Celje - skladišče D-Per
214/1903
DAN MLADOSTI JE BIL IN BO OSTAL TITOV DAN
Tito nikoli ni kdove kako cenil svečanih obljub in lepih besedi. Raje seje pogovarjal o trdih, vsakdanjih naporih, v katerih človek pokaže, kaj zmore in koliko velja. Zato je tolikokrat povprašal mlade ljudi, ki so mu obljubljali, da bodo hodili po njegovi poti, kaj so že storili in do kod so prišli.
Spomin na te njegove preproste pomenke z mladimi borci partizanskih enot gadirji na mladinskih akcijah, šolarji, študenti in delavci nikoli ne bo zbledel, njegove besede so še danes pravtako aktualne kot tedaj, ko so bile izrečene.
Neštetokrat je poudarjal, da ljudstvo, ki ima takšno mladino, lahko vedro zre v prihodnost. Hkrati pa je odkrito govoril o napakah in slabostih, nikoli ni ničesar skrival, nobene težave ni zamolčal. Opozarjal je mlade ljudi, da bratstva in enotnosti, te največje pridobitve našega boja, ni moč ohranjati in utrjevati z lepimi gesli, pa le s skupnim delom, z resnično enakopravnostjo in medsebojnim spoznavanjem, kajti sovražnik ne spi in bo izkoristil sleherno našo napako in slabost, da bi slabil jugoslovansko socialistično skupnost. Ne prihajam med vas, je pripovedoval mladim brigadirjem, da bi vas navduševal za tega vi ne potrebujete, toda ne pozabite na učenje, na kulturno in strokovno izbo-raževanje, kajti naša domovina potrebuje veliko mladih strokovnjakov, ki bodo doumeli duh sedanjosti in premagali stare predsodke. Ne trdim, da starejši niso sposobni, toda za gradnjo socializma ne zadostuje zgolj
srce navdušenje in zavzetost. To pa so odlike mladih.
Ostro pa je pograjal tiste mladince, ki že v začetku šolanja mislijo, da si bodo ustvarili življenje, vredno človeka le tedaj, če bodo postali izobraženci. Cenite tudi fizično delo, je pozival mla-
de, saj zagotavlja človeku čast in zadovoljstvo. Ne smete dovoliti, da bo vsak pisar bolje plačan kot delavec pri stroju; šolstvo moramo približati potrebam združenega dela in mladi delavci morajo imeti možnost, da nadaljujejo šolanje.
Nikoli ni izgubil zaupanja v mladino, tudi tedaj ne, ko so nekatere skupine mladih zašle na stranpota in se je Zveza mladine bolj ukvarjala sama s seboj kot pa s težavami in hotenji mladine. Socialistična vzgoja mladega rodu je bila zanj najtežja in
obenem najbolj hvaležna naloga zveze komunistov, napake v delu mladinske organizacije pa je ocenjeval kot slabosti komunistov. Hkrati je spodbujal mlade, naj sodelujejo pri vseh samoupravnih prizadevanjih, kajti le tako bodo lahko uresničili svoje težnje in potrebe. Ničkolikokrat je dejal, da mora biti mladina na čelu samoupravljanja, nosilec ustvarjalne akcije za veljavo samoupravnih odnosov in bolj učinkovito gospodarjenje. Bitka namreč še ni končana, še so potrebni veliki napori, pogum in požrtvovalno delo, da bomo zagotovili človekovo srečo in njegovo varnost. Veliko dela vas čaka, je nenehno opozarjal mlade, vse te naloge pa boste uresničili, če boste ohranili tisto tovarištvo, ki je bilo nekoč značilno za odnose med mladimi komunisti in če se boste znali učinkovito upreti potrošniški in malomeščanski navlaki.
In je govoril, da je vsaka revolucija vredna le toliko, kolikor je sposobna, da se stalno razvija in brani svoje pridobitve, nikoli pa ni podvomil, da naše mlade generacije ne bodo znale obraniti vsega, kar so ustvarili starejši tovariši - in obenem tudi napredovati.
Ko bodo mladi ljudje ob letošnjem prazniku mladosti, ki ga je Tito podaril naši mladini, pregledovali svoje vrste in ugotavljali, kako izpolnjujejo svoje naloge, naj spregovorijo tako odkrito in pošteno, kot je znal maršal o vseh zdajšnjih slabostih in se dogovorijo, kako jih bodo odpravili.
Tako bo dan mladosti res Titova dan.
OSFEDNJfi KNJ. CELJE
2---------------------------------Emajlirec
TEHNOLOŠKA MODERNIZACIJA TOZD POSODA
Znano je, da je v TOZD Posoda, na osnovi izdelanega projekta, predvidena naložba za tehnološko modernizacijo proizvodnega procesa. Investicijska zasnova je izvozno intenzivna z ugodnim neto deviznim učinkom in zagotavlja boljšo izkoriščenost že obstoječih gradbenih objektov.
Vsa investicijska vlaganja v prvi etapi so predvidena za modernizacijo in povečanje kapacitet poltežke in težke posode s pripadajočimi deli. Program je izrazito izvozno usmerjen. Investicije v stavbe in v infrastrukturo niso predvidene, ker te že obstojajo. Prva etapa ob sorazmerno nizkih vlaganjih daje najhitreje ugodne rezultate in omogoča, da bo TOZD Posoda ob taki usmeritvi v naslednjem obdobju sposoben sam izpeljati celotno rekonstrukcijo.
Zaradi vsega tega je bil projekt pri raznih komisijah in instancah ugodno ocenjen.
Medtem pa intenzivno potekajo raznovrstne dejav-nsoti, ki so pogojene za realizacijo projekta. Med drugim je bil pred kratkim zaključen,
v Uradnem listu SFRJ objavljen, javni natečaj za dobavo uvozne opreme. Do roka je prispelo več ponudb, ki so sedaj v strokovni obdelavi.
Vzporedno s tem je naša delovna organizacija preko Ljubljanske banke, Ljubljana, zaprosila pri Mednarodni finančni korporaciji (IFC), Washington, USA, za odobritev najetja deviznega kredita za uvoz opreme.
V mesegu marcu so nas v zvezi s tem obiskali predstavniki Ljubljanske banke in IFC. Z izrednim zanimanjem so si ogledali proizvodne obrate TOZD Posoda in še nekaj obratov ostalih TOZD. Po ogledu so predstavniki nekaterih naših služb podrobneje pojasnjevali zasnovo in cilje našega projekta ter odgovarjali na njihova številna vprašanja.
Avtomatski stroj za črtanje barvnih linij na cilindrično posodo.
Kasneje nas je Ljubljan- je (IFC) končali z oceno in kakor tudi na podlagi obiska ska banka, Ljubljana, s po- izborom posameznih projek- v naši delovni organizaciji, sebnim dopisom obvestila, tov, ki naj bi prišli v poštev za naš projekt predlagali vod-da so skupaj z misijo Med- financiranje ter da so, upoš- stvu IFC za odobritev poso-narodne finančne korporaci- tevajoč določene kriterije, (Konec na 3. strani)
Shematski prikaz avtomatskega stroja za nanašanje krovnega emajla.
KAZALO K SKICI
1	Nalaganje posode
2	Notranje in zunanje oblikovanje
3	Nanašanje
4	Nanašanje
5	Predsušenje
6	Bruzganje
7	Sušenje
8	Hlajenje
9	Čiščenje robov
10	Čiščenje dna
11	Umivanje magnetov in sušenje
-»7 500
9 SCO
■4	I
Emajlirec
3
TEHNOLOŠKA MODERNIZACIJA TOZD POSODA
jila. Predvidoma bo v mesecu juniju dokončno odločitev o kreditu potrdil tudi izvršilni odbor IFC. Po dokončni odobritvi naj bi bila načeloma sredstva za črpanje na voljo takoj.
Svoj dopis Ljubljanska banka zaključuje z odstavkom, ki ga navajamo v celoti:
»Hkrati, ko vam čestitamo k uspešni predstavitvi in izboru vašega projekta v tej prvi fazi (kriteriji IFC so zelo zahtevni) dovolite, da se vam iskreno zahvalimo za vaše dosedanje sodelovanje in pomoč pri obdelavi investicijskega programa ter organizacijo obiska predstavnikov IFC in LB«.
Po vsem tem z velikim zanimanjem spremljamo nadaljnji potek zadeve in z optimizmom pričakujemo do-
končno odločitev izvršilnega odbora IFC.
Če se bo dejansko vse odvijalo tako, kot si želimo in pričakujemo, bi že v letošnjem letu lahko pričeli z začetnimi deli, ki so povezana z realizacijo 1. etape tehnološke modernizacije. Predvsem pa nam bi to zagotovilo potek celotne realizacije v okvirih terminskega plana, ki predvideva, da bi novi avtomatski stroji in naprave v TOZD Posoda pričeli s poskusnim obratovanjem koncem prihodnjega, 1984. leta, tj. ravno ob 90-letnici obstoja naše delovne organizacije, s čimer bi proslavitev tega jubileja dobila še dodaten, otipljiv in nadvse dostojen pečat.
J.	V.
Avtomatski stroj za nanašanje krovnega emajla.
NASA
VZAJEMNA
BLAGAJNA
Komisija za vzajemno blagajno je opravljala svoje delo v skladu s Pravilnikom in ni imela v preteklem obdobju pri svojem delu večjih težav. Vloge in posojila so se mesečno izplačevale po ustaljenem redu in to od 19. do 23. v mesecu. V nekaterih mesecih je komisija morala pri odobravanju posojil znižati zaprošene zneske posojil iz razloga, prošnje so presegale vsoto, katera je bila na razpolago v gotovem mesecu.
Vzajemna blagajna ima trenutno ca. 1100 članov z osnovno vlogo 150 dinarjev. Velika večina članov pa mesečno vlaga tudi večje zneske, tudi 500 dinarjev. Mesečno se v blagajni obrača od 550,000 do 600,000 dinarjev. Komisija mesečno obravnava ca. 110 prosilcev za posojilo in ca. 60 prosilcev, kateri želijo dvigniti svojo osnovno vlogo. V skladu s Pravilnikom komisija odobrava najvišji znesek v višini 10.000 dinarjev, kar pa ni slučaj pri dvigu vloge - vlogo lahko dvigne član vzajemne blagajne v celoti oziroma v skladu s Pravilnikom, ka-
Predsednik komisije ADAMIČ Slavko
teri določa da ostanejo v blagajni trije mesečni obroki. Glede poslovanja vzajemne blagajne bi bilo potrebno dokončno urediti oziroma prenesti poslovanje na računalnik oziroma dokončati aktivnosti, katere so bile dogovorjene že v preteklem letu.
Komisija predlaga KOOZS, da prouči možnost večjih osnovnih vlog, kar bi bilo za posledico večja sredstva in v tem zvezi tudi večja posojila. Predlagamo, da se osnovna vloga poviša iz sedanjih 150 na 200 dinarjev.
A. S.
REGRES 1983
V	planu sklada skupne porabe za leto 1983, ki so ga DS TOZD potrdili v mesecu aprilu je planirano 50 % povečanje višine regresa v primerjavi z izplačanim regresom v letu 1982.
V	letu 1978 smo sprejeli kriterije za izračun regresa, ki po točkovnem sistemu določajo regres glede na socialni položaj delavca. Višina regresa pa se vsako leto določi z vrednostjo točke, ki se izračuna na osnovi sprejetega plana za regres v planu sklada skupne porabe DO EMO.
V	letu 1982 smo izplačali vrednost točke 34 din, 50 % povečanje določeno v planu za leto 1983 določa vrednost točke 51 din.
Višina regresa se izračuna po kriterijih z višino vrednosti točke 51 din in na osnovi v letu 1982 doseženim povprečnim mesečnim neto osebnim dohodkom v gospodarstvu SR Slovenije v višini 14.040,- din.
a)	KRITERIJI
1.	Delavci, ki so pridobili pravico do izrabe dopusta, dobijo ne glede na višino osebnega dohodka 50 točk.
2.	Delavcem, ki dobijo po za njim zavarovane otroke, otroški dodatek, pripada 10 točk.
3.	Delavcem, ki so imeli v preteklem koledarskem letu oziroma v preteklih 6 mesecih, v kolikor so se prvič zaposlili, povprečni OD pod povprečnim OD v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto, pripada 25 točk.
4.	Delavcem, ki so imeli v preteklem koledarskem letu oziroma v preteklih šestih mesecih, v kolikor so se prvič zaposlili OD, ki je manjši kot znašata dva povprečna OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto, pripada 15 točk.
5.	Delavcem, ki so imeli v preteklem koledarskem letu oziroma v preteklih 6 mesecih, v kolikor so se prvič zaposlili, povprečni OD, ki je višji od dveh povprečnih OD v gospodarstvu SRS v preteklem letu, ne pripadajo dodatne točke.
6.	Učencem poklicnih šol pripada 50 točk.
b)	IZRAČUN VIŠINE REGRESA
1.	Po prvem kriteriju dobijo vsi delavci, ki so pridobili pravico do dopusta 50 točk. Po tem kriteriju dobi delavec 50 točk x 51 din = 2.550 din. Ta znesek je regres za učence poklicnih šol in delavce, ki so imeli v preteklem letu povprečni mesečni OD večji od 14.040 din.
2.	Delavci, ki dobivajo otroške doklade dobijo dodatnih 10 točk x 51 din = 510 din.
3.	Delavci, ki niso presegli v letu 1982 povprečnega OD v gospodarstvu SRS (14.040 din) dobijo dodatnih 25 točk, ali 25 točk x 51 din = 1.275 din.
4.	Delavci, katerih povprečni OD v letu 1982 je med povprečjem OD SRS v gospodarstvu in 2 kratnim povprečjem OD SRS v gospodarstvu (med 14.040 din in
28.080	din) dobijo dodatnih 15 točk ali 15 točk x 51 din = 765 din.
Na osnovi gornjih izračunov višine regresa za leto 1983 je razvidno, da bo v letu 1983 znašal najnižji regres 2.550 din najvišji pa 4.335 din, v povprečju pa bo regres znašal 3.2'40 din.
Pomočnik glavnega direktorja za plan in realizacijo nalog Drago MRAVLAK
4
Emajlirec
USMERJENE INOVACIJE
TRETJI JAVNI RAZPIS
Na pobudo DIATI EMO in vodstva DO, KR TOZD FRITE, ODPRESKI,
KOTLI, POSODA, EMOKONTEJNER in RADIATORJI, razpisujejo javni
razpis reševanja aktualnih problemov v proizvodnji, katere so evidentirale in predlagale strokovne službe v posamezni TOZD.
1.	TOZD FRITE
1.1.	IZBOLJŠAVA NAČINA PRENOSA GRANULATA IZ BANE V SATELIT
-	Delavec, ki je razporejen na delovnem mestu granuliranja in centrifugiranja frit, mora ročno z lopato prenašati granulat v satelit, od koder ga damo potem na centrifugo.
-	Zaželjeno je, da avtorji podajo prikaz rešitve prenosa granulata iz bane v satelit na način, kjer bi odpadlo fizično delo, oziroma bilo zmanjšano na minimum.
Nagrada: Za osvojeno in realizirano rešitev je predvidena nagrada
10.000-30.000 din
a)	akontacija 10.000 din po realizaciji
b)	končno izplačilo po enoletni proizvodnji
1.2.	PROUČITEV VSEBNOSTI FLUORA PRI LJUDEH, KI PRI DELU UPORABLJAJO FLUOROVE SPOJINE
-	Pri delu v proizvodnji in laboratoriju se dela tudi z materiali, kjer obstaja možnost, da pride do negativnega vpliva fluora na ljudi.
-	Pri predlogu gre v bistvu za raziskovalno nalogo, kjer je treba najti način proučitve vpliva fluora pri ljudeh, ki imajo dalj časa opravek s fluorovimi spojinami, nato pa izdelati primerno študijo.
Nagrada: 10.000-40.000 din
a)	akontacija 10.000 din po izdelani metodi in začetku preizkusov
b)	končno izplačilo po končani raziskovalni nalogi
1.3.	PROUČITEV TRANSPORTA FRIT V RINFUZA STANJU - IZ OBRATA TOPILNICE V TOZD POSODA
-	Frite so pakirane v vreče po 50 kg in se v vrečah tudi transportirajo.
-	Potrebno je idejno rešiti možnost drugačnega transporta - brez pakiranja v vreče in ekonomično upravičiti nov način transportirala frit s poudarkom, da ne bo trpela kvaliteta.
Nagrada: 5.000-20.000 din
a)	akontacija 5.000 din po začetku realizacije
b)	končno izplačilo po enoletni uporabi novega transpor-tiranja
c)	predlog je možno obravnavati še po pravilniku o inovacijah gleda na prihranek
2.	TOZD ODPRESKI
2.1.	SESTAVLJANJE KOLES IN PLATIŠČ
-	Kolesa sestavljamo z napravami pri katerih so spojni deli kvalitetno odvisni od dela posameznikov in naprav.
-	Pri rešitvi je potrebno nakazati takšno rešitev, kjer bodo te slabosti odpravljene, kvaliteta bo torej boljša, povečati pa se mora tudi proizvodnja.
Nagrada: a) akontacija po sprejeti rešitvi in začetku realizacije -
15.000	din
b)	končno izplačilo nadomestila po enoletni proizvodnji v skladu s PRAVILNIKOM o inovacijah.
2.2.	PROIZVODNJA PLATIŠČ IZ PROFILNEGA TRAKU
-	Platišče izdelujemo po zastarelem postopku, ki ga v svetu opuščajo.
-	Pričakovanje od rešitve problema je:
prilagoditi zahtevam svetovnega tržišča in pocenitev proizvodnje.
Nagrada: a) akontacija 15.000 din po sprejeti rešitvi problema in začetku realizacije
b)	končno izplačilo nadomestila po enoletni proizvodnji v skladu s PRAVILNIKOM
2.3.	AVTOMATIZACIJA LINIJE PROIZVODNJE KOLES S PODAJALNIMI
NAPRAVAMI
-	Linijska proizvodnja avtokoles poteka trenutno delno avtomatizirano in gre večji del proizvodnje na račun fizičnega napora.
-	Pričakovati je, da rešimo problem tako, da zmanjšamo število delovnih mest, fizično lažje delo, povečanje kvalitete in proizvodnje.
Nagrada: a) akontacija 20.000 din po izdelanem projektu in začetku realizacije
b)	končno izplačilo nadomestila po enoletni proizvodnji in v skladu s PRAVILNIKOM
3.	TOZD KOTLI
3.1.	AVTOMATSKO UVARJANJE PLAMENODIMNIH CEVI V CEVNE STENE
-	Cevi se uvarjajo ročno s postopkom MAG in ročno obločno. Takšen način varjenja zahteva kvaliteten varilski kader, ki pa je vedno deficitaren.
-	Od rešitve problema pričakujemo avtomatsko uvarjanje cevi, ki naj bi bilo rešeno za naslednje dimenzije cevi: 0 44,5; 0 60,3; 0 70; 0 76;
Debelina stene je od 2,6 do 3,2 mm.
Naprava naj bo lahko nastavljiva, prenosna. Razdalja do izvora toka ca. 25 m.
Teža naprave, ki se prenaša, ne sme presegati 10 kg.
Nagrada: a) dokončanje začetega prototipa, ki je že delno izdelan - 10.000 din
b)	projektiranje in uvedba varenja na osnovi povsem nove rešitve - 30.000 din (akontacija 50 %)
3.2.	PROJEKTIRANJE SISTEMA ZA TLAČNI PREIZKUS POSOD Z ZAKLJUČENO CIRKULACIJO VODE (KOMPLETNA DOKUMENTACIJA)
-	Za polnjenje tlačnih posod uporabljamo vodo iz industrijskega vodovoda. Tlak dosežemo preko elektromotorne črpalke (25 b, 25 l/min). Po končanem preizkusu, vodo ¡zlijemo v kanalizacijo, kar predstavlja precejšen strošek. Preizkus je vezan na industrijski vodovod.
-	Pričakujemo, da čas polnjenja ne sme biti daljši, kot je sedaj. Lokacija rezervoarjev mora biti izven proizvodnega prostora. Sistem mora biti zavarovan proti zamrzovanju.
Nagrada: 10.000 din po sprejetju rešitve in pričetku realizacije.
3.3.	PROJEKTIRANJE TEHNOLOGIJE IN STROJNE OPREME ZA VARJENJE CEVNIH STEN
-	Cevnih sten dosedaj še nismo izdelovali.
-	Tehnologija mora zagotavljati kvalitetno in dovolj hitro varjenje.
a)	Material je Č.1214 veznega profila 5 x 20 mm
b)	Dimenzija cevi 0 60 mm.
c)	Širina zavarjene cevne stene je ca. 1,5 m
d)	Dolžina cevne stene je ca. 6 m.
Nagrada: Za kompletno projektirano rešitev je 10.000-30.000 din
a)	akontacija po sprejetju rešitve in začetku realizacije je
10.000	din
b)	po končani realizaciji končno izplačilo
3.4.	PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA UPOGIBANJA CEVNIH STEN
-	Dosedaj še cevnih sten nismo upogibali.
-	Kvalitetno in preprosto upogibanje je pričakovana rešitev problema. Upogibanje naj bo brez gub.
a)	Najmanjši radius krivljenja je R = 300 mm
b)	Širina stene je 1,5 mm Nagrada: 10.000-20.000 din
a)	akontacija 10.000 din po sprejetju rešitve in začetku realizacije
b)	končno izplačilo po začetku proizvodnje
4.	TOZD POSODA
4.1.	PONOVNA UPORABA ODPADNEGA EMAJLA
-	Pri proizvodnji posode imamo približno od 10-12% raztrosa emajla, kar pomeni od 10-15 t odpadnega emajla mesečno.
-	Z rešitvijo problema želimo zmanjšati količino emajla, ki gre v kanale.
-	Poiskati možnost koristne uporabe odpadnega emajla (ponovno v emajliranje, eventuelna uporaba odpadnega emajla v druge namene).
-	Največji raztros emajla se pojavlja:
a) Mletje emajlov: največ emajla gre v nič zaradi pranja mlinov. Bolj pogosto peremo mline (menjavanje barv), tem pogosteje je potrebno spiranje. Tu izgubimo 1-1,5 t emajla na mesec.
-	b) Elektrostatski nanos emajla: tu gre mesečno 4-51 emajla v iz-
met. Emajl je tu specifičen, ker se v tehnološkem procesu nabije z električnim nabojem.
Emajlirec
5
-	c) Brizganje kopalnih kadi: tu se da do neke mere zmanjšati od-
padni material z novimi kabinami (ob tej opremi gre 2 t (na mesec v kanal), uspešna sanacija je sicer ob čim večjih serijah.
-	Odpadne emajle danes zbiramo v vsedalnih kanalih (peč KONTI
III.,	KONTI II. in mlin), ki jih enkrat tedensko praznimo in emajl, ki ni nevaren za okolico, odvažamo na deponijo.
Nagrada: akontacija po sprejetju rešitve in začetku realizacije je
15.000	din
končno izplačilo nadomestila po enoletni uporabi inovacije, v skladu s prihranki po PRAVILNIKU
5.	TOZD EMOKONTEJNER
6.2.	PREUREDITEV VZDOLŽNEGA VARILNEGA STROJA INV. ŠT. 13076
-	Problem slabega varjenja se pojavlja na določenih mestih, predvsem pa na koncu zvara (50-70 mm) razdelilca ET baterije. Varjenje se vrši na obeh razdelilcih istočasno, dolžina znaša
3.000	mm.
-	Zagotoviti je potrebno kvalitetnejše varjenje razdelilca in rešiti problem zaključka zvara.
Nagrada: za konstrukcijsko izvedbo stroja z varnostnimi predpisi z vso dokumentacijo in sodelovanje v realizaciji je nagrada od 15.000-45.000 din
a)	akontacija 15.000 din po sprejetju konstrukcijske rešitve in dokumentacije
b)	končno izplačilo po realizaciji v proizvodnji
5.1.	SILOSNI PROGRAM
-	IZDELAVA POLŽA ZA PRAZNJENJE PRIFARMSKEGA SILOSA
-	Doslej nam je omenjene polže izdeloval kooperant.
-	Konstrukcijska izvedba polža za praznjenje prifarmskega silosa TIP S1 naj bo prilagojena za proizvodnjo pri nas in cenejša od kooperanta.
Nagrada: 10.000-30.000 din
a)	akontacija 10.000 din po izdelavi konstrukcijske rešitve in začetku realizacije
b)	končno izplačilo po začetku proizvodnje
5.2.	IZDELAVA NAPRAV ZA OBEŠANJE IZDELKOV ZA CINKANJE
-	Pri pocinkanju mrež za kletke za kurje farme in farme za kunce pride do določenih zateklin in hrapavosti žice, kar negativno vpliva na živali v teh kletkah.
-	Izboljšati je’ potrebno kvaliteto pocinkovanja, kar bi nam omogočilo cinkanje tudi za izvoz.
Nagrada: 3.000-10.000 din odvisno od predloga rešitve
5.3.	IZDELAVA NAPRAV ZA OBEŠANJE IZDELKOV ZA CINKANJE
-	Te naprave izdelujemo iz konstrukcijskega jekla. Pri večkratnem potapljanju v luge, kisline in cinkove taline se ta material hitro uniči.
-	Z boljšim in pravilnim nadomestilom konstrukcijskega jekla za izdelavo naprav bi dosegli:
a)	daljšo življenjsko dobo (manjša poraba konstrukcijskega jekla),
b)	manj dela na teh napravah,
c)	manjša poraba cinka in kisline.
Nagrada: a) akontacija ob sprejetem predlogu in ekonomski upravičenosti predloga ter začeti realizaciji je 5.000 din b) končno izplačilo po enoletni uporabi inovacije v skladu s PRAVILNIKOM glede na prihranke
5.4.	TRANSPORT KONTEJNERJEV V PESKARNICO IN DVIGANJE NA STOLICE
-	Transport kontejnerjev v peskarnico smo dosedaj opravljali s stranskim viličarjem Lancer Bosch. Ob okvari se kompletni tehnološki proces od skeleta naprej ustavi. Tudi dviganje le-teh smo upravljali z viličarjem.
-	Pričakujemo predloge rešitve samostojnega transporta v peskarnico in dviganje na stolice.
Nagrada: 5.000-20.000 din
a)	akontacija po sprejetju rešitve in začetku realizacije je
5.000	din
b)	končno izplačilo po realizaciji in uporabi inovacije v praksi
6.	TOZD RADIATORJI
6.1.	ZLAGANJE ČLENOV PRI VARILNEM STROJU SCHLATTER INV.
ŠT. 13071
-	ET členi potujejo v-strnjeni verigi po progi do varilnega stroja SCHLATTER, do potujoče štance za razrez členov, tam pa padejo v žleb, kjer jih delavec s kleščami zlaga na paleto.
-	Od rešitve problema pričakujemo avtomatsko zlaganje ET členov tako, da odpade en delavec. Upoštevati je potrebno, da se hitrost linije menja (prilagoditi se stroju SCHLATTER in potujoči štanci).
Nagrada: konstrukcijska izvedba (sestavnica z vsemi detajli ter upoštevanimi varnostnimi predpisi - 15.000-40.000 din
a)	akontacija po sprejeti rešitvi 15.000 din
b)	končno izplačilo po realizaciji in začetku proizvodnje
6.3.	UNIVERZALNA KAD ZA PREIZKUS ET BATERIJ
-	V sedanjih kadeh ni mogoče preizkušati celih baterij (40 členov) brez prirobnice 3/4”, ampak jih razrežemo, navarimo ploščice in priključke, šele nato pa preizkusimo na tesnost.
Baterijo torej preizkušamo, ko je gotova in šele takrat ugotovimo ali tesni.
-	Želimo doseči, da bi se preizkušala cela baterija (40 členov) na tesnost, šele nato bi jo razrezali na posamezne dolžine, privarili ploščico in prirobnico, nato pa tesnost ploščice in prirobnice ugotovili z oblivanjem.
a)	teža 40 členske baterije je 95 kg
b)	dolžina 40 členske baterije je 3.200 mm
Nagrada: za konstrukcijsko izvedbo (sestavnica z vsemi detajli ter upoštevanimi varnostnimi predpisi) je nagrada od
10.000-	30.000 din
a)	akontacija 10.000 din po sprejetju sestavnice in detaj-liranih delov
b)	končno izplačilo po realizaciji in uvedbi v proizvodnjo
c)	avtor mora sodelovati v realizaciji in uvajanju v delovni proces
6.4..	REŠITEV PROBLEMA TOPLOTNIH IZMENJEVALCEV PRI ET LAKIRNICI
-	Preseki pretočnih kanalov v registru toplotnega izmenjevalca se postopoma zmanjšujejo ali celo zamašijo, kar povzroča motnje pri lakiranju in slabša kvaliteto. Potrebno je ogromno dela s čiščenjem kanalov (vrtanje na dolžino 1.200 mm), ker se kemikalije -bonderji tako vežejo na kanale, da jih je možno odstraniti samo z vrtanjem (vsake 3 mesece).
-	Pričakuje se, da se ta pojav sanira, pri čemer bi se zmanjšala poraba kemikalij (bonderjev), povečala bi se kvaliteta lakiranja In zmanjšalo dodatno lakiranje.
Nakazane rešitve:
a)	sprememba konstrukcije registra,
b)	kemično čiščenje,
c)	drugo.
Nagrada: za odpravo tega problema je predvidena nagrada od
10.000-	30.000 din
a)	akontacija 10.000 din po sprejetju rešitve In začetku realizacije
b)	končno izplačilo po realizaciji v proizvodnji in ugotovit-ni uspešnosti inovacije
SPLOŠNI POGOJI
-	Podrobnejše informacije v zvezi strokovnih problemov dobite v posameznem TOZD pri tovariših:
1.	TOZD Frite	- tov. DIMEČ Nuša, dipl. ing.
2.	TOZD Odpreski	- tov.	DAKUŠIČ Milan
3.	TOZD Kotli	- tov.	GOSTEČNIK Ivo, ing.
4.	TOZD Posoda	- tov.	CIRMAN Branko, dipl. ing.
5.	TOZD Emokontejner	- tov.	HREN Alojz, dipl. ing.
6.	TOZD Radiatorji	- tov.	KOŠTOMAJ Rudi
-	Vse predloge sprejema referent inovacijske dejavnosti (OIL-tov. ŽVIŽEJ Adolf) v zaprtih kuvertah
-	Predlogi naj bodo anonimni, opremljeni s šifro. Poleg predloga naj avtorji priložijo kuverto z imenom in šifro, s katero so označili svojo idejo
-	Rok za prijavo rešitev posameznih problemov je do 31. julija 1983
-	Vse tehnološke rešitve ostanejo last TOZD, ki razpisuje problem, najboljša realizirana ideja pa bo nagrajena v skladu z razpisom
-	Posamezne predloge bodo obravnavale strokovne komisije po TOZD
-	Na razpis se lahko prijavi vsak, ne glede na delovno mesto ali izobrazbo
Inovatorji,
izkoristimo priliko in poskušajmo rešiti skupne nakazane probleme!
6
Emajlirec
NAŠE ŠPORTNO DRUŠTVO
Rekreativno športno društvo EMO že od ustanovitve sem trdno sledi osnovnim programskim usmeritvam, ki so začrtane v programski zasnovi društva, to je razvoju množičnosti v športni rekreaciji in razvoju športne rekreacije nasploh
Kljub temu, da še ne poteka delo v vseh TOZD, sekcijah in panogah tako kot bi si želeli, je vendar storjen vsako leto izreden korat naprej. Zagotovljena finančna sredstva nam omogočajo kvaliteten razvoj dejavnosti - razvoj množičnosti, ne omogočajo nam pa nikakršnih oblik razsipavanja. Razporeditev finančnih sredstev v TOZD, sekcijah in panogah, je takšna kot narekujejo potrebe, kvaliteta dela in razširjenost posamezne dejavnosti.
Sodelovanje s sindikatom in pa osnovnimi organizacijami sindikata v TOZD je na takšnem nivoju, da omogoča medsebojno koristno sodelovanje brez bilo kakšnega vpadanja v program enih ali drugih in brez kakšnih resnejših nasprotovanj. Nasprotno, rekreatorji po TOZD oz. komisije so sestavni del odbora OOS v TOZD in skupno načrtujejo ter izvajajo posamezne množične akcije, ki so tako sestavni del programa RŠD, kot sindikata.
Aktivnost po TOZD:
TOZD Posoda:
Aktivnost v TOZD je sorazmerno velika, organizacijsko so se dokaj dobro uredili glede na začetno obdobje. Vendar, glede na to, da je to največji TOZD, kjer je zaposlenih skoraj polovico sodelavcev, še ne smemo biti zadovoljni. % vključenih v oblike športne rekreacije je v tem TOZD še občutno prenizek, glede na veliko število zaposlenih. Komisiji za rekreacijo v TOZD, kakor tudi vsem trem osnovnim organizacijam, moramo dati nalogo, da poiščejo takšno obliko organiziranosti, ki bo omogočala kar najširšo udeležbo posameznikov.
TOZD Kotli:
V tem TOZD je % aktivnih v športni rekreaciji sorazmerno zelo visok. Pozna se dobra organiziranost in medsebojno sodelovanje z OOS, ter vodstvom TOZD, še iz prejšnjih let, zato so rezultati sad sorazmerno dobrega in rutinskega dela glede na to, da se je TOZD v celoti preselil v Šentjur, je naloga rek-reatorjev kakor tudi OOS TOZD, nenazadnje pa tudi našega društva, da se poiščejo takšne poti, oblike in množičnosti aktivnega vključevanja delavcev v športno rekreacijo, ki ne bodo vplivale negativno, glede na oddaljenost TOZD od DO.
TOZD Radiatorji:
Z aktivnostjo glede na prejšnje leto v tem TOZD nismo povsem zadovoljni. V TOZD so zelo sposobni organizatorji, ki pa se žal manj posvečajo rek-
reaciji oz. premalo sodelujejo med sabo. Posledica tega je neudeležba ekipe na internih prvenstvih in slično. Zelo kvalitetna in množična je pa izvedba TRIM dnevov TOZD, kjer se kaže izredno enotnost delavcev v TOZD in interes do te dejavnosti. Upamo, da je ta delni padec aktivnosti le prehodnega značaja in da se bo TOZD Radiator kmalu zopet enakovredno boril za primat med TOZD.
TOZD Orodjarna:
Tudi v tem TOZD aktivnost še ne dosega tistih razsežnosti, ki bi jih lahko, glede na strukturo zaposlenih. Rekreatorji v TOZD, ki so na novo prevzeli nalogo si prizadevajo ustvariti kar najbolje vzdušje v samem TOZD in razširiti aktivnost na še večje število zaposlenih. Rezultat njihovega dela je med drugim dobra izvedba TRIM dneva. V tem TOZD se žal večkrat pojavi, da jim ugled in uspeh pokvarijo nekateri posamezniki.
TOZD Vzdrževanje:
Za ta TOZD velja podobna ocena kot za TOZD Kotli. Dobro začrtano delo v preteklosti in sorazmerno dobra aktivnost na vseh področjih, pogojuje zadovoljiv uspeh in sorazmerno zadovoljivo množičnost. Občasen problem se pojavlja v tem TOZD zaradi majhnega števila rekrea-torjev, kar pa pogojuje odvisnost določene aktivnosti od posameznikov. Vendar organizatorji v tem TOZD organizirajo poleg Emokontejnerja največ akcij.
TOZD Emokontejner:
Glede na predhodno obdobje se razvoj dejavnosti stopnjuje, organiziranih aktivnosti je največ, stopnjuje se pa tudi negativni pojav-padec udeležencev na posameznih akcijah. Primer: na 8 organiziranih akcijah je enako število udeležencev kot na TRIM dnevu TOZD Radiatorji. Kar pomeni, da je pripravljenost in volje, do dela na področju rekreacije dovolj, vendar je potrebno posvetiti mnogo več dobri pripravi akcije in animira-nju delavcev. Potrebno je vključiti večje število delavcev tudi v organizacijo posameznih akcij.
TOZD Odpreski in ERC:
Zaradi majhnega števila zaposlenih, so se delavci teh dveh TOZD odločili za skupno nastopanje in medsebojno sodelovanje v internem programu množičnosti. Tudi tu je opazen korak naprej. Aktivnost se stopnjuje, vendar zaradi specifičnosti zaposlenih, še ne morejo doseči občutnega porasta aktivnosti. Za takšne strukture delavcev kot so v odpreskih in
tudi v drugih TOZD, bo potrebno storiti več, med drugim poiskati ustrezne oblike aktivnosti, uvedbe programiranega aktivnega oddiha in slično. Vendar to ni naloga samo rekreatorjev v TOZD, temveč društva oz. EMA v celoti.
Za športno rekreacijo v skupnih službah je bilo preteklo leto lahko bi rekli prelomno. Z dvema izredno dobro organiziranima akcijama (pripomoglo je tudi lepo vreme) je uspelo rekrea-torjem podreti trdne plotove med posameznimi službami aktivno vključiti tudi nekatere najbolj zagrizene nasprotnike te dejavnosti in vzpostaviti novo vzdušje za nadaljnji razvoj in napredek športne rekreacije. Osvojitev prvega mesta med TOZD ni naključje, je rezultat načelnega dela in jasno zastavljenega cilja. Organizatorji v DSSS se zavedajo, da lahko uspejo le z dobro organizacijo in kvalitetno izvedbo na določenem nivoju. Uspeh, ki je dosežen, pa še vedno ni popoln. Še vedno ni aktivnosti znotraj DSSS, med posameznimi službami, manjkajo tudi prijateljska množična srečanja med TOZD in DSSS. Aktivnost TOZD Frite v okviru DSSS je razmeroma majhna, kar pa zopet pogojuje specifičnost dela v tem TOZD.
Zavarivač delovna enota Celje:
Sodelovanje med RŠD in za-varivači je nadaljevanje stikov med TOZD in zavarivači. Drugo leto, odkar sodelujejo v okviru ekipnega tekmovanja množičnosti na internih tekmovanjih EMO enako kot TOZD je rezultat aktivnosti dokaj ugoden. Zavarivači se enakovredno vključujejo v vse oblike športne rekreacije v EMO, vabijo pa tudi ekipe TOZD in EMO na različna tekmovanja in akcije, ki jih organizirajo. Poudarjati moramo, da je to oblika sodelovanja zelo pomembna ne le za razvoj športa in rekreacije, temveč tudi za vživljanje delavcev iz drugih republik v naše okolje, v oblike in način življenja naših delavcev. Skratka za krepitev bratstva in enotnosti med narodnostmi Jugoslavije.
Aktivnost po sekcijah in panogah:
Kegljaška sekcija:
Izpolnjuje začrtane cilje v celoti, organizira vse oblike tekmovanj v kegljanju, sodeluje v TOZD pri organizaciji tekmovanj in skrbi za množično rekreativno vadbo. Ekipa EMO zelo uspešno sodeluje v II regijski ligi in se bori za sam vrh, ter za prestop v I. ligo.
Planinska sekcija:
Izvaja aktivnost po programu. Organizacija izletov je na viso-
Naše rekreativno športno društvo trdno sledi osnovnim programskim usmeritvam, to je razvoju množičnosti v športni rekreaciji, kakor tudi razvoju športne rekreacije nasploh.
kem nivoju žal je pa vključeno sorazmerno majhno število prijateljev planin.
V mesecu decembru 1982. leta je prišlo do konkretnejšega sodelovanja med sindikatom oziroma komisijo za rekreacijo in oddih, oddelkom družbenega standarda in planinsko skupino v zvezi z dežurstvom v brunarici Jelka na Golteh. Člani planinske skupine so skupaj z nekaterimi člani iz drugih sekcij RŠD prostovoljno dežurali v zimskih mesecih vsak teden od petka popoldne do nedelje popoldne. Tako so skupaj v januarju, februarju in marcu opravljali dežurstvo kar 11 tednov. Poročila o opravljanju dežurstev so posredovali pristojnim strokovnim službam, ki je v zvezi s tem ustrezno ukrepala. Pri odpravljanju pomanjkljivosti oziroma napak v brunarici, so nastale določene težave, ravno tako je bil prisoten tudi problem glede zasedenosti kapacitet tako, da bo v bližnji prihodnosti treba poiskati nove možnosti za rešitev teh problemov.
Kolesarska sekcija:
Je pravtako pričela z delom šele lani. Aktivnost usmerja v dveh smereh: redno tedensko družabno kolesarjenje in udeležba na kolesarskih maratonih. Zanimanje za ta šport je veliko, cilji, ki si jih kolesarji po-
stavljajo so visoki. Skratka pričakujemo lahko, da ob dobri organizaciji in marljivem delu uspeh ne bo izostal.
Taborniški odred:
Taborniki delujejo v okviru občinske zveze tabornikov. Tesno sodelujejo z osnovno šolo Hudinja. Organizirajo in se udeležujejo različnih akcij s tega področja. V nasprotju z ostalimi sekcijami pestijo taborniški odred kadrovske težave. Ti kadri, ki trenutno vodijo odred ne ustrezajo v celoti po strokovni in tudi moralnopolitični plati, da bi lahko vodili in vzgajali mlade. Ravno zaradi tega, ker je tu predvsem delo z mladimi, ne smemo prepustiti odreda na milost in nemilost propadu, temveč je tu predvsem naloga društva, da skupaj z odredom, O. Š. Hudinja in zvezo tabornikov reši ta problem.
Strelsko društvo Tempo:
Tudi tu je stanje kritično. Ni ustreznega kadra za vodenje družine, ni podmladka, ni začrtanih usmeritev dela. Problem ni samo naš, podoben pojav je v večini strelskih družin. Vendar tudi tu ne smemo stati ob strani. Društvo mora prevzeti nalogo, da skupno za strelsko družino in morda še katerimi najde ust-(Konec na 7. strani)
Emajlirec
7
rezno pot, ki bo interesantna Za velik napredek lahko tudi tako s športnega, kot z rekrea- smatramo, da smo k aktivnosti tivnega stališča.	pritegnili preko 1000 ljudi, ali
več kot 30 % vseh zaposlenih v Nogometna sekcija:	EMO.
Nogomet je v EMO že dolgo neka posebnost. Ogromno je nogometašev, veliko je med njimi sposobnih organizatorjev, vendar med temi ni ali pa jih ne najdemo takšnih, ki bi nogometu dali neko novo redno vsebino. Odraz »vrhunskega« profesionalnega nogometa se kaže na vsakem koraku in kvari osnovna načela in principe športne rekreacije. To je bil tudi vzrok, da je nogometna sekcija v preteklem letu spala, in ni nadaljevala dokaj uspešnega dela preteklih let.
V ostalih športnih panogah, ki jih gojimo v RŠD je stanje približno na ravni prejšnjih let. To je tudi razumljivo, saj se Interes bistveno ne povečuje, kjer pa se, se pa kmalu pojavijo težnje po reorganizaciji v sekcijo.
Podrobnejši pregled aktivnosti nam ponazori širino dela društva, množino opravljenega dela in ne nazadnje tudi število aktivnih sodelavcev v športni rekreaciji. Število 540 dni organiziranih in usmerjenih aktivnosti z 8200 udeleženci, nam pove, da so potekale skoraj vsak dan dve akciji, na katerih je bilo ca. 30 udeležencev.
Prispevek, ki ga je z opravljenim delom prispevalo naše društvo družbi, se lahko meri ali pa celo prekaša najuspešnejše športne kolektive v Celju. Zato I. mesto, ki smo ga osvojili med celjskimi kolektivi ni naključje, je sad dobrega načrtnega in strokovnega dela stotih organizatorjev rekreacije v našem društvu. Seveda pa delo ni potekalo brez problemov. Glavni so že nakazani v obrazložitvi aktivnosti. Vendar ti niso bili take narave, da bi občutno vplivali na potek rednih aktivnosti in skupni rezultat. Z delom in aktivnostjo tudi v celoti ne moremo biti zadovoljni, kajti mnogo je še stvari, ki bi jih lahko bolje izvedli. Skrbeti moramo tudi na nadaljnji razvoj te dejavnosti. Potrebe so že nakazane. Tako kot smo uskladili delo s sindikatom, ga moramo tudi s kadrovsko splošnim področjem, točneje socialno službo, družbenim standardom, službo varstvo pri delu in še katerimi, kajti le s takšnim načrtnim povezovanjem In strokovnim delom lahko koristimo našim delavcem, sebi in družbi kot celoti.
Kadrovske vesti
Od 1.4. 1983 do 29. 4. 1983 Sprejeti na delo:
LATIFI Munira, MUNBAR Marijana, GOLEŽ Valentina, STERNAD Maja.STOJNŠEK Dragica, PODPEČAN Janja, DULAR Jožica, ŽUČKO Tatjana, BACEK Miroslav, GROS Stojan, STRNAD Maksimiljan, ZAKOŠEK Branko, STROPNIK Jože, SIKOŠEK Martin, ANDRIC Dragan - vsi TOZD Posoda; KOZOVINC Majda, GALIČ Jovan - oba DS SS; MERNIK Igor, ŽULIČ Drago -oba TOZD Kotli; PREJAC Bojan, VOJS Boris - oba TOZD Kontejner; ŽLIČAR Anton - ERC; BOŽIČ Janko
-	TOZD Odpreski;
Iz DO so odšli:
KODRIN Zdenka, GOLUB Darko, HELD Peter, JUG Peter, KERŠ Silvester, KIŠ Drago, LUČIČ Peter, KOŽELJ Enes, KOLAR Ivan, KOPIC Boris-vsi TOZD Posoda; KOTNIK Roman, SEDLAREVIČ Dragan - oba TOZD Kontejner; ŠKRUBEJ Zoran-TOZD Orodjarna; ŽOLNIR Marjan, VERBOVŠEK Ernest, STIPLOVŠEK Marjan, KOROŠEC Adolf - vsi TOZD Radiatorji; HRASTNIK Ivan, PEVEC Janez, PANIČ Obrad - vsi TOZD Kotli; NOVAK Roman, KARNIČAR Bojan, KRIVEC Branko, KOVŠE Branko, DOBROTINŠEK Božidar, DEBELAK Anton - vsi TOŽD Vzdrževanje; OPER-ČKAL Marjan - DS SS; JASHARI Uka - Frite.
Upokojeni v mesecu aprilu 1983
DROFENIK Marija - DS SS; ŠPILER Nada, LONČAR Marija, PESAN Ivanka, PAJK Alojz, ROMIH Jožef-vsi TOZD Posoda; ŠMARČAN Jurij - TOZD Odpreski.
Poročilo so se:
POŽEK Jožica 17. 2. 36 - Kolšek; VODIŠEK Marija
-	Vinter.
Premeščeni iz TOZD v TOZD
Iz TOZD kotli v DS SS - kontrolo so premeščeni naslednji:
BELA Franc, RIBIČ Miha, BORNŠEK Anton, POD-GAJSKI Zlatko, ZUPANC Roman, RISTIČ Nenad, JAMŠEK Cvetko.
BOVHA Franc iz kontejner v kotli; KRAJNC Bojan iz orodjarna v kotli.
Šahovsko prventstvo DO EMO
ZMAGAL STANE PERTINAČ
Letos je kar 17 šahistov sodelovalo na prvenstvu naše delovne organizacije. Borba za naslov najboljšega šahista se je odvijala med že znanimi šahisti ne ekipe. Tokrat je zmagal popolnoma zasluženo Stane Pertinač, ki je zbral 15 točk in je izgubil samo eno igro. Drugo in tretje mesto si delita Franc Gazvoda in Brglez.
Sama lestvica pa ¡zgleda ob koncu prvenstva naslednja:
Pertinač 15 točk, Gazvoda in Brglez 13 in pol, Djur-djevič in Gubenšek 11 in pol, Škoberne in Vidmajer 10, Kranjc 9 in pol, Kukovič 8, Pleterski 7, Cokan 6, Peternel 5, Lukman 4 in pol, Kristan in Mrak 3 in pol ter Jurše 3 in Radojkovič 1 točko. ____________________J. K.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata MIRNIK Jožeta
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Posoda, zavijalnica za darovane vence in izraze sožalja.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Hčerka Marica Knez z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
Marije STRAŠEK
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem službe kontrole kakovosti, tovarišem iz SLO in ostalim sodelavcem za darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Franci STRAŠEK
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
DEŽURNA KAMERA
Po dolgih letih napornega dela v TOZD Odpreski in avtokolesa se je upokojil tov. Šmarčan Jurij. Svoji delovni sredini je bil zvest od 1957. leta dalje.
Iz dekor oddelka TOZD Posoda se je upokojila tov. Ravnak Erna vodja skupine, ki je v naši delovni organizaciji pričela z delom že leta 1948.
Iz TOZD Posoda se je upokojila tudi tov. Vodeb Anica, ki je bila od 1948. leta dalje zvesta našemu kolektivu.
Pred kratkim je praznovala 50-letnico življenja naša sodelavka iz TOZD POSODA tov. Podpečan Slava.
Tov. Slavi želimo še mnogo zdravih in srečnih let v našem kolektivu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
POTOČNIK Marije
se iskreno zahvaljujem sodelavcem našega TOZD Vzdrževanje - strojni obrat, kateri sojo spremljali na njeni zadnji poti, darovali venec in izrekli tople besede sožalja.
Žalujoči sin Silvo
SPOROČILO
SODELAVCEV
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz montaže, za darilo, ki mi bo v spomin na nje.
Želim jim še veliko sreče in medsebojnega razumevanja pri nadaljnjem delu.
MARIJA Lončar
8
Emajli rec
Humor
»Šef, prosim za dopust ki mi pripada po pravilniku. Ženim se...«
»Ja, saj si bil včeraj na dopustu. Zakaj pa se nisi oženil?«
»Nisem si hotel pokvariti dopusta«.
x
Sodnik tožitelju:
»Soseda tožite, ker vam je pripeljal dve zaušnici. Zakaj sedaj omenjate štiri?«
»Ker sva se pred vrati na sodišču spet srečala...«
»Ti, Vinko, kako pa delaš po novem delovnem času?«
»Čisto v redu. Koliko kasneje pridem, toliko preje grem.«
»Ja potem se boš pa nekega dne ja srečal?«
KRIŽANKA ST. 30
1	2	5		1	S	4	7	6
*				10				
M	•	11	•		•	44		
IS	«6		17		IS			
-tu	VI-	19				•	lo	
H	n					13	•	14
ÍS		•	14	•	i?		18	
*9	•	3o		M			•	91
55	5*			1	ss		Sfc	
VODORAVNO: 1. blagajna, 5. srbsko moško ime, 9. kozmonavt, 11 .Nemčija, 12. 18. črka, 13. Švedska, 14. tovarna zdravil v Ljubljani, 15. osama, zaščita, 19. vrsta mehkih bonbonov, 20. Avstrija, 21. okrasno drevo, 24. kalij, 25. ozek konec kopnega v morju, 26. Italija, 27. malik, vzor, 29. žveplo, 30. otok čarovnice Kirke, 32. argon, 33. z merjenjem določena višina kake točke na zemljevidu, 35. glavno mesto Jordanije,
NAVPIČNO: 1. turški sodnik, 2. vrhunski športnik, 3. panoga, specialnost, 4. 100 m2, 5. nemški predlog, 6. vrsta avtomobilskega tekmovanja (naša pisava), 7. skandinavsko žensko ime (junakinja stripa) 8. palica pri plugu, 10. lika na japonskem, 16. 24. črka, 17. kraj pri Ljubljani, 18. cvetlica, 21. kozje parjenje. 22. Ljudska
tehnika, 23. prvi človek 24. keltska rodovna zveza, 28. 16. črka, 30. arabski žrebec, 31. isto kot 32 vodoravno, 34. kisik, 36. prva črka.
REŠITEV KRIŽANKE Št.: 29
VODORAVNO:	1. SA-
PNIK, 7. ODRED, 12. KREOLI, 13. S, 14. IVA, 15. VARNA, 16. KORBAR, 18. ERGO, 19. KAJŽE, 20. RAA, 21. ČRTE, 22. NLP, 25. MARKA, 27. STIL, 28. FRESKA, 30. VERA, 31. RANTA, 32. SIMO, 33. LATA, 35. PREPIS.
NAVPIČNO: 1. SKVER, 2. ARARA, 3. PERGAMENT, 4. NONO, 5. ILA, 6. KI, 7. OSOJE, 8. D, 9. RIBENTROP, 10. EVA, 11. DAR, 16. KATA, 17. RŽ, 19. KRKA, 21. ČRKA, 23. LIA, 24. PL, 26. ASTA, 27. SEME, 28. FRL, 29. RAA, 30. VIR, 32. SP, 33. OS, 36.
'■	Slavi
Strojepiska je prišla na kavico h kolegici v drugo sobo.
»Kdo pa piše na pisalni stroj v sosednji sobi?«
»Nihče. Pri šefu je delavska kontrola pa mu od strahu poskakuje zobna proteza...«.
f——:--------------y-
ZMANJSWHO OSEBWO POMBO H bove¿4>ÍO l’WDUKTII/Aicsr!
»Kdo je izumil zobnike?«
»Ja Švicar vendar!«
»Kdo.pa je izumil jodlanje?« »Ja tudi Švicar, potem ko mu je prišel prst med zobnike«.
»Prišel sem, da se vam zahvalim, gospod doktor! Izvolite šopek in steklenico viskija.«
»Ne spomnim se, da bi vi bili kdaj moj pacient. Zakaj se zahvaljujete?«
»Vaš pacient je bil moj stric, jaz pa sem njegov dedič...«
Sef stopi v pisarno in reče Branetu:
»Imamo prosto delovno mesto, na katerem bi lahko zaposlili vašega brata dvojčka!«
»Brata dvojčka?« se čudi Brane.
»Da tistega, ki sem ga včeraj videl na nogometni tekmi, medtem, ko ste vi bili na pogrebu svojega strica«.
»Kako pa pri vas doma preživite prosti čas?«
»Mož hoče na tekmo, jaz na sprehod, otroci pa v kino. V prepiru, kam bi šli, nam prosti čas hitro mine!«
»Vlado, kaj pa tako ropotaš po kuhinji?« vpraša žena iz sobe.
»Ja ljuba ženka, pa ti poskusi ubiti tri krožnike brez ropota!«
»Franci, bi mi posodil dvesto jurjev?!
»Ne smem. Kaj nisi bral uradnega lista, da so do nadaljnjega ustavljeni vsi krediti«.
Učenci pišejo šolsko nalogo z naslovom: »Kaj bi delal, če bi bil šef?« Vsi napenjajo možgane in pišejo, le Matjažek sedi in si mirno vrta s prstom po nosu.
»Zakaj ne pišeč Matjažek?«
»Čakam na tajnico!«
»Kaj se tukaj dogaja?« »Zidarski oder se je podrl!« »Ste obvestili delovodjo?« »Še ne, a ga že odkopavamo!«
»Nikoli si nisem misli, da danes študij toliko stane!« vzdihne oče.
»Pa še to pomisli očka, da sodim med tiste, ki najmanj študirajo. ..« odvrne hčerka.
»Uredniki so pa res tiči: v vsakem članku morajo kaj spremeniti. Če drugega ne, »zmerom« spremenijo v »vedno«, »vedno« pa v »zmerom«.
»In to delajo vedno?«
»Zmerom!«
Modre in manj modre
Ljudje brez ur najraje dopovedujejo drugim, koliko je ura.
x
Nič ne pomaga, če imaš vse znanje v malem prstu, če je v glavi praznina.
x
Nevarno je tuliti z volkovi, še bolj nevarno je - ne tuliti!
x
Moj sodelavec ima zelo pomembno delo - naivne hrani z obljubami.
x
O umrlih nič slabega - že za življenje smo jih oblatili za celo večnost.
x
Jaz nisem plačan po delu, temveč delam ustrezno plači.
x
Kdor igra delavca, si vzame neposrednega proizvajalca za - dublerja!
x
Na vsakem koraku slišimo, da ne izkoriščamo dovolj energije vetra-čudno, če pa vemo, da se mnogi naši vodilni »obračajo po vetru«.
x
Nekateri so se pri nas odločili za podaljšani delovni čas ob sredah, ker imajo namesto malice organizirano družbeno kosilo - pa čeprav bodo vseeno naredili le za malico.
x
Pravijo, da ima laž kratke noge.
Resnica pa bode v oči.
Rešitev je v objektivnih težavah.
x
»No, potem sem zbral vse sile, rekel »horuk« in dvignil -še en kredit!«.
. Kako bi noj odstopil mosto mtaflsmui ko po nol Rorod lopo rota M« topi mtato • tiraj temu I
^ N
■ Tudi ju imam ¡dajo! Za mnoiitno inventivno dejavnoat je kratica MID, nazaj pa aa bere DIM.
'DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV
— Kdo pravi, da pri aaa i fizičnega delal