi razsodba drž. sveta v konkretnem slučaju, da južnoželezniška pokojnina ni plača iz drža vije blagajne in da torej tak upokojenec, ako je sprejet v službo pri drž. železnicah, lahko prejema poleg svoje plače tudi pokojnino od južne železnice, ne da bi s tem kršil predpis zakona, po katerem se ne more prejemati dveh prejemkov iz drž. blagajne.
!JtW)TNA ŽELEZNIŠKA TERMINOLOGIJA
Kakor poročajo dnevni časopisi, je gosp. minister za promet odredil, da se sestavi enotna železniška terminologija za vso državo. S tem se hoče izogniti raznim nespo-ražumljenjem in neprijetnostim, ki se od časa do časa pojavljajo zaradi različnih izrazov za posamezne predmete ali osebe.
V	to svrho je bila imenovana posebna komisija, kateri je bila poverjena naloga, da uredi in izdela službeno železniško terminologijo, ki naj bo vzeta iz zaklada narodnega jezika. Elaborate te komisije bodo pred objavi jen jem pregledali jezikoslovci, da bo nova terminologija izšla taka. kakor so si jo zamislili odločujoči činitelji. Že sedaj mora vsak novi pravilnik, prej ko izide, pregledati ta komisija, da bi se že v teh uporabljali le izrazi, ki jili nameravajo uvesti kesneje za splošno uporabo.
Potreba po skupni terminologiji se je občutila že ves čas. odkar Je država prevzela v svoj obrat vse železnice. Zadeva pa ni tako enostavna, kakor bi si kdo mislil. V raznih pokrajinah sO v uporabi za en in isti pojem različni izrazi. Komisija in jezikoslovci se bodo morali odločiti za en izraz, kar gotovo ne bo lahko.
Slovenski železničarji so takoj po prevratu s pomočjo priznanih avtoritet rta jezikoslovnem polju izdelali slovensko železniško terminologijo, na katero smo lahko ponosni. Vzeta je iz slovenskega jezika in.se kolikor mogoče izogiba tujih izrazov. Ta terminologija se je uporabljala doslej v območju ljubljanskega želez, ravnateljstva v vsem Uradnem poslovanju.
Krt je izšel v »Saobračajrtein pregledu* prvi glas o potrebi enotne železniške terminologije, je g. Zorec Ivan, viš. žel. uradnik pri ravnateljstvu v Ljubljani, ki je znan slovenski pisatelj, v istem pregledu Opozoril merodajne činitelje na to slovensko železniško terminologijo, poudarjajoč posebno dejstvo, da v tej ne najdemo lujk, ki jih druga ravnateljstva tako često uporabljajo ravno v železhiški stroki. »Generalna direkcija«, ?-di-rektor«, »Sef«, »maSinovodja< i. dl-, so pri njih že popolnoma udomačeni izrazi, medtem
ko jih je slovenska terminologija kot tuje izraze zavrgla.
Prvi poskus prizadevanja za enotne žel. izraze je bil podan z odredbo, da naj se v bodoče uporablja splošno izraz »vlak in ne »voz , ki je bil v rabi v uradnem poslovanju pri glavnem ravnateljstvu in pri vseh ravnateljstvih, ki so občevala v srbohrvaščini. Ta odredba pa je bila kmalu preklicana z motivacijo, da izraz »vlak ite odgovarja duhu narodnega jezika (srbskega).
Upajmo; da bo imenovana komisija dorasla svoji ne ravno lahki nalogi trt da bomo kmalu dobili skupno železniško terminologijo, ki bo odgovarjala svojemu namenu, pa jo bo lahko razumel tudi vsak preprost naš človek.
0B< NI ZBORI
Rakek. Dne 22. februarja t. 1. se vrli ob 10 v gostilni g. Ivana Fatur na Rakeku redni občni zbor skupine Rakek s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo delegata osrednjega odbora; 2- poročilo predsedstva (predsednika, tajnika, blagajnika iir nadzornega odbora);
3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. Pozivamo vse proste tovariše, da se udeleže občnega zbora v čimvečjem številu.
Bistrica Boh. jezero. Dne 1. marca t. 1. ob 15 bo očni zbor tuk. skupine P. Z. v prostorih Prosvetnega društva s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo delegata osrednjega odbora; 2. poročilo predsedstva (predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora);
3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. Pozivamo vse člane, da se istega polnoštevilno udeleže, da podprejo s svojo navzočnostjo in s predlogi delo naše organizacije.
Pragersko. Dne 8. marca t. 1. se vrši občni zbor skupine Pragersko s sledečim dnevnim redom: i. poročilo delegata osrednjega odbora; 2. poročilo predsedstva (predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora);
3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. Čas in kraj občnega zbora bomo objavili v prihodnji številki <■ Delavske pravice*.
Logatec. Skupina P. Z. Ž. J. Logatec je imela dne 8. februarja 1931 v gostilni Marije Iglič svoj redni letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Novak Franc, progovni delavec, podpredsednik Mlakar Albin, nadzornik proge, tajnik Slave Ludvik, dnevničar. Odbornika: Jerina Janez, skladiščni delavec; Otrin Tomaž, progovni delavec. Skupina je v pretekli poslovni dobi delovala joko zadovoljivo. Od novoizvoljenega odbora kakor tudi od ostalega članstva pričakujemo, da tudi v bodoče delujejo za organizacijo in pridobivajo novih članov, kajti le na ta način bomo dosegli napredek ter prišli do cilja, za katerim težimo.
Ljubljana. Občni zbor skupine se je vršil v nedeljo dne 8. februarja t. 1. v društvenem lokalu Delavske zbornice. V novi odbor so bil izvoljeni sledeči tovariši: predsednik Ki-sovic Albert, uradnik Ul. kat.; podpredsednik Otič Pavel, uradnik lil. kat.; tajnik Dežman Anton, zvauičnik I. kat.; blagajnik Va-hen Miha, uradnik JII. kat.; odbornika Kern Alojzij, zvaničnik II. kat. in Keršič Jože, ključavničar. Nadzorni odbor: Kanoni Karel, uradnik III. kat. in Sternad Mirko, uradnik III. kat.
Bistrica Boh. jezero. Zaključujoč delovno leto 1930-31 naše skupine, pri pregledu zapisnikov poslanih in prejetih dopisov z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo delali v minulem letu vestno in marljivo. Na sestankih in odborovih sejah, h katerim je bilo pozvano vse članstvo, so se obravnavala vsa pereča vprašanja tako glede skupnosti kakor posameznikov, kar se imamo zahvaliti požrtvovalnosti vodstva osrednjega odbora, ki nas je v vsakem oziru .podpiral. Da bo delovanje v tekočetn letu popolnejše, polagamo tem potom vsem tovarišem na srce, da se redno udeležujejo sestankov ih odborovih sej. Plačevanje članarine naj bode točnejše. Ni mnogo oporekanja, a to v opomin onim, ki se ne drže termina t. j. vsakega 5. v mesecu. Tovariši! Delo in cilji ter doseženi uspehi naše organizacije so vam znani. Dobra in odločna volja je edino, kar nam more pomagati. Oprimite se naše organizacije, ki je zgrajena na temelju bratske ljubezni, socijalne pravičnosti irt idealizma.	Odbor.
Vsem članom sporočamo, da se naj odslej naslavljajo vsi dopisi na naslov »Prometna zveza železničarjev Jugoslavije« osrednji odbor, Ljubljana, poštni predal štev. 77, in ne Ljubljana, Emonska cesta 10.
Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem osrednjemu odboru za znesek Din 150.—, ki sem ga prejel kot podporo za časa bolezni.
Valentin Dobravec, progovni delavec, Bistrica-Boh jezero.
Železniška družina stavbna in kreditna zadruga sporoča vsem članom, da se naj vsi dopisi pošiljajo na naslov: Železniška družina stavbna in kreditna zadruga. Ljubljana, poštili predal štev. 77.	:
Papirničarji V
V avte. V soboto 14. t. m. so se poslovili od vevške papirnice in s tem od svojega kruha delavci ia delavke, 42 po številu, katerim je bila pred 14 dnevi odpovedana služba. Odpuščeni so stari 65 let in več. Vsi so v službi tega podjetja osiveli, nekateri so bili v papirnici celo nad 50 let. Podjetje jim je ob izplačilu določilo tudi redne Mesečne podpore, žal samo za določen čas, in če kateri prizadetih dobi kje kako zaposlitev, mu je podpora takoj ustavljena, kar nikakor ni pravično spričo tega, da nekateri dobijo le po 100 do 200 Din mesečno. To pa le zato, ker so bili tako varčni, da so si
tokom let postavili skromen dom. Sedaj nuj pa po mnenju podjetja istega zapravijo, če se hočejo pošteno preživeti. Nismo proti teitiu, da imajo nekateri več, vendar smo mnenja, da takih razlik ne bi bilo treba delati. Podjetje je podpore uredilo na svojo pest. za kar je imelo seveda polno pravico, a lahko bi se pa tudi uredile sporazumno z delavskimi zaupniki prizadetih in bi sedaj ne bilo toliko prerekanja. Tovariši in tovarišice pa, ki ste liiofali vzeti slovo od nas in svojega vsakdanjega dela zaradi gospostva stroja, vam želimo inirno in zadovoljno jesen vašega življenja! — Papirničarji.
Pri *N+ strojit napovedana skrčitev dela se prične izvajati ta teden, tako da se bo delalo samo po pet dni v tednu. Prizadetih je (M) delavcev ozir. delavk. Koliko časa bo to trajalo, ne vemo. Vzrok je popianjkanje naročil, kakor izjavlja vodstvo podjetja.
Občni zbor. Vsemu članstvu sporočamo, da se vrši v nedeljo 8. marca ob 8 zjutraj v Društvenem domu pri D. M. v Polju redni letni občni zbor strokovne skupine papirniškega delavstva. Vabimo vse članstvo, da se oljčnega zbora sigurno udeleži. Na občnem zboru bomo razpravljali tudi o tekočih /adevah papirničar-jev.
Vevče. Volitve obratnih zaupni kov v podjetju Združenih papirnic, obrat Vevče, se bodo vršile 23. februarja v prostorih tovarniške restavracije od pol 13 do 18. Dolžnost slehernega papirnica rja je, da se zaveda važnosti zaupnikov 'ter se tudi gotovo in brezpogojino volitev udeleži. — Preteklo soboto, 14. februarja, je zapustilo podjetje 42 nad (55 let Starih delavcev, katere je vodstvo podjetja upokojilo. Pii tej prilila je vodstvo podjetja votiralo vsoto okrog 170.000 Din letno, katera se bo procentual.no mesečno delila posameznikom 'kot nekaka pokojnina. Najmanjša vsota za posameznika je mesečno 72.50 Din, najvišja pa 652 Din. Ta vsota, Id jo je podjetje stavilo, ne tangira fonda, v katerega sedaj delavstvo plačuje. Znesek, katerega je posameznik od teh 42 delavcev vplačal v tako zvanii )>okojninski fondi bo tudi dobil izplačan, kakor tudi tisto, kar je podjetje vplačalo za njega v ta fond. To omenjam radi tega, da pobijem neosno-vane govorice in sumničenja, da smo zaupniki sodelovali oziroma Odločali, kdo in pa koliko dobi posameznik od teh 42 delavcev pokojnine. Podjetje je samo od sebe pro-i stovoljno dalo denar, zato si ie podjetje tudi i pridržalo pravico, da samo odločuje v vsem.
1 Tudi o premoženjskih razimerah posamezni-! k a ni bilo govora med vodstvom podjetja ter : j zaupniki. Zato tudi v tem oziru odpade odgovornost od zaupnikov. S takimi in podobnimi govoricami in sumničenji se sami sebe pokažete v pravi luči. Le po tej poti naprej, da prej pridete z dežja |>od kap!
Karel Pintar.
Gorirane-Medvode. Vsem članom strokovne skupine j)apirniškega delavstva sporočamo, da bo v nedeljo dne 22. febr. 1931 ob osmih zjutraj v Društvenem domu v Preski redni letni občni zbor naše organizacije. Poleg običajnega dnevnega reda bomo na občnerti zboru razpravljali o važnih stvareh, tičočih se krize v papirnici.
Članstvo vabimo, da se občnega zbora v polnem številu udeleži. Tudi oni, ki so bili v zadnjem času reducirani, naj se zavedajo, da je občni zbor tudi zanje še posebno važnega pomena.
Poročal bo tudi zastopnik lentrale. Pridite vsi in točno.
Rudarji
Trbovlje. Volitve v 2. rudarsko skupino, ki so se vršile 13. februarja, se niso vršile sporazumno, kakor so sklenile vse strokovne organtizacije. Drte 13. februarja »o sklicali marksisti shod in razdelili svojo kandidatno listo med delavstvo, na katero so postavili samo svoje ljudi. Potrebno je, da si delavstvo zapomni ta nelojalen korak socialistov. Pokazali so, da jim mi združitev delavstva resna, ampak da so v najtežjih časih za razbitje delavske sloge. Vse častne obljube pri sestavi skupne kandidatne 1‘iste so se pokazale le kot gola laž in nesramno izigravanje ljudi, ki ne trobijo v njihov rog. Zastopnika krščanskih socialistov Renko in Križnik sla bila, ki sta predlagale skupnost za te volitve. Na predlog so vsi pristali. Ta sklep pa je veljal za socialiste le par dni in so brez vsakega obvestila J8ZR in NSZ vložili separatno listo, s čimer so se razgalili do kosti. Srno pa prepričani, da jim to njihovo nesramno (»očetje ne bo koristilo. Delavstvo jih bo ob priliki raznih potrebnih intervencij že spoznalo. Ni namreč dobro vse to, kar zna kričati, ampak je več vredno to, kar je |>o-šteno. Za naše somišljenike in vse trezno misleče rudarje pa naj bodo te volitve dober nauk. Namreč, da je potrebno delavstvo take organizacije, ki vzgaja značajne ljudi. Brez značajev ni dobnih voditeljev in tudi ni upanja, da bo kdaj prišel red v rud a rek e vrste. Za nas velja zaradi tega le eno geslo: S potrojeno energijo na delo za krščanska načela in za krščansko miselnost.
Hudnjama. V nedeljo 15. februarja smo imeli volitve v It. rudarsko skupino. Kljub zasneženim potom so prihajali volilci tudi zelo oddaljeni in to celo nekateri, ki so bili ponoči na delu. Tako so nekateri zmuČeni od nočnega dela napravili pet ur hoda. Ali ni to velika žrtev? Še živi med rudarji delavska zavest. Še imamo rudarji značaje, katere ne more ustaviti niti najtežavnejša zimska pot, kadar jih kliče dolžnost.
Omenjeno pa bodi, da so se našli med nami tudi taki, ki so menili, da se ne izplača
hodit na volišče in celo druge odvračali od tega. Na take moramo pač gledati pomilovalno. So pač le nergači, ki znajo samo zabavljat in podirat, kat1 drugi gradijo, v boj za delavstvo pa se ne bodo nikdar spustili.
Veselo presenečenje za nas je, da je, kakor že gori omenjeno, v tako slabem vremenu volilo 231 volilcev osebno. Pri nus jih do sedaj ni še nikoli toliko glasovalo.
Izvoljeni so bili sledeči z označenim številom glasov: Lešnik Alojz 215, Diaci Alojz 205, Jančič Jurij 197, Grilc Franc 107, Ben-ce Anton Ifi2, Aulič K®rel 155, Plan k o Martin 151, Horjak Miha 151, OpreŠnik Jakob 142, Vengust Lazar 110, Selič Martin 107 in Rukavina Štefan 100. Prvih šest je delegatov (zaupnikov), ostalih šest namestnikov.
Overjeni smo, da gori omeujetiim delegatom rudarji nismo zastonj oddali svojih glasov in da se bodo borili za nafie koristi.
V	nedeljo 1. marca ob 8 zjutraj bomo imeli v društveni dvorani (pri cerkvi) v Laškem občni zbor Strokovne skupine rudarjev. Na istem bo odbor podal račun za svoje delo v preteklosti. Začrtali pa si bomo tudi smernice za bodočnost. Velike naloge čakajo rudarje, zlasti pa nas organizirane rudarje. Iz svoje srede bomo izvolili nov odbor, ki bo moral imeti dovolj zmožnosti, zlasti pa požrtvovalnosti, da bo kos svoji nalogi. Samo enkrat v letu imamo občni zbor, zato pa se istega udeležimo vsi organizirani člani. Marsikaterniu ne bo lahko iti na občni zbor, ker bo ponoči delal, ali ima sicer po dve uri hoda do Laškega. Žrtvujmo pa vse za organizacijo ter tako za dobrobit vsega delavstva. Pokažimo, da snlo značajni in da iiiiamo dovolj sile, da nas nobena zapreka ne more ovirati, da ne bi storili svoje dolžnosti. Pojdimo 1. luarca vsi na občni z.bor, da bomo tam z.braiii, kakor vzorna družina, od katere vsi in vsak član deluje za njen prospeh in njeno korist.
Prevalje. Ilirska rudarska družba v Prevaljah je z januarjem t. 1. zvišala najemnino rudniškim stanovanjem za tiO odstotkov, češ da tako zahtevajo davčne stanovanjske obremenitve. Ne more se zanikati, da je družba kolikor toliko upravičena podražiti svoja stanovanja, ampak želeti je, da bi družba imela ozir do revnih v rudniških hišah stanujočih prebivalcev, predvsem do staroupokojencev, katerih mesečni dohodki ne zadostujejo niti zn najskromnejšo prehrano. Zaradi tega ne bi smela družba podražiti stanovanj tem revežem. Ako je neizogibno, naj bi se stanovanja podražila le najemnikom, ki imajo zadovoljive dohodke in lažje utrpe večje izdatke za stanovanja. Saj se pri dodelitvi rudniških stanovanj upoštevajo tudi le »boljše stranke'!., katere imajo v najemu vsa dobro ohranjena, zdrava in prostorna stanovanja. Dalje je rudniška stanovanjska uprava v pričetku t. m. sodnijskim potom vrgla iz stanovanj dve revni stranki iz razloga, ker že dalje časa nista plačali najemnine. Eden teh deložirancev je prileten čevljar, ki je stanoval v razdrapani strežni sobi nad pralno kuhinjo. Drugi, ki je brezposelni, je stanoval v personalni niši s svojo petčlansko družino. Ljudje ne pomnijo, da bi bil kdo že kdaj v najhujši zimi izgnan iz rudniškega stanovanja. Ako stanovanjska uprava ni mogla imeti usmiljenja in potrpljenja do preganjanih staršev, bi morala vsaj zavoljo malih nedolžnih otrok pustiti tem in ubogemu starčku preko zime skromno zavetje.
Zagorje. V nedeljo dne 22. februarja ob pol petih popldne se vrši občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze, skupine rudarjev v Zagorju v dvorani Zadružnega doma. Vsak zaveden in strokovno organiziran rudar naj jiokaže disciplino in se istega gotovo udeleži! Vabimo tudi našo kulturno mladinsko organizacijo Krekovo družino in vse, ki z nami čutijo! Vsak naj skrbi, da bo udeležba čim večja! Pride zastopnik iz Ljubljane. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila odbora, volitve in slučajnosti.
Zagorje. Podpisani se prav iskreno zahvaljuje Jugoslov. strok, zvezi in tudi mlad. organizaciji Krekovi družini za podporo, katero sem prejel radi bolezni v kateri se še nahajam. Bog plačaj! Engelbert Kržišnik.
Kamnoseško delavstvo
Ribnica na Pohorju. Tudi nam kamnosekom ni prizanesla ta nesrečna kriza, ki jo sedaj v tem slabem času tembolj čutimo. Naše plače že itak niso bile visoke, pa nam je naše podjetje kljub temu znižalo zaslužek, kakor da bi se preobjedli obilnega kruha.
Težave in sitnosti nam povzroča kriza in zima. Pa še to ni dovolj. Dobili smo vice -polirja. Je iz naše srede. Vendar se pa tega noče spominjati. Nasprotno, proti nam delavcem je brez potrebe strog in neprijazen. Pozabil je, da je nekdaj jedel isti trdi kruh, kakor ga mi še jemo.
Tovariši! Pogoj za zboljšanje našega položaja je le v trdni skupnosti. Le tedaj bomo zmogli breme, ako bomo vsi organizirani. Tudi vice - polirja Mibata bomo ugnali, če bomo skupaj držali! Zapomnimo si, da meljejo božji mlini počasi, pa sigurno.
Kovinarji.
Jesenice. Razmerje med delavstvom in vodstvom tovarne še ni urejeno. Že pred več kot enim mesecem je bil vložen osnutek novega delovnega reda in kolektivne (»godbe. Toda vodstvo se ne gane, da bi pokrenilo akcijo za sklenitev pogodbe. Pač pa hoče polagoma izvesti poslabšanje delovnih pogojev delavstva. Tako hočejo v oddelkih na Savi, v žicami, žebljarni in zavijalmici vpeljati akord brez temeljne plače. Kjer se pa ne bi mogli vpeljati akordi, naj bi pa veljale zmerne plače. Določevalo bi jih seveda vodstvo tovarne. Svoj korak utemeljuje s tem, da so se na eni strani pocenili isdeHki tovarne, na drugi strani se je pa tudi znižal življenjski stan d ar t delavcev. Z ozirom na ta težki položaj so imele skupno sejo vse tri organizacije v |>onedeljek zvečer, (ki tovarne izdani osnutki so se sporočili obratnim za-
upnikom posameznih oddelkov s pozivom, d n naj sestavijo kotttteijo. W naij prouči osnutke. Sestavila se je itudi vrhovna komisija ižriied vseli treh organizacij. Natančnejše padalke pa bodo zvedeli naši tovariši na sestaiikii. katerega sklicuje naša skupina za 9»0je člane. Sestanek bo v nedeljo jut savski
sv. masi v Društveliem domu in sicer za tovariše iz vseli obratov ua Jesenicah-Javor-niku. Istotako poaivamo vse jiaže Mane, da se sigurno udeleže v nedeljo 22. februarja skupščine krajevne bratovske skladnice ob 0 dopoldne.
Ali je to res materializem?
Pod naslovom »Boj materializmu* je zadnja »Delavska Pravica objavila nekaj krltlBhih pripomb k mojim predavanjem o socioloških iil ekonomskih osnovah moderne družabne reforme. Glavna misel te kritike je, da sem se .postavil v presojanju gospodarskih razmer popohionia na liiaterialistifn« stališče;: in da »zastopam tezo, da naj bi se n. pr. ravnal* morata prt itostoodarstvu in ne naroben Poleg tega trdi člankar, da je moja kritika tndfksižma zmotna ter se čudi, ^da more priti Človek v sedanji dobi in po tolikih sijajnih delih iiratitih katoliških sociologov, n. pr. Hohoff, do tako šablonske kritike, kakršna je bila takole pred 20 ali 30 leti običajna
Ta poslednja trditev znprav niti ni važna in samo radi nje vobče ne bi odgovarjal. Samo toliko naj omenim, da člankar moje kritike marksizma ni slišal (najbrž jo je posnel le po kakem časopisnem izvlečku iz mojega predavanja), ali pa se ni niti toliko potrudil, da bi razumel, na čem ona sloni. Če bi bil ttt storil, bi si prav gotovo ne upal reči, da je šablonska in zastarela. Zakaj gospodarski nauki, ki tvorijo osnovo moje kritike marksizma, sami niso stari niti dvajset let.
Toda to le mimogrede. Glavno, radi tesar se firtlm dolžnega odgovoriti, so oni drugi očitki* na osnovi katerih bi ta ali Oni utegnil soditi, da sem se, kakor kritik sam pravi, »postavi v službo nositeljev kapitalističnega reda«. Zakaj kot »bivši tovariš vendarle ne morem kar tako brezbrižno dopustiti, da bi čitatelji Delavske Pravice dobili vtis, kakor tla seiii svoje nekdanje nazore iz bogve kakšnih razlogov tako izpretnenil, da danes blagoslavljam, kar setli še iiedavno preklinjal. Ce bi resnično kaj takega storil, potem bi bil pač dolžan povedati javno tudi ražloge, ki bi me do tega dovedli. Zakaj pošten človek in le prav posebno pošten javni delavec ne menjava svojih nazorov kar tako, kakor pač prilike nahesejo, ali morda celo kar po prijateljih ali neprijateljih. Vsaj jaž sem bil vedno mnenja, da je resnica oziroma* da je prepričanje vzvišeno nad interesi in nad prijatelji in ueprijatelji.
Sicer pa poglejmo kaj je na stvari!
Člankar mi očita, da sem se »postavil v presojanju gospodarskih razmer popolnoma na materialistično stališče«. V čem naj bi to materialistično stališče obstojalo, se iz članka ne vidi in mi zato tudi ni jasno. Pripomnil bi samo to, da je ekonomski nauk, na katerega sem oprl svojo kritiko marksizma in krščanskosocialnega pokreta popolnoma isti, kot sem ga že leta 1824 razvil v svoji »Socialni ekonomiji«. Tamkaj sem tudi pokazal, da je resnično materialističen zaprav tisti gospodarski nauk, ki tvori osnovo maksizma in v nemali meri tudi običajnega krščanskosocialnega pokreta, proti kateremu sem prav radi tega postavil že takrat svoj krščanski s o c i a -I i L e m.
Morda vidi člankar pri njeni materializem v tem, ker sem, kakor pravi »zavrgel delo kot barometer delavčevega zaslužka in proglasil, da se mora ravnati (jaz sem rekel »da se mljno ravna«) zaslužek po ceni izgotovljenega produkta;. Če sodi tako, se moti. To, da se mezde resnično določajo po tržnih razmerah in ne po kakršnihkoli socialnih vidikih, to je pač dejstvo, ki ga v modernem gospodarskem življenju ni mogoče zanikati in tudi ne izpremeniti. Tega dejstva niso mogle spraviti s sveta inikake želje in zahteve, po katerih bi bil vsak delodajalec po vesti dolžan plačati svojim delavcem toliko, kolikor potrebujejo, da morejo primemo preBiveti nele sebe, marveč tudi svoje družine. V zadnji (februarski) številki Hoehland-a čitamo sledeče zanimivo priznanje, o tem: »Ob štiridesetletnem jubileju onih Leonovih zahtev (namreč glede družinske mezde) je bridko ugotoviti* da se niso izpolhile. Niti posamezen delodajalec, pa naj si ima še tako dobro voljo, ne more (namreč v sedanji gospodarski krizi) plačevati takih mezd. ki bi odgovarjale onim zahtevam, ako hoče v gospodarskem boju ohraniti svoje podjetje ter s tem tudi možnost dela za svoje delavce.«
Zato je v oni moji ugotovitvi prav tako malo materializma, kakor ga je v trditvi, da mora tildi delavec jesti in piti, se oblačiti itd.,
če hoče živeti. ^ tem sem povedal pač le resnico, le dejstvo* s katerim treba v življenju računiti.
Mnogoterih težav in krivic, ki so za delavstvo danes s tem načinom določanja mezd nujno združene, pa nisem nikdar in nikjer zanikal in tudi ne zmanjševal. Nasprotno, vedno sem iskal in tudi kazal pota, po katerih bi se dale vse te telave resnično zmagati tako, da bi delavci stvarno dobili, kar i jim po vsej praviri gre. To sem tudi že v ! svojih predavanjih napovedal.
Moje gledanje na moderno gospodarsko življenje in njegove pojave nima torej z materializmom prav nič opraviti. Ono pomeni le zdrav realizerii, ki delavstva ne tolaži s praznimi nauki ih obljubami ih zahtevami, ki se j nikdar ne ureshičijo, marveč mil pokaže naravnost, kje treba zastaviti vse sile, da b* resnično dobilo, kar mu gre.
Tako sem nasproti pristašem krščanskosocialne struje trdil in poudarjal že ob zadnjem katoliškem shodu; tako sem takrat prav
o	tem vprašanju posebe pisal v svoji knjižici »Ža krščanski sorializenu (str. i3ss.). Takrat to ni veljalo, vsaj v delavskih vrstah ne, za Materializmih; Zato iie razumem, zakaj naj bi bil ta nauk materialističen prav danes, ko je le še bolj aktualen nego je 'bil takrat. Gotovo je namreč, da bi bile težave, ki jih mora delavstvo danes nositi, neprimerno manjše, če bi se mezdno razilierje uredilo po načelih, ki sledijo iz mojega gledanja na to vprašanje. (Soudeležba ita dobičku in prav posebe še v vodstvu in upravi podjetij.)
Kar se tiče očitka, (trt naj bi se po mojem ■»Urala ravnala po gospodarstvu in ne narobe, moram reči* da je tudi tu nekoliko nejasno, kaj je člankar hotel reči. Zaine je toliko popolnoma gotovo, da morala ne nalaga in ne mtife nikomur nalagati dolžnosti, katerih brez lastne krivde po svojem gospodarskem položaju ne tmore. Vsaj glede mezdnega razmerja je to prav gotovo tako. V tem obsegu je torej brez dvoma res, da gospodarske možnosti in nezmožnosti določajo tudi, kaj je kdo j>o morali dolžan storiti oziroma dati. Po domače se to pravi: Delodajalec; ki bi mogel plačati svojim delavcem družinsko mezdo, je to tudi resnično dolžan storiti (po mojem bi jim moral, kadar to gospodarski položa j njegovega podjetja dopušča, celo več plačati). Toda takrat, ko resnično ne zmore družinskih mezd, tudi ni dolžan to storiti. Kaj drugega pa o vsem teni nisem nikdar in nikjer trdil.
Seveda rad priznani, da iz mojih dosedanjih predavanj vse to še ni, vsaj jasno ne, razvidno. To je člankarja najbrž zmotilo, da napoveduje že sedaj, ko sem vj>iašanje gospodarskih osnov moderne družabne reforme šele načel, da se bo na drugem mestu z mojimi »zmotami-*' podrobneje pečal. Toda jaz ne morem nič zato, da je moderno socialno, predvsem pa še gospodarsko vprašatije tako zapleteno, da ga v enem ali dveh predavanjih ni mogoče dobro razjasniti ter pokazati pot, ki naj bi resnično dovedla do rešitve njegovih najtežjih vprašanj. Počakajte vendar, da razvijem svoje misli do konca, potem pa sodite! Nisem eden tistih, ki bi se bal kritike. Dosedaj mi, hvala Pogu, ni bilo Se nikdar težko braniti, kar sem rekel ali napisal, pa se tudi to pot ne bojim sodbe. In če mi bo treba priznati, da sem se v tem ali onem zmotil, se tudi tega ne bom ustraSil. Kdo pa se ni še nikdar zmotil?
Samo eno želim, da bi namreč bilo čim več takih, ki bi hoteli vprašanja, ki jih obravnavam, resno in brez predsodkov študirati, da bodo mogli tembolj Utemeljeno Ovreči moje trditve in moj nauk. Seveda, če se jim to posreči, bo s tem porušen in pokopan prav tisti krščanski socializem, zaradi katerega so mi nekateri ob zadnjem katoliškem shodu pritrjevali, danes, ko prav isto učim, pa me grajajo.	Dr.	A. Gosar.
Opomba uredništva: S tem, da priobčujemo, še nikakor ni rečeno, da soglašamo. Podrobnejši odgovor pride.
Opazke glede časopisnih izvlečkov bi bile umestne le tedaj, če bi g. avtor napačne teze, objavljene v časopisih, dfemenliral ali preklical. Tega do danes še ni storil. Zato lahko sklepamo, da časopisni izvlečki vsaj bistveno podajajo njegove lastne misli in izvajanja.
Vezana produkcija
(Konec.)
Odklonitev teorije nasilja ni saiiio svetov-no-hazornega, temveč tudi dokaj racijonali-stičuega izvora, kajti ona nikakor ne prihra*-ni proletarijatu trdih let ustvaritve in obuo-vitve, ki jih zahteva preusmerjena družabna osnova posebno v njenih gospodarskih principih. To dejstvo mora vsak krščansko-pro-ietarski pokret aplicirati v svojem praktičnem delovanju. Postopno izvajanje gospodarskega programa v cilju vezane proizvodnje spremlja kompleks zamotanih družabtin-teh-ničhili vaHjallt, pri čemer ni prezreti izrazitih gospodarsko razvojnih mejišč. Evolucijska miselnost računa ediuo z danimi pravno-dru/abnimi uredbami pri sVojem gospodarskem udejstvovanju in hoče doseči svoj skupinski smoter potom predhodnih soeijalnih jireosnovnic. Realnost soeijalnih preosnovuic kot predhodnih v okviru kapitalistične produkcije kot so uvedba družinske mezde, premoženjske meje ali udeležbe pri podjetniškem dobičku je docela fiktivne iiuraVe, k#r je plod pomanjkljive znanstvene intuicije* Socijalna preosnovnica se opira čvrsto na dane pogoje, vendar se njen organičen ustroj strogo priiagodujc cilju vezaile proizvodnje. Pravno-združni lik proizvajalne zadruge odgovarja v največji meri ustroju socijunie za-jednice, ki prevzema funkcije predhodne preosnovnice nekako po vzgledu zgodovinskega analogona v srednjeveškem vezanem gosjiodarstvu. Vsebina take socijalne zajed-nice je pač odvisna Od zgodovinskih okolno-sti ter predstavlja forlnelno-programatično zvezanost med dejanji ljudi za kompleks so-cijaliiih odnosov. Logično je taka socijalna ssajedhica funkcionalen pojem, ki predočuje po tej predstavi gotovo zakonitost v mišljenjskem dogajanju izvestne skupine ljudi. Na osnovi teh izsledkov je dana možnost postaviti kapital iziti li nasproti gospodarsko zajed-tiicO, ki bi paralizirala njegove produkcijske funkcije v toliko, v kolikor predstavlja kapitalizem nekak gospodarski mehanizem, ki razlaščuje človeško delo in ki si sadove dela brezobzirno prilašča in v kolikor rast kapitalističnega bogastva ne j>redstavlja dvig splošnega blagostanja* temveč nasprotno le razlastitev in proleturizacijo vsega človeštva. Sodelovanje članov v socialno gospodarski zajednici kot predhodni preoshovnici je podojeno na osebno delo kot na prvi in najvažnejši produkcijski činitelj v zvezi s prispevanjem drugih proizvajalnih faktorjev v obratnem razmerju, v katerem ustvarja kapital, združen z delom, svoje vrednote. V soCialliem življenju odločajo interesi, katerim posveča človek večjo ali manjšo pažnjo. Vjirašauje eksistence širokih plasti človeške družbe je najneposrednejše zvezano z ustvaritvijo smotrene proizvodnje zemeljskih dobrin. Čeprav ima pri vsaki socialni zajednici vsaka vrsta socialnih odnosov svoj poseben vidik v socialnem dogajanju, je vendar gotovo, da zmore edino transcendentna usidra-nost proletarijata slične naloge. Vitalnostna stopnja samoohranitve, odklona neugodja in trpljenja je merilo intenzitete, ki združuje ljudi v socialno zajednico do najvišje točke* do družabnega in gospodarskega organizma.
I To merilo pa je v današnjih di-užabno-gospo-j durskih razmerah dovolj podano.
Premeri.
Doma in po svetu
Rusija se bo udeležila panevropske konference; to je sporočil sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov Društvu narodov.
V	Ameriki se bojda že obrača na bolje in gospodarska kriza pojenjava. To sklepajo iz dejstva, da produkcija železa zadnje dni narašča.
Stiska zaTadi nezaposlenosti vlada tudi na Holandskem. Strokovne organizacije so priredile veliko protestno zborovanje in zahtevale, da se podaljša doba šoloobveznosti do 15. leta in obvezno nadaljevalno šolanje do 17. leta in sniotreno strokovno poučevanje do 21. leta. Poleg teg-a so zahtevali, da se uvede 44 urhi delovni teden in zavarovanje za brezposelnost izpopolni.
Kako se razorožujemo. Proračun za vojno in mornarico Združenih držav ameriških se bo znižal za okoli 80 mi-
lijonov dolarjev. Štiri bojne ladje bodo vzeli iz flote. Moštvo mornarice se 1») zmanjšalo za 500 mož.
Menderson poziva narode. Na javnem zborovanju v Londonu je govoril angleški zunanji minister Henderson o razorožitvi i n m i r U. Govoril je tako kot dosedaj še noben državnik. Razorožitvena konferenca Društva narodov je pripravila osnovo, ua kateri se iliora dalje graditi. Jedro v p r a -š d n j a pa je, ali posamezne vlade resno mislijo na razoroži te v, ali rte. Vse za visi le od javnega mnenja in od volje narodov. Vlade Iti o r a j o delati to iti tako, kar in kakor hočejo n ato d i! Narodi morajo prisiliti vlade k razorožitvi! Saj rtarodi vendar še niso pozabili 10 m i l i j o n o v mrtvih, ki so padli v zadnji vojni in 20 milijonov invalidov, katerih so sedaj polile bolnišnice in ubožnice. Prihodnja Vojna 1)0 plinska vojna, naperjena predvsem proti prebivalstvu v zaledju in mednaroden zločin bi bil, da rte bi narodov pred posledicami take vojne opozorili. Editia pot je ta, da se vojlna sploh onemogoči. Svetovna gospodarska kriza, brezposelnost, Vsi stotisoči stradajočih današnjih dni so posledica pretekle vojhe. Anglija da letno za vojsko 115 milijonov funtov šterlingov. Kako bi bilo vse drugače, če Ibi se vse te ogromne vsote porabile v socialne in gospodarske svrhe. Ključ za rešitev vseh gospodarskih in političnih vprašanj je razorožitev.
Angleški predilničarji so zmagali. Zadnje dni so lastniki predilnic, potem ko se delavci s svojimi strokovnimi organizacijami na čelu niso hoteli podati in sprejeti njihovih zahtev, izprli še kakih 50.000 delavcev. Obenem so izjavili, da se bo izprtje raztegnilo še na ostalo tekstilno industrijo, če delavci v nekaj dneh ne sprejmejo njihovih pogojev. Ne eno ne drugo se ni zgodilo. Podjetniki so se v svojem boju omajali. Njihova organizacija je razglasila, da se vseh 4(X).000 izpetih delavcev v ponedeljek 16. februarja vrlle na delo, vrata tovarn bodo odprta. Nič več ni govora o osmih statvah mesto dosedanjih štirih, prav tako ne o znižanju plač. — Podjetniki bodo morali pač gledati, da kako drugače povečajo svoje profite, ne pa na račun delavstva. Delavstvo je s svojimi strokovnimi organizacijami dokazalo, da je dovolj močno za obramlvo svojih pravic. Izprtje je trajalo skoro dva meseca.
Razno
Novi vojni aeroplani. Armada Zedinjenih držav je dobila 46 novih aero-planov, o katerih se trdi, da stoje na višku sodobne popolnosti. V hitrosti so kosajo z aeroplani katerekoli druge države. Povzpnejo se lahko do višine 10.000 čevljev in se morejo od tam vertikalno sprtstiti navzdol s hitrostjo 350 milj ha uro.
Tudi karijeru. Sedanji francoski ministrski predsednik Laval je bil svoje-časno kočijaž, kakor njegov oče. Ko mu je namreč umrl oče, je moral pustiti šolo in postati voznik, da je lahko vzdrževal mater in sebe. S pomočjo svojega župnika je pa kljub temu še nadalje študiral in polagal izpite. Prestal je vse srečno, nakar je zapustil fijakersko karijero in nastopil boljšo. Sčasoma je postal po-slattcc in naposled ministrski predsednik.
Božja ustava
Deveta in deseta zapoved. Ti dve zapovedi prepovedujeta posest in ženo svojega bližnjega le poželeti. Vsebujeta torej tipično prepoved, da bi kdo le stremel za tein, da bi ztalilal zakonske in družinske vezi in Uničil pravičen lastninski red.
Deseta božja zapoved prepoveduje, da bi kdo porabljal lastno bogastvo in svoj lasten socialni položaj v to, da bi male in šibkejše posestnike izrinil iz njihove trdne posesti in jih potisnil med proletarijat. Prepoveduje brezobzirno izkoriščanje svojega prednostnega položaja; prepoveduje pa tudi dovoliti posest in moč, da bi kdo vedno bolj in bolj centraliziral vso posest in vso moč, če Uidi se ne bi posluževal protizakonitih in nenravnih sredstev.
Deseta Ibožja zapoved brani torej ravnotežje razmerja med jiosestjo in močjo.
Prepoveduje kapitalistično, socialno in politično tiranijo.
Rimsko pravo je omogočalo, da je izkoriščal močnejši slaliejšega s pomočjo nebrzdane konkurence, da le sredstva niso bila nepestavna. Deseta božja zapoved brani šibkejšega pred poželenjem močnejšega in s tem socialni red in blaginjo.
Zakonodajalec nove zaveze naslomi torej v svoji pridigi na gori prvi blagor na zadnjo desetih božjih zapovedi: »Blagor ubogim v duhu«, to je, ki ne požele blaga svojega bližnjega.
Deveta in deseta božja zapoved označita grešnost gotovih čutnih in na napačno pridobitnost usmerjenih tendenc. Izrodek zadnje tendence pa je tisti sa-mogoltni kapitalizem', kateri je rodil socialno demokracijo. Razodetje je torej izreklo svoj protest proti kapitalizmu že takoj v začetku po 10. božji zapovedi, katera prepoveduje na katerikoli način ogrožati trdno posest malih s pomočjo
premoči svoje lastne kupne sile in moči in sploh motiti ravnotežje človeške družbe s pomočjo pravice brezmejnega izkoriščanja slabejšega, če se le ne poslužujemo nepostavnili sredstev.
Za uresničenje principov 10. božje zapovedi naj bi služila sclbota in sveto, leto. Sobota je sploh pomenila zapoved poklicnega dela in je prepovedovala življenje, ki bi slonelo na lenih obrestih, ki so izrodek napačnega pojmovanja lastnine.
Deveta in deseta božja zapoved nista v nasprotju le s kapitalizmom, ampak tudi s skupnostjo premoženja in žen, kakor ga propagira prisilni komunizem.
Ce ni dovoljeno človeku, da si prilasti lastnino svojega bližnjega (seveda brez enakovredne in od njega sprejete protidajatve), da celo samo poželeti, potem velja to tudi o delu bližnjega, katero je še bolj njegovo, kakor pa njegove zunanje vrednote, in o sadu njegovega dela, ki je deloma stvor njegovega dela.
Kar se pa nanaša na lastnino in delo, velja še v veliko višji meri z ozirom na človeka in njegovo osebno dostojanstvo. Zato ne sme biti človek kot božji otrok predmet zasužnjevanja in izkoriščanja. Če je tako, če ekssistira tak družabni in gospodarski red, je to proti naravnemu pravu in proti njegovemn božjemu izvoru.
Veliko del imamo o gospodarskih iti družabnih vprašanjih. Toda v nobenem niso dane v tako kratki in preprosti obliki jasne smernice za vsa ta vprašanja, kakor v desetih božjih zapovedih. Ko bi živelo človeštvo po njih, bi Ibil vsak kapitalistični pojav nemogoč in človeštvu bi bilo prihranjeno vsako gorje, ki izvira iz izkoriščanja dela in lastnine. Zato bi moral biti klic vseh zatiranih in izkoriščanih: Nazaj k božji ustavi!
Pridobivaj novih članov za Jugoslovansko strok, zvezo!
Kje ie jasnost in odločnost?
Ves svet je zajela velika gospodarska kriza s strašnimi posledicami, izmed katerih je pač najhujša brezposelnost 20 milijonov proletarijata, ki trpi te dni najhujše. Mnogo se govori in piše o vzrokih te krize še več pa o tem, kako to krizo odpraviti. Vlade prizadetih držav sklicujejo posvetovanja »strokovnjakov«, ki sprejemajo resolucije jn stavljajo predloge, kako priti zlu v okom. Razne mednarodne gospodarske in socialne ustanove obravnavajo ta zares medarodni problem in prav tako izražajo svoja mnenja.
Zadnje dni je našlo posebno jak odmev zasedanje uprav, odbora mednarodnega urada dela, ki je na podlagi poročila tozadevne komisije razpravljal o ukrepih, katere bi bilo treba izvršiti* da se to zlo vsaj v neki meri zajezi. V tem odtboru so kot znano zastopniki vlad, podjetnikov in delavcev. Razumljivo je tedaj, če je prišlo do ostrih nastopov med terni skupinami in je ostala bistvena plat vprašanja nerešena oziroma ne najdemo v sklepih tega odbora nanjo odgovora. Delavska skupina, ki jo po odstranitvi tajnika kršč. strokovne internacionale Serrarensa (lansko leto) predstavljajo sedaj le še amster-damci, je razločno povedala, kako se da zlu odpomoči. Ne glede na razloge, ki vodijo marksiste, so bili njihovi predlogi v glavnem docela pravilni. To, kar so oni predlagali, je tudi edino možno in sposobno, da se brez poseb-, nosti vsaj v čim višji meri odpravi*
Gre za široko in, temeljito reformo celotnega družabnega reda. Kajti kapitalistični družabni red reform, ki bi šle za tem, da se celotno gospodarstvo postavi resnično v službo človeštva, ne pa da je samemu sebi namen, takih reform ne prenese. Delavstvo vseh držav in narodnosti, bodisi marksistično ali krščansko si je danes v tem že na čistem. Zato nas ne more presenečati, da sta amsterdamska — marksistična in utreška — krščansko-socialistična internacionala skoro dobesedno isto sklenili, kako naj bi se brezposelnost odpiavila ali omilila. Vse delavstvo, tudi krščansko socialistično, ima jasne smernice za uspešno rešitev vseh gospodarskih in socialnih pa iz njih izvirajočih političnih kriz našega časa.
Krščansko delavstvo ve, kje in kako bi bilo irzagrabiti. Ne ve pa tega tudi ostala tako Zvfina krščanska družba, ne vedo tega krščanski politiki in javni delavci, ki čisto z drugega Ibirega kot proletarijat gledajo ua razvoj časa in njegovih potreb. Krščanska družlba še ni spoznala svoje velike naloge in je gluha tudi za opomine kliearjev iz njenega osrčja.
Zato nas le veseli, če je »Slovenec« z dne 13. februarja v uvodniku ugotovil, da ima marksizem jasne smernice za rešitev ne samo brezposelnosti, ampak vseh družabnih potreb našega časa. Zal ne ugotavlja obenem, da iona tudi krščansko delavstvo čisto določen program za ozdravitev teh bolezni in da se v gospodarskem pogledu kar skoro docela ujema z marksističnim. To je potrebno pribiti, da šo danes ideologi in voditelji krščanskih organizacij in ustanov, da so krščanski politiki praznih rok in deloma kolebajo sem in tja deloma pa celo strastno kljubujejo delavskemu gibanju in vsem spremembam, ki so tako nujne.
To in ono
KARTEL ŽELEZA V LETU 1930
Zagrebška revija »Kovica« prinaša v 1. štev. svojega 3 letnika podatke o prometu in prodaji železarskega kartela v letu 1930. Jugoslovanske železarne so lani prodale šipkastega in obročnega železa in malih tračnic ca 4.205 vag. (1929 4.333 vag.), valjane žice pa 345 (311) vagonov, skupno 4.750 (4.644) vagonov. Srednje evropske železarne pa so prodale v naši državi šipkastega in obročnega železa 1.495 (1. 1929 2.324) ton, valjane žice pa 146 (116) vag. Skupno je znašala prodaja 5.700 vag. (6.656) in 491 (428) vag., torej 6.191 (7.084) vagonov.
Beda v deželi dolarjev. Velika brezposelnost je dovedla do nevarnih kravalov. V Oklahoina-City je okoli 1000 brezposelnih napadlo mestno hišo. Razbili so vse, kar jim je prišlo pod roko. Oplenili so tudi neko v bližini se nahajajočo veliko trgovino. Policija je razgnala lačne mase z bombami, ki povzročajo solzenje.
Veliki skladi arzenovih rud v naši državi. Blizu sela Kosove so se pred nedavnim časom odkrili veliki skladi arzenovih rud. Zagrebška kemična analiza je pokazala, da rude vsebujejo 62% arzena, 28% žvepla in 10% raznih drugih
sestavin. Za izkoriščanje teh naravnih zakladov se je ustanovil nov industrijski koncern, pri katerem je udeležena »Destilacija« d. d. s 55%, Muslimanska poljedelska banka in ostali manjši interesenti s 45%. Z eksploatacijo se bo pričelo že prihodnjo pomlad.
Boljševizem kapitalistov. Hamburška paroplovna ,družb»-Voglmann je na visokem morju snela* na dveh svojih parnikih nemško zastavo in razvila panamsko zastavo. To pa le radi tega, da bi se odtegnila nemškemu pomorskemu pravu in s tem prihranila 44% na mezdah in socialnih bremenih. Zgled domovinske ljubezni!
•	ni	I*j.
.Radio
ZANIMIV BANKET
Eden najbolj zanimivih banketov je brez dvoma banket, ki ga je priredila družba Hednz svojim 11.000 uslužbencem, ki se nahajajo po različnih delih sveita. Banket se je vršil oib iisti uri, istočasno, z istim jedilnim listom, z isto godbo in nagovori. 'Predsednik Hoover je bil tudi med govorniki. V Ameriki se 'je vršil banket v Pittsbungu, ostali so se vršili v Londonu, Manchestru, Liverpoolu, Bri,stolu, Leedu. Hulli, Birminghamu, Edimburgu iin Glasgowu, nadalje v Kanadi, Avstraliji, Franciji, Nemčiji ter v Španiji in Belgiji. Govore je prenašala kratkovalovna postaja v Piittsburgu na yalu 48 m in 25.4 m. — TRL.
DOBRA IDEJA
Kanadska postaja Ontaria je menila priti brezposelnim, tako na pomoč, da sproti oznanja prosta službena mesta. Sicer nima vsak svojega aparata, vendar se b° lahko informiral na javnih aparatih.	.j
POPULARIZACIJA GLASBE
Da, čas za to je napočil. Tako beremo izvajanja nekega francoskega novinarja, ki je poslušal, kaj ljudje, po cestah in hišah j danes pojo in žvižgajo. Vestno je kot glas-
i	beni referent beležil V9e melodije in tako sestavil ta-le spored: »Indijska pesem« Rim-skega-Korzakova, fragmenti iz Beethovnovih simfonij, deli iz Peera Gynta, Nocturno in Bolonezo Chopinovo, fragmenti Kreislerjevi, pesem brodarjev na Volgi. Pa to je neznaten del vsega obširnega repertoarja. V primeri s podobnim predvojnim repertoarjem kaže sedanji docela drugačno lice. Glavno zaslugo ali pa krivdo, kakor hočete, nosita pač radio ih gramofon.	T.	R.	L.
RADIO BO SPREMENIL JAPONŠČINO
.laponska se je odločila, da bo zgradila šest velikih postaj in dvajset krajevnih po-
staj. Razlog temu velikopoteznemu sklepu je predvsem ta, da se paralizira vpliv sovjetskih postaj z azijske obale. Vendar bo imel japonski radio zelo Čudno stališče napram japonskemu jeziku. Znano namreč splošno ni, da obstoja japonščina iz dveh delov, iz besednega zaklada, ki se ga poslužujejo moški, in iz besednega zaklada, ki je namenjen ženskam. Za netakuo velja, ako se mož poslužuje »ženskih - izrazov in narobe. Težava pa ^Th^-hčha kar tu. Obstoja ie fujlika v izražanju 'služabmštVa ih’gospode, pismenih in nepismenih ljudi, razlika zlasti med književnim ki govorjenim jezikom. Radio se je torej znašel v silni težavi. Kaj naj store napovedovalci? Stvar je bila kmalu rešena in bo epohalna za Japonce. (Baš radio je dal pobudo, da se ustvarja nov, zaenkrat radijski jezik«, ki vsebuje elemente iz vseh narečij in govoric in tvori več nego kompromis. Zakaj ta jezik se pojavlja polagoma tudi v javnem in vsakdanjem življenju, kjer posredno druži in približuje vse sloje, pa tudi oba spola. Tako je imel radio na Japonskem še prav svojevrstno poslanstvo, ki ga bo, tako menimo, docela izvršil.	•	T.	R.	L.
Za kratek čas
Izborna stenotipistka. »Ste zmožni stenografije?«
»Obvladam jo izborno, g., ravnatelj. Ne znam sicer v tem jeziku pisati, pač pa ga gladko govorim.«	■,»
Previdnost. »Oh, če bi vedel, kje bom umrl!«
»Kaj bi pa imel od tega?
»Ne bi šel tja.«
V	restavraciji. Natakar: »Pričakovali smo vas že predvčerajšnjim, gospod doktor, pa ste prišli šele danes.«
»To sem takoj spoznal, ko ste mi prinesli pečenko.«
Simbolično. »Glej, dušica, tu klečim pred teboj v prahu zemlje . . .«.
»Kaj poveš! Saj sem davi pometala.«
Samuelovo iskanje je naslov prvi knjigi Krekove knjižnice Za leto 1931. Knjiga izide prve dni aprila. Vsebina knjige je nadvse napeta in zanimiva. Naroča se pri Krekovi knjižnici, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22.
Krekova mladina, podruž. Ljubljana
Sekcija: Borci priredi dne 22. februarja in 1. marca, obakrat ob 20
H. U. R.
(Rdsumovi Univerzalni Roboti).
Kolektivna drama v 3 dejanjih s predigre?, Spisal Karl Čapek, prevel Osip Šest. Režija: Ivan Bučer.
Cene na lepakih. — Začetek točno ob 20.
Pierre 1’ Krmite:
Kako sem ubita sv o i egu otroka
Yholdyjeva gospa je na vrtu trgala rože, da nabere šopek za k večerji. Pri vratih se je prikazalo drobno ribiško dekletce, ki je prodajalo sardine ... Spodaj na bregu je stari Crepier skrbno snažil mreže, v katere se je bilo nabralo morskih alg. Vse je bilo lepo tiho in mirno in vsak je bil zatopljen v svoje delo ... Tedaj pa kakor strela z jasnega neba zadoni na stopnicah debel ujcev glas:
»Čakajte, danes vam bom povedal pa nekaj takega, kar se ne čuje vsak dan!«
»Kaj pa? Kaj pa?« sprašuje Lolita.
»Vojna se nam obeta!«
»Vojna?«
Vojna, vojna!... Pa še kakšna vojna!«
Beseda vojna se je zdela vsem tako strahotna in tako blazna, da so neverno majali z glavami in skomigali z rameni. Toda ujec se ni dal oplašiti; iz žepa je potegnil šop časnikov, ki jih je bil nakupil med potjo, in košato razlagal kako silno nevarni časi so prišli in da morajo biti na vse pripravljeni ...
»Kaj pa. ali bi vojna tudi nas kaj zadela?« se oglasi Lolita nekoliko bleda.
»Kakopa!« hitro odvrne Dominik namesto ujca. »Jaz moram precej pod orožje!«
Kako, saj nisi še dosti star!«
Nič zato! Manjka mi samo še leto dni. Ta čas se bom ponudil kot prostovoljec!«
Po teh besedah vstane in odloži svoje risalno orodje. Ni se zmenil ne za vzdihe in prošnje ne za solzne oči in proseče roke, ki so mu branile, naj nikamor ne hodi.
»Morani izvedeti kaj natančnejšega!« je zaklical že pri vratih in odvihral.
Na ujca pa se je izlila ploha ženske nevolje.
YhoIdyjeva gospa in Lolita sta ga obsuli z očitki, kako je mogel tako nenadoma izblekniti takšno grozovito novico, ko vendar dobro ve
kakšen je Dominik!... Take neumnosti še svoj živ dan ni storil!... In kako naj sedaj to popravijo?
»Saj bi bil tudi brez mene še nocoj izvedel! se je branil ujec.
Bi, ampak drugače!«
»Ah, človek bi mislil, da je vendar že prišel k pameti! ... Na, pa je še zmerom tak, kakršen je bil pod Firminovim vodstvom!
Tako so se prerekali in besedovali brez konca in kraja.
Čez dobro uro se je Dominik vrnil.
Bil je na županstvu, kjer mu je župan, star in za domovino vnet mornar, odkrito priznal, da je stvar zelo zelo resna. Pokazal nlu je razglas, ki je veleval, da morajo vsi sposobni moški takoj pod orožje!... Dodal je še, da Evropo čaka najbrže najbolj krvavo klanje, kar ga je bilo kedaj na suhem in na morju .. .
Novica o vojni pa ni prišla samo do Turkiza , marveč se je razletela po vsem otoku. Ljudje so kakor brez glave tekali sem in tja. Nekateri izletniki so ravno prispeli z ladjo in niso še niti kovčkov odprli!... Mnogo častnikov je precej odšlo z otoka; nekateri so se odpeljali z ladjo, drugi pa skozi Fromentineo.
Vse je z nemirom pričakovalo jutra.
Dominik je že ob petih odšel z doma. Na cesti je srečal carinike, ki so se jim na puškah svetili bajoneti, za pasom pa so jim tičali samokresi in naboji.
»Torej je res vojma?« jih je ustavil-
Vojna*, prijatelj, vojna! Kdaj; greš pa ti? Cariniki sc ga tikali kot bi bili že skupaj v strelskih jarkih.
Mislim, da kmalu!« odvrne Dominik.
Potem pa le hiti! Popoldne ob štirih bo ladjp poslednjič vozila potnike; poitem jo bodo spremenili v vojno ladjo.«
»Kdo je rekel?«
»Sam kapitan!«
Vojna!... Vojna!... Voljna!...
Kakor strela z jasnega julijskega neba je treščil ta klic med ljudi. Po vseh zidovih, da, celo po drevju so lepili razglase o mobilizaciji— Pri vsakem razglasu so se zbirale gruče žena, kjer so se med noirmoutrinskimi robci mešali tudi pariški klobuki.
V	cina!
Vsem je zastala beseda v grlu, in v oči so privrele solze; vendar nobeden niti za hip ni omahoval. Možje so vedeli kaj jih čaka in na obrazih jim je bilo brati odločne možatost, ki se pokori tudi najtežji dolžnosti,. Treba ie iti, zato gredo! Domovina kliče na hoj; otroci se ji poslušno oglašajo. Vsi bi pljuvali na onega, ki bi le zai trenutek omahoval pred svojo- dolžnostjo in se obotavljal izvršiti te — ali pa še več — kot mu nalaga dolžnost.
Tako so mislili vsi — razen v Turkizu , kjer sc bili popolnoma nasprotnega mnenja-
Ujec je bil morda nekoliko napak naredil, ker je prezgodaj in preveč naravnost vrgel ono neveselo novico o' vojni. No, pa bo že sikušal popraviti tudi to nerodnost, če je sploh bila nerodnost.
Ko se je Dominik vrnil* domov, sta se ujec in mati taki j spravila nf/denj.
Začela sta mu dopovedovati, naj se nikar ne ozira na druge; naj delajo, kar jim je pač všeč! Blaznež dela po svoje, kdor je moder, pa vsako stvar trezno presodi in mirno čaka ...
Nazadnje je pripomnil ujec, da bosta že poskrbela, da se v svoji nerazsodni ljubezni do domovine ne bo kam zaletel kakor sta bila preprečila, da ga ni zavedlo ono nespametno, versko navdušenje.	. 'S. ’ *
»Ne govorite tujkih bogokletnih besed!« mu Dominik seže v besedo. »Hvala Bogu, da mi da vsaj Lolita mir, ki bi edina bila nekoliko upravičena, da mi brani iti v vojsko. Vi pa nimate ni-kakšne pravice!... Kol bi videli kakšno> je ljudstvo, ko bi videli njegovo vero, moč in pokorščino, bi drugače govorili!... Vsa dežela je do mozga presunjena, vi pa hočete, naj jaz ostanem izven tega gorečega navdušenja in naj se umaknem svoijti dolžnosti!«
»Kdaj sem rekel kaj takega? Ko boš zadosti star, boš že šel; sedaij pa s;i še premlad!«
»Strašno, teh leto dni!« »Leto dni je leto dni!... V dvanajstih mesecih bo že zdavnaj vojna minila!« »Prej pa bo na bojnem polju padlo sto in sto tisoč mož!« vzklikne Dominik in povzdigne roke.
Asitirai za naš tisk!
Za Jugoslovansko tiskarno: Kani Cel.
trn konsorcij »Delavske Pravice« in ureja Srelko Žumer.