Kaj zalitevajo sedaj slovenski narodnjaki? Slovencem ni tieba plašiti se. Naslonjeni smo ua južno slovanstvo, na Hrvate in Srbe avstrijskega cesarstva. Zasedene imamo dežele od Mure in Drave do Jadranskega morja, neizmerno važne za celo cesarstvo posebno aedaj, ko je za6el ltalijan po njih grabiti. Slovenci amo ca Av8trijo živ jez proti Italiji. Ta resnica prodira čedalje bolj in bo mnogo pripomagala, da Slovenci enkrat res dobimo, česar nam je treba, ako bo6emo kot Slovenci živeti iu na podlagi narodnej napredovati. Pristopile so še sre6ne volitve 7 državni zbor. Zmagali stoo povsod razun na Koroškem. Ustavo7ersko ministerstvo se je umaknilo Slovanom pravi6nejaemu. Zato je prav in cel6 bvale vredno, da slovenaki narodnjaki, naprej narodni poslanci, ugodno priliko porabljajo ter živahneje poudarjajo narodne tirjatve Slovencev. Veseli pa nas, da zamoremo 8vojim bralcem naznaniti, kako se to zlaati 7 središ6u slovenatva, na Kranjskem, 7 beli Ljubljani, vrši opazno, modro in krepko. Dne 18. avgusta, narojstni den svitlega cesarja, so se zbrali slovenski deželni in državui poslanci ter sli pod vodstvom gosp. dr. Bleiweissa pred ces. kralj. deželnega zastopnika cesarju 6estitat 7 imenu Slovencev, ki so jih 7 poslance biii izvolili. Starosta slovenakib narodnjakov g. dr. Bleiweis8 je čestital s temi znamenitimi besedami: ndeželni ia drža^ni poslanci, ki so zdaj 7 Ljnbljani. poprijemljemo slavnostno priliko deneSnJega godri Njih VeliČanstva, da Vas kot zastopnika deželnega predsednika prosimo, čnte vedne zvestobe in ndanosti našeinu najmilostljivejšemn cesarjn poročati. Slovenski narod bil je ob vsakem časa trdna podpora habsburškemu prestolu in bode to zmirom ostal, a mi poslanci tega zvestega ljndstva slovenskega obetamo, da liočemo ministre, katere je sedaj svitli cesar poklical, in kateri imajo nalog srečnejšo dobo v Avstriji započeti, po 7sej moči podpirati povsod, kder bodo oni za pravico stali in se krivici protivili, da se bodo enkrat znamenite cesarjeve besede uresničile: naj bode mir med mojimi narodi". Tako je govoril g. dr. Bleiweis8 7 imeuu in gotovo tudi iz src 78eh Slo7ence7. Cesarju se je to brž po telegrafu naznanilo! Na Kranjskem je tolika ve6ina Slovencev, da 80 celd po liberalnouemškem volilneui redu Slovenci deželnLzbor kranjski imeli 7 svojib rokah veelej, kedar/ se je količkaj pravi6no in svobodno volilo. Pred dvema letoma pa so netnčurji tako pritisnili pri volitvab, da ao Slovenci propali. Dobili 80 16 narodnih poslancev proti 20 liberalnonemskutarskim. Ugovarjanje, dokazivanje, da ao se godile goropadne krivice, da ao nemčurji gla8076 knpovali, ni pomagalo ni6. Kaj takega je mogoče bilo le pod ministerstvom Auersberg-Lasserjevim. To ministeratvo je odstopilo in kranjski narodni poslanci so grofu Taaffeju, predaedniku novega ministeratva, dopoalali prosnjo, naj blagovoli deželni zbor kranjski razpustiti in nove volitve razpisati. To je bil drugi korak, tretji in cetrti pa se pripravlja 7 slovenskib novinab. Nedavno je ljnbljanski rSlovenec" objavil na6rt, po katerem bi se šolstvo imelo po slovenskib deželah tako prenarediti, da bi se Slovencem narodue pravice ne krhale, slovenski jezik ne zatiral, ampak gojil in razvijal. Sestavek je nemčurske liste, pisace in kričače hudo iznemiril. Prav osupnilo jih je pa, ko je ljubljanski nSlov. Narod" razglaail to, kar Slovenci tirjamo zaatran sodnij. In vendar je to, kar ondi beremo, čista reanica, očitna pra7ica. Beremo namreč: Slovenci morajo sedaj najvažnejša pisma, ki so 7 nemškem jeziku pisana, podpisavati, na primer: kazenska zaslišanja, kjer gre večkrat za življenje, kupne nagodbe, s katerimi prodajalec 786 87oje premoženje proda, dolžna pisma, menjice, ženitne nagodbe, razprave zapuačin, oporoke itd. Kakšen obraz bi naredil Nemec, 6e bi se od njega terjalo, da naj podpiae zapisnike ali piama, ki nijao 7 nemškem jeziku napravljena. Enake dolžnosti, enake pravice, mi vsi plačujemo enake davke. K pravicam spada tudi prirojena pravica, 7 78eh zadevab svojega materinega jezika posluževati se. Kar sodnije zadeva, bi ae morale nadaodnije 7 Gradcu in 7 Tratu odpraviti, in bi se morala napraviti nadsodnija v Ljubljani za Kranjsko, Istro, Goriško, za Trst, spodnje Štajersko in spodnje Koroško. Nemški deli Štajerakega in Koroakega pa bi se morali prirediti nadsodniji na Dunaji. Na ta način bi alovenski uradniki mogli biti nastavljeni 7 slovenskih deželab, nemški pa v nemškib, in tem uradnikom bo gotovo jako ljubo in prijetno, da bodo aamo nemški jezik slišali. Kakor hitro bodo taki gospodje, ki se prekrižajo, 6e slovensko besedo slišije, 7 svojo domačijo se vrnili, bode narodni prepir popolnoma nebal in Slovenci bodo mej seboj živeli mirni in zadovoljni". Bog daj! —