[Wi Amerikanski Slovenec w PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI J^^MI^B I : 2a vero in narod — za pravico in resnicood boja do zmapeJ LETN^ODVOJ GLA3ILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLEETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA jgm— im«tirr __kupujte vojne amehikl v CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. bondej STEV. (NO.) 45 CHICAGO, ILL., TOREK, 6. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 6, 1944==__' ^ LETNIK (VOLTEJU ' Zavezniki vzeli Nemcem Rim RIM JE PRVA OSIŠČNA PRESTOLNICA OSVOBOJENA Rim, Italija. — Ameriško radio poročilo objavljeno po radio direktno iz Rima v ponedeljek jutro je podrobno oirfenjalo zasedbo Rima. O zavzetju Rima so dospela poročila že v nedeljo večer (po času v Italiji, po času v Ameriki v nedeljo popoldne, ker je med obema časoma ne- -—- kaj nad 6 ur razlike). Čete a-meriške pete, armade pod vodstvom generala Clarka so vzele Rim in v par urah očistile vso italijansko prestolnico. Prebivalstvo je z velikim navdušenjem sprejelo Amerikance in malo pozneje došle Angleže. Vojakom so prinašali vino na ulice in ob veselih vzkMkih slavili prihod zmagovalcev. Mesto Rim je prav malo poškodovano, baje 95% mesta je čisto nepoškodovanega. Rim je prva osiščna prestolnica, ki je osvobojena po Zaveznikih. Zaveznikom je vzelo 270 dni, da so dospeli do Rima po težkih bojih s trdovratnim sovražnikom na južnem italijanskem polotoku. Toda zavezniiko o-rožje in zavezniški pogum je i veto i i f^7ii,w< 7«» ' dokazal, da je boljši od nem- ■ škega, zato je zmagal in Nem- ! ce pognal iz večnega mesta. Mesto Rim ima okrog 1,350,-000 prebivalcev. Radi svojega kulturnega zgodovinskega središča je zelo važno mesto. Rim je zibelka krščanske zapadne kulture. Zelo se je bilo bati, da ga bodo Nemci trdovratno branili, in da bi bilo mesto razdejano. Toda Nemci, oziroma Hitler so v svoji zvijačnosti svoje stališče spremenili zadnje minute. Računajo, da bodo na ta način nekaj pridobili na ugledu. Zato je Hitler osebno objavil, nekaj ur pred padcem Rima, da naj se to sredi&če kulture prepusti, da ne bo zapadlo (Nadaljevanje na 4 str.) AMERIKANCrUPORABLJAJO TAJNA RUSKA VZLETALISCA Ameriški stan, nekje v Rusiji. — Ameriške "Leteče trdnjave", ki so.v petek in soboto bombardirale nemška mesta tik ob vzhodni fronti, so pristale na tajnem ruskem vzletališču. Kje se tajno vzletališče nahaja je tajnost, a domneva se, da so ga Ame-rikanci in Rusi zgradili nekje bilzu fronte v opustošenih krajih, ki so jih Rusi tekom zimske ofenzive osvobodili iz nazijskih rok. Ameriški gradilci vzletališč, to so letalke haze, kjer pristajajo in zopet odletavajo letala, so prišli v Rusijo že v februarju in marcu. Načrte za iste se je pa naredilo že preje. Na ta način bodo od sedaj naprej angleški in ameriški bombniki naloženi z bombami odleteli preko Nemčije na vzhodno fronto, kjer bodo zmetali svoje bombe na nemške tarče, nato bodo za rusko fronto pristali na tla, napolnili bombnike z gorivom in novim tovorom bomb, se zopet dvignili, bombardirali medjPo- i tjo nemška mesta in kraje in nato pristali v Angliji. Tako se bodo dnevno dvigalo na obeh straneh tisoče bombnikov in stalno uro za uro bombardirali Nemčijo na poletih sem in tja. Prava zračna vojna proti Nemcem se s tem poglavjem še le začenja, pravi poročilo. Razdalja med Anglijo in Rusijo je 1400 milj. Sodelovalo bo v teh napadih tudi rusko letalstvo. Na ta način pravijo, da bo nad Nemčijo stalno od 4000 do 7000 letal vseh raznih tipov. Opazovalci pravijo, da Nemci teh napadov ne bodo mogli prenašati dalj, kakor k večjem od 4 do 6 mesecev. KAKO STALIŠČE BO ZAVZEL LEWIS OB VOLITVAH? Washington, D. C. — V obeh političnih strankah vlada zanimanje, kakšno stališče bo zavrel v jeseni pri volitvah John L. Lewis, predsednik premogarske unije v Ameriki. Premogarska unija šteje med 500,000 do 600,000 udov širom dežele. Lewis, od kar se je moral udati lansko leto zahtevi predsednika Roosevelta ter preklicati premogar-sko stavko, ni predsedniku niti sedanji administraciji več prijazen. 2e v zadnjih volitvah leta 1940 se je izjavil za Will-kiea in .je zagrozil, da bo resig-niral kot predsednik CIO organizacije, Če Willkie propade. Po porazu Willkie-a je resigni-ral od predsedništva CIO. Ostal pa je še naprej vodja organiziranih premogarjev in zanimivo je, kam se bo obrnil letos ob'volitvah. Leta 1940 je Lewis denunci- ral Roosevelta, da je lačen časti, oblasti in moči. Ali se bo letos zavzel za Tomaža Deweya, ki bo najbrže republikanski kandidat se še ne ve. Z Dewe-yem sta bila sprta pred dvema letoma, ko je Lewis skušal organizirati farmarske delavce in delavce po mlekarnah v državi NeWYork. Dewey je Lewisa tedaj ožigosal. Ali sta ta spor pozabila ni znano. So pa mnenja premnogi, da v nekaterih vzhodnih državah bo Lewis s svojimi premogarji tvoril Odločujoči jeziček na tehtnici pri letošnjih volitvah. PRAZNI NABOJI Ameriški- fantje razbirajo prazne naboje, ki jih je za ceel gore pri Anzio ▼ Iialiji. Kar je bilo ▼ leh cerkah. tisto je 5. Ameriška Armada dala poduhati Nemcem, ko je spel porzeia ofenuvo proti obleganim nazijem na Hitlerji obrambni črti. ^^————i—11. t NAPAČNO POROČILO O j INVAZIJI New York, N. Y. — Ob 3:39 uri poopldne v soboto, je švignila iz londonskega urada od c "Associated Pressa" vest: t "Lon don — Eisenhoverjev j |glavnirf|an poroča, da so se Za- c vezniki izkrcali v Franciji." >2 Takoj za tem ob 3:44 uri v so- 2 boto popoldne je sledila druga t vest v "Poročilo o invaziji je napačno in naj se ne upošteva." ^ Pozneje so pojasnili, kako se je -pomota dogodila. V odpošiljal- J s ^ c nem uradu je prakticirala malo preje neka novinka za odpoši- , ljanje vesti in je imela na ne- . kem papirju napisan stavek o . invaziji. Potem ga je zamešala ven in tako povzročila v svetu zmešnjavo. Ljudje so novico z navdušenjem sprejeli in potem s popravka marsikje niti upošte- ? vali niso. Še v nedeljo so govo- 1 rili le.o invaziji, le ko so videli * v nedeljskih listih tiskan po- 1 pravek, da invazije še ni in da 1 je bila objava pomota, so se 1 prepričali o resnici. -o--s PAPEŽ PIJ XII. PONOVNO 1 URGIRA PRAVIČEN MIR 1 London, Anglija. — Sv. Oče 1 Pij XII. je zadnji petek v svo- 1 jem govoru ponovno apeliral { na vojskujoče stranke, naj kna- * jo na vidiku pravičen mir. Glede totalne zmage je izrazil mnenje, da bo ta le podaljšala vojno. Zmagujoči močni narodi naj skušajo dati premaganim upanje za pravičen mir. To jim bo vzelo strah pred narodnim uničenjem in tudi . zmanjšajo odločnost za odpor. AMIRIŠKI LETALCI NA 1 ŠVEDSKEM » - Stockholm, Švedska. — Na ' Švedskem je lekom te vojne - pristalo radi raznih Razlogov - 502 ameriških letalcev, katere , so Švedi internirali. Tudi dosti i angleških letalcev je internira- - nih na Švedskem i -o- - V WISCONSINU SE DVIGAJO i CENE ZEMLJIŠČEM i Madison, Wis. — Strokov- - njak za poljedelstvo L. A. Sal- - ter, Jr., objavlja v svojem pol-i letnem poročilu, da cene zem-i 1 j iščem v državi Wisconsin sil-s no gredo navzgor. Od kar se je >- pričela sedanja vojna, so se ■i farme in zemljišča dvignile v cenah za več, kakor 50%. KRIŽEM SVETA J < »_ — Washington, D. C. — Te- u ienska pošta koncem zadnjega t :edna je zakasnela iz Anglije, p Razlog za to je najbrže strožja t< cenzura radi naateravane inva- p sije. Nekateri pa smatrajo to ji sa znamenje, da je invazija za 0 ;e dni pripravljena. E — Melbourne, Avstralija. — z Solninski minister R. V. Keane " ie objavil, da je podjetje Chi- k lago Tribune zaprosilo za do- 1 /oljenje, da bi smelo v Avstra- ^ liji tiskati in izdajati posebno k ;zdajo svojega lista za ameri- d ike vojake. Oblasti prošnji niso Sl ugodile. r — London, Anglija. — Mar- n jal Tito je objavil na Srbe apel, 1 naj se pridružijo partizanom 1 in naj z vsemi silami udarijo na Nemce. Obenem jih je posvaril naj ne sledijo nemškemu vabilu, ki jih hoče rekrutirati za boj 2 proti partizanom. — Washington, D. C. — Odsek za gradnje in poprave cest v kongresu, je v soboto odobril predlog, ki določa 1 bilijon in v pol dolarjev za ta namen za pri- v hodnje fiskalno leto. Predlog r določa blizu 40 tisoč milj novih J cest v deželi. — Alžir, Afrika. — General De Gaulle je v petek objavil * proglas, da je Francoski narod- J ni odbor v Alžiru provizorična j vlada Francoske republike. Kako bodo objavo tega progla- 1 sa sprejeli v Washingtonu in Londonu še ni znano. — Washington, D, C.—Kon-gresnik Calvin Johnson je podal v kongresni zbornici izjavo, i da stare vojaške čevlje, med 1 katerimi so nekatere še upo- : rabljive prodajajo -neki firmi, j katera jih potem zmelje v prah, j katerega potem uporabljajo za umetno gnojilo. — Reading, Pa. — Socialistična stranka je na svoji narodni konvenciji ostro kritizirala predsednika Roosevelta, da se zadnje čase preveč umika nazadnjaškim silam v deželi. Kakor zgleda bodo socialisti zopet nominirali za predsedniškega kandidata Normana Thorn asa. "Amer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od obale do obale. FAPONCI ZBIRAJO VELIKE j SILE V KITAJSKI Chungking, Kitajska. — Pol- i iradno poročilo kitajske "Cen- i ;ral News Agency" omenja, da < Prihaja za Kitajce prihodnje edne zelo kritična doba. Ja->onei zbirajo v dveh provincial! v osrednji Kitajski do 280,- j >00 dobro oboroženih mož. V iunan provinciji prodirajo že :daj štiri japonske kolone in 1 majo že precejšne uspehe v o-colici Tung Ting jezera. Okrog L50,000 Japoncev udarja v o- j folici Hankowa in zgledi, da ] citajske čete v tej okolici ne bo- < Jo zmogle zadržati udrfra. A ko * ie Japoncem posreči Kitajsko azdeliti na dva dela, bo tO voj- * io v Aziji zelo podaljšalo, ki- ^ ,ajski odpor pa hudo paralizi- . alo, povdarjajo kitajski vodi- r :elji. -o--] NAZI JI UBIJAJO NEO- i ZDRAVLJIVE RANJENCE IN i BOLNIKE • |] Stockholm, Švedska. — Cer- ] kvena oblast v Nemčiji je do- M bila baje dokaze, da nazijski vojaški zdravhiki neozdravljive ranjence in bolnike s "kemič- , nirtii sredstvi pomore in z dru-'< gimi takimi "pripomočki. Konferenca nemških škofov, ki se ; bo vršila v kratkem v Fuldi, bo o tem razpravljala in na to ob- ' javila svoje stališče.. Taki u-' mori, tudi če izvršeni iz "usmiljenja" so navadni zločinski umori. 5000 SOB NAJELI ZA DELEGATE Chicago, 111. — Urad glavnega odbora demokratske stranke javlja, da je v Chicagi rezerviranih 5000 sob po raznih hotelih za delegate demokratske narodne konvencije, ki se prične v tem mestu dne 19. julija. Dosedaj je priglašenih že blizu 3000 delegatov in 1250 poročevalcev raznih listov in radio postaj. -o- BOLGARIJA MOBILIZIRA Ankara, Turčija. — Dvajset letnikov od 20 do 40 leta ie mobiliziranih v Bolgariji. Vpoklicanih bo več, kakor 500,000 mož, pravi poročilo. To bo sku-pa j nad 30 divizij. Mobilizacijo nadzirajo nemški častniki. Vojake bodo uporabljali na raznih frontah. KRALJ PETER PONUDIL TITU SODELOVANJE London. — Dne 1. junija je jugoslovanski kralj Peter izdal važen razglas, v katerem prvič ponuja, da želi sodelovati z maršalom Josipom Brožem ali Titom, voditeljem partizanskih sil. Dvajsetletni kralj je obenem naznanil, da je izbral Ivana Šuba-šiča, hrvatskega bana, naj sestavi novo vlado, ter je naročil Šubašiču, naj stopi v stik z vsemi odpornimi silami v Jugoslaviji, kar pomeni ne samo partizane, temveč tudi četnike. Šubašič odlaša sestavo novega kabineta. Najprej se bi rad posvetoval s Titom ali pa nje-" govimi zastopniki. Zato namerava iti na Srednji vzhod, da se snide z maršalovimi poslanci. Najbolj verjetno je, da se bo sestanek vršil izven Jugoslaviji je; nekateri pravijo, da bo v Kairu, drugi pa zatrjujejo, da bo v mestu Bari v Jtaliji. Pričakujejo, da se bo tega razgovora udeležil tudi zastop-; nik generala Draže Mihajlovi-ča. j V Londonu so prepričani, da 1 se bo Šubašiču posrečilo sestaviti pravo koalicijsko vlado, v kateri $odo tudi partizanski voditelji, dvomijo pa, da bi hotel Tito izročiti svoj pokret v roke vlade pod kraljem Petrom. Še nekaj je povedal kralj Peter, kar morda pomeni nekaj, najbrž pa ne pomeni nič, namreč, da bo po prestani vojni jugoslovansko ljudstvo samo imelo priliko, da se izrazi, v kake vrste notranji državni organizaciji želi živeti v bodočnosti. "V tej stvari kakor v vseh drugih rečeh sem na uslugo svojemu ljudstvu," je rekel kralj. Da je šel kralj Peter tako daleč, ni prišlo samo od sebe. Gotovo mora biti za vsem tem močan britiški pritisk. SVEDSKI LIST TUBA 0 INVAZIJI BALKANA i j Washington, D. C. — Švedski list Aftontidningen je te dni : pisal o vznemirjenosti med Nemci in njihovimi podrepniki, na katerem kraju Evrope se bodo Zavezniki izkrcali, ter namiguje, da bi se to prav lahko zgodilo ravno na Balkanu. Tako piše: "Lahko je razumeti, zakaj pri- ]---- hajajo močne nemške sile in velike količine materijala v Ronjunijo, Jugoslavijo in Grčijo." « j Ko razpravlja o namenih do kraja mobilizirane - bolgarske vojske, pravi nadalje isti članek : "Po vsej priliki namerava Berlin izročiti bolgarski vojski posebno vlogo pri obrambi Balkana." Ko je pred kratkim odstopil Božilov kabinet v Bolgariji, je vladajoči odbor odredil, naj Kristo Kalfov, predsednik bol- garske narodne zbornice, sestavi novo ministerstvo. To se je zgodilo. Ali BBC je poročal 24. maja, da /e novi bolgarski mi-nisterski predsednik Kalfov baje izbral za člane svoje vlade može, ki so znani vsled svoje naklonjenosti nazijem. Isti članek tudi zatrjuje, da zavezniški zračni napadi silno ovirajo nazijske obrambne priprave na Balkanu. "Sofia je skoraj do tal podrta, Bukarest je sedaj mrtvo mesto in celo Budapešta je prav resno zdelana." ZNAČILNE DROBNE VESTI IZ OBVESTILNEGA URADA Washington, D. C. — Brzojavka iz Zagreba poroča, da je hrvatska lutkasta vlada izročila nazijem vso kontrolo nad dalmatinskim obrežjem. Cela obrežna črta je zdaj pod nemškim vojaškim zakonom. Ta korak je bil potreben, da bi bilo mogoče toliko bolj okrniti delovanje ----—- patri joto v in pogoste napade zavezniških letal iz njihovih o-porišč v Italiji. "Da pa zavaruje svojo neodvisno vlado in interese hrvatske države v zvezi z vojnim delovanjem na hrvatskem ozemlju, je pa hrvatska vlada poverila posebno poslanstvo vojaških, industrijskih in upravnih izvedencev pod j vodstvom ravnatelja, ki ima naslov ministra pri poveljstvu nemške vojske, ki deluje v tem okrožju." Značilno je, da zagrebški radio, ki ga nadzorujejo naziji, o jugoslovanskih patriotskih silah zdaj govori kot o "upornikih". Prej jih je vedno nazival samo "bandite" in. "komuniste". Radio iz Moskve poroča, da je ljudstvo, ki prebiva v bolgar- -skih pristaniščih ob Črnem morju zelo vznemirjeno zaradi utrdb, ki jih zdaj gradijo po tistih krajih, ter se izseljuje iz mest Burgas in Varna in okolice. Iz drugih virov poročajo, da je župan v Varni odredil, naj se prebivalci izselijo kar najhitreje morejo in sicer cele družine, ter naj vse svoje potrebščine vzamejo s seboj. Varna • je važno bolgarsko pristanišče ob Črnem morju, in so jo sedaj prevzeli naziji. -o- Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno nase katoliško časopisja. Stran 2 - AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 6. junija 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC ; Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene < list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Izhaja vsak torek In patak Issued every Tuesday and Friday Izdaja in tiaka: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cerxnak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina! . Subscription: Za celo leto-------_----$4.00 For one year_______—$4.001 Za pol leta----------2.00 For hali a year____2.00 Za četrt leta-------1.25 For three months_________1.25 j Za Chicago. Kanado In Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto---$4.50 For one year--$4.50 i Za pol leta_ 2.25 For half a year_—— 2.25 Za četrt leta-------1.50 For three months _- 150 —___-—--—-— | Dopisniki so protoni, da dopise poiljtjo redno malo pro}«, kakor sadni« uro prodno )• list zaključen. Za torkovo itevilko morajo biti dopisi v ured-niiivu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za potkoro številko pa najkasneje do sr«d« jutra. — Na dopisa bras podpisa s« na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ■■■ ' I ■ ■! ——————— I. " POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vala naročnina. Prva pomeni mesec, draga dan« tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3,1879. BRITANIJA IN NOVI RED Britanski imperij si je zopet utrdil temelje, na katerih stoji. Pred tremi leti so se njegovi temelji stresali in majali, in mnogi so tedaj napovedovali, da Britanija tega viharja ne bo preživela. Britanska diplomacija, ki je znana za najboljšo na svetu, je tudi v največji krizi znala najti pomoč, ki je rešila imperij. Kako je to izvela, je seveda njena skrivnost, na katero ima le ona svoj patent. Winston Churchill je že tedaj napovedaval, da ni postavljen za prvega ministra, da bi bil le nekak izvrševalec poslednje volje ali oporoke Velike Britanije. * Pač pa zato, da deželo reši in popelje ven iz krize do zmage nad sovražnikom. Zadnji teden smo ga pa culi, da je celo preroško govoril za bodočnost, to je za one, ki znajo tudi med vrsticami brati. Tisti, ki se navdušujejo v Evropi za neki novi povojni red, in ki tiščijo v neko ideologijo, ki prihaja iz Moskve po raznih odvodih, so dobili v zadnjem Cnurchillo-vem govoru odkrit namig, da se Anglija ne bo umaknila od svojega socialnega in gospodarskega sistema. In če bodo novi Časi zahtevali v njenih sistemih kakih sprememb, jih bodo Angleži sami spreminjali in jim določali smernice, ne pa kdo drugi. tif* 1 Churchillove besede so torej jasne in povedo, da se Anglija svojemu programu v svetu ne odpoveduje, pač pa ga bo uveljavljala kakor ji že bodo kazale razmere in okoliščine. Ko to vemo, tedaj lahko že v naprej vidimo, da bo Anglija nadaljevala s svojim sedanjim gospodarskim in socialnim redom tudi po svojih kolonijah in deželah, ki so pod njenim mandatom. Posebnih sprememb torej hikar ne pričakujmo ne v Angliji sami, še manj v Indiji kakor tudi po drugih njenih kolonijah. Kako dolgo bo Anglija mogla voziti s svojim redom doma in po kolonijah, je seveda vprašanje samo zase. Vse odvisi od razmer in novih razvojev. Anglija se da zdaj* nekoliko primerjati stari Avstriji, ki je po napoleonskih vojskah s svojim Metternichom skušala ostati pri tedanjem svojem in gospodarskem redu. Celo po splošnih prevratih leta 1848 je skušal Metternich ostati na starih potih, a ni šlo in je bila Avstrija primorana uvesti neke reformacije, ki so odpravile tlako in prinesle nekaj pravic tudi malim ljudem, dasi niso bile posebno velike. Anglija je zadnja leta le tolažila narode, ki so pod njenim političnim varstvom. Reforme obljublja za po vojni. Indijcem je obljubila spremembo; kakšna bo, pa še nihče ne ve. Kako bo rešila svoja vprašanja s Kitajsko, je drugo važno vprašanje. NaJCitajskem so imeli Angleži n* pr. v Sanghaju, Hong Kongu in drugih krajih svoje teritorijal-•ne in druge posesti, ki so bile pod njihovo upravo. Ciang Kajšek je pa že večkrat zadnja leta omenil, da za naprej v Kitajski ne bo imel nihče drugi več pravic. Angleži se takim pravicam do danes niso še nikjer odpovedali. Kako bodo to uravnali, je velika uganka. Na drugi strani sta pa Kooserelt in Churchill obelodanila Atlantski Carter, ki določa narodom lastno pblitično svobodo in neodvisnost. Ali bo Rooseveltu prav, če bodo Angleži vstrajali pri svojih starih stališčih in ne bodo hoteli izpustiti svojih političnih vajeti nikjer v korist narodov takih dežela? Zamotana vprašanja, na katere bo mogla dati svoj odgovor edino bodočnost s svojimi razvoji. Evropa bo po tej vojni dobila novi red. 2e to, da se bodo države osrednje Evrope na novo organizirale in nekako gospodarsko opredelile in razdelile na razne velesile, bo velik novi red za vse. Če bo ta razdelitev taka, da bo nudila primeren in zadovoljiv obstanek narodom enega in drugega tabora, bo v novem redu bodočnost dobra. Ce pa tega ne bo in bodo nekateri imeli vse priložnosti do ugodnega razvijanja, drugi pa ne, potem bodo nastale kali novega sovraštva prav v temeljih novega reda, in sledile bodo razne gospodarske in socialne bolezni, ki bodo končno zopet vodile v splošno svetovno zmešnjavo, ki se bo imenovala svetovna Vojna številka tri. Nad Evropo bosta odločevala nekako dva vpliva. Eden bo prihajal iz Londona, drugi iz Moskve. Kje bo meja med njima, se še ne ve. Za to mejo se bosta oba prav gotovo pehala na mirovni konferenci. V Moskvi bodo hoteli imeti okrog Rusije prijazne sosede in s takimi vladami, s kate-. rimi bo Moskvi mogoče sodelovati. V Rondonu pa bodo j zopet hoteli zapadno od črte ruskega vpliva take vlade, ki bodo tako plesale, kakor bodo godli v Londonu. Kratko:! angleški lev bo hotel imeti vso besedo v zapadni Evropi, j ruski medved pa vso besedo v precejšnem obsegu osrednje j | Evrope in vsej vzhodni Evropi. Ali bosta sodelovala bre^j i rjovenja in se bosta zavedala, kako daleč sme eden ali drugi ; izmed njiju stopiti in kajpo daleč ne sme, bo seveda poka-jzala bodočnost. Danes na to misliti, še ni na mestu ne v Londonu ne v Moskvi, kajti danes imata oba še obilno po-, sla, da ugonobita skupnega sovražnika Hitlerja, ki je obe-i rna smrtni sovražnik. VABILO NA PIKNIK Denver, Colo.' Članstvo delničarskih društev Slovenskega Doma v Den-verju kakor tudi ostale rojake in rojakinje v Denverju in o-kolici se vljudno vabi, da se udeležite letne veselice, ki jo bo priredil omenjeni Slovenski Dom na* lastnem dvorišču, v nedeljo, 11. junija. Odbor bo ' preskrbel, da bo vsem obilo in " izvrstno postreženo, ki se bo-■ ste udeležili omenjenega piknika. Obenem boste pa poma-, gali dobri stvari, da bomo po , tej vojni lahko zgradili lep, krasen in naselbini primeren ' Slovenski Dom, ki bomo nanj lahko mi ponosni, pa tudi naši 1 potomci. Zato vse ponovno pro-Isimo, da se gotovo udeležite te-[ I ga piknika ter malo pokram-.; ljate o različnih razmerah, ka-! ko je enkrat bilo in* kako je sedaj, v družbi vaših prijateljev. Torej na veselo svidenje na , zgoraj omenjeni veselicil , Ostajam z bratskimi pozdravi Vam vdani za Slovenski Dom Anthony Jersin, predsednik. -o—— V SPOMIN MATERAM ' Pueblo. Colo. Krasni mesec maj bo že mi-l nil, ko bo ta moj dopis prišel . j v naš časopis, pa ker nisem i-( mel pr$j priložnosti, da bi vo-j ščil našim materam vesel in u-t papolni Materni dan, bom skušal pa sedaj po svojih skromnih • zmožnostih malo napisati o lju- - bežni matere do svojih otrok in l in otrok do svojih mater. > Večina nas se še spominja, ^: kako smo jemali slovo od na- - še ljube in sedaj nesrečne sta-. J re domovine. Ko sem se posla-1 ■ vljal od svoje ljube in dobre mamice, tedaj me je moja ma- - j ti in mogoče tudi mnoge izmed . vas vaša mati, o žali Bog, za-k dnjiksat blagoslovila na pragu j rojstne hišice in nam podala i| svojo ovelo roko v slovo, s pripombo: Sin moj, hči moja, se- "jdaj me boš zapustil, zapustila, f A prosim te pa, ne pozabi na 7 mene, svojo mater! Takrat so . bila naša srca polna žalosti, . naše oči so bile zalite s solzami ljubezni do naših mater. Ko so izrekle iz svojih zlatih " ust zadnjič: Z Bogom, obenem L so nam dale svoje skromno da-L rilo in so nas prosile, ko bomo i v tuji deželi in ko jih ne bomo L mogli več videti osebno, naj od časa do^časa pogledamo ta darila in se spomnimo nanje. O-benem so pa še pristavile: Če boš mogoče prišel ali prišla še 1 kedaj v svojo rojstno domovi- > I no in če me ne boste našli tu-.(kaj v tej revni hišici, pojdite na farno pokopališče in tam j boste našli moj grob. Resnične so bile besede naših mater, ko smo jemali slovo od njih, zato ker večina izmed nas, ako gre-, mo sedaj obiskat našo staro domovino in našo rojstno hišico, bi ne našli svoje matere | več pri življenju, ampak bi [morali iti na farno pokopali-šče in tam bi našli njen grob. Materina ljubezen je kakor ;trta, katera se ovija okoli src : otrok. Materina ljubeezn je studenec, iz katerega izvira čista studenčnica in to pijejo njeni otroci. Materina ljubezen je večna luč katera sveti njenim otrokom, da se ne izgubijo v vrtincu življenja. Poglejmo ptice na nebu, ribe v vodi, črvički v črni zemlji in divje živali v hosti. Vse se zatečejo k svoji materi, kedaj jim preti nevarnost. A žali Bog, otroci pa, če imajo še svojo mater pri življenju in če je ta mati daleč od njih, se taki otroci nimajo nikamor zateči, kedar jim preti nevarnost, posebno sedaj, če so vaši otroci na bojnem polju in jim ne morete v slati, mi pošljite nekaj "cook- 2 ies", take vrste, da se ne bodo 2 prehitro zdrobili, potem pa eden ali dva funta kave mi po-s šljite, pa vse trdno zavijte, ker : je vsaka stvar velikokrat pre- - metana, predno dospe do nas. - Kfiva, ki jo dobimo tukaj, ni - zanič. Kupili smo si funt indijske kave, pa napravi tako čorbo, da je ni mogoče piti. Piti jo moramo brez sladkorja in smetane. Jo že spravimo doli, vendar pa komaj čakam, da dobi- . mo dobro kavo. s "Pišite mi vedno po V-pošti, . ker taka pisma pridejo sem ve-i liko prej." i Priložena pisma mi blagovo-. I lite vrniti. S prijateljskim po-. zdravom Konst. P od lesnik. t -o- , PO ARGENTINI SEM IN TJA Popisuje Rr#. Janez Hladnik i (Dalje) ČEZ ŠTORE IN MED ZVERINAMI Zbrzeli smo po cesti, zavili i , in odvijali po kolovozu. Brez-! . skrbno smo gnali naprej, a kar . nenadno . . . rrrsssk . . . "Kaj je?" . . . "Nič lepega, kdo ve, , Če ni sedajle naše poti konec," je menil Movrin. Zadeli smo namreč v štor, ki se je skril na potu v visoki travi. "Diferencial", ki je sestavni del krmila, se je z vil in le s težavo smo polzeli dalje in še enkrat zadeli v štor . . ; Ti grd oba ti grd*! Tako majhna stvar, pa nam je ne-lepo skazila celo popoldne, kajti kdo ve, če ne bomo obstali nekje sredi gozda. No pa se ni zgodilo tako. Počasi smo rinili dalje vsporedno ob železnici, po kateri je grmel > (Nadaljevanje s 3. strani) 1 DOGODKI I f) Ameriki /I Dva rojaka umrla ' Denver, Colo. — Dne 4. maja je umrl naš rojak John Volk, ki je bil prišel pred par leti iz Created Butte, Colo. Bil je dober član dveh slovenskih društev. Zapušča žalujočo vdovo in veliko družino. Njegov pogreb je bil 8. maja, iz cerkve Karmelske Matere Božje na Mt. Olivet pokopališče. Tudi ni dolgo, kar se je za vedno poslovil iz tega sveta dobro poznani rojak Anton Ma-ring, večletni član dr. sv. Jože-tfa in trgovec v naši naselbini, i Bolan je bil kakih 14 let. Pokopan je bil iz naše slovenske cerkve in počiva na pokopališču Mt. Olivet. — John Trontel.' Za 5. vojno posojilo Chicago, 111. — Mr. Leo Jur-jovec naznanja, da se bo v petek zvečer 16. junija v šolski dvorani sv. Štefana vršil splA-ni sestanek z govorniškim in glasbenim programom, da bi naši rojaki kupili čim več vojnih bondov med kampanjo za 5. vojno posojilo. Nastopil bo tudi Mr. John Kohut, načelnik tukajšnjega o d m e r j alnega (OPA) urada. Podrobnosti bodo objavljene kasneje, i r _ * i Kulturna akcija Chicago, 111. — Te dni se bo • začelo med rojaki pri Sv. Štefanu in drugod po Chicagi in okolici zbiranje posebnega 1 fonda za prenareditev in povečanje orgel v cerkvi sv. Štefa-' na. Sedanje orgle, kakor so le- ■ pe, so vendar samo polovica tistega, kar je bilo že od začetka i v načrtu, pa ni bilo mogoče tedaj izvesti, ker je bil farni dolg i trikrat tako velik, kakor je ' zdaj. Kakor hitro bo mogoče, bomo sedaj svoje orgle dali do ■ kraja dovršiti, potem pa ne bo - hotel nihče umreti, ker bodo r preveč lepo pele. Pomagajte! > Ne bo vam žal. » -d Dobil prvo nagrado Cleveland, O. — Cleveland . Press in YMCA sta razpisala , nagrade za najboljši odgovor t na vprašanje, "Kaj mladega . fanta reši neprilik?" Slovenski . dečko Ray Seelye, 14, iz 1228 .j Addison Rd., je prejel prvo nagrado, vojni bond za $100. Po-i pisal %je, kako je doma vedno . zaposlen z eno stvarjo ali dru-. go; tako nima časa za norčije, , ki bi ga lahko dovedle v nepri-. like. Se vrnil z bojišča New York, N. Y. — Te dni se je z evropskega bojišča vrnil na svoj dom v North Berge-nu, N. J., saržent Frank Ter-ček. V Italiji je bil nad 13 mesecev kot topničar v repu bombnika. Udeležil se je Čez 50 poletov, nakar je dobil mesec dopusta. Poleg drugih priznanj je dobil tri zvezde, kar pomeni, da je bil v treh večjih bitkah v zraku. Frank je večkrat preletel Jugoslavijo in se udeležil napada na Steyer in Dunajsko j Novo mesto v Avstriji, Celovec, j Sofijo, Belgrad in Plešto. Slovenski mornar pogrešan j Veradale, Wash. — Mary Verbantz je dobila poročilo od mornaričnega departmenta, da je njen sin Albert Kapel pogrešan od 17. marca preteklega leta. Star je bil 25 let, rojen y Edenu, Mont. Mati se je obrnila na Rdeči križ za pojasnila in dobila je odgovor, da je bil par-nik, na- katerem se je njen sin nahajal, torpediran, se razklal na dvoje'in da so vsi člani posadke izgubili življenje. Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi ra<|i bero novice iz vaše naselbine. Poročajte novice m dogodke v "Am, Slovencu"« _____.. , _ „ i Torek, 6. junija 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC V VOTLINI PREBIVAJO i Zapadna figl^ 7yp7a i Slovanska ^^ v C£> J Predsednik: Leo Jnrjorec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, M. [ Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Mroalavich. 3360 Viae < Street. Denver, (16) Colo. J I 2. podpredsednik: Frank J. Bradacfa. 23» NichoUon SU Lockport IlL ; ► Tajnik: Anlhony Jsriin, 4678 Washington St, Denver, (16) Colo. » Blagajnik: Michael P. Horrai. 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. ! Vrhovi sdramik; Dr. J. P. Snedec, Thatcher BMs, Pueblo, Colo, i NADZORNI ODBOR: » Predsednik: Thomas X Morrissoy. 1934 Forest St, Denver, (16) Cola J ► 2. nadmrrHk: Mika Poporich. 1849 Grove St., Denver, (16) Colo, i, 3. nadzornik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: ]' I Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. " J ! 2* porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave, Cleveland, a < , 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn.' ] | 4. porotnik: Joaaph Godec, 16215 Huntmere Ave, Cleveland, Ofcldt 1 ► 5. porotnik: Candid Gnnek, 9537 Ave. M. So. Chicago, IIL . I URADNO GLASILO: . v J I -Amartonald Slovenec", 1849 W. Cerxnak Rd, Chicago. TM. s \ Vae deaarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- < ! n«f» .tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- j ► inje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor *ndi < J bolniške nakaznice, naj ae pošiljajo na vrhovnega zdravnika. I Z. S. Z. aa priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dni- J ► gib narodnosti, ki bo zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. » I Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku naj bližnjega dru- | it*« Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede 1 , ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila J ► in potrebne listine. » \ < 1 ► SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! « 1 , --------------------- I *»»w»»wwmw»nm» -s : ZSZ ENGLISH SECTION >«»iit«f*-------------— Trail Blazers Lodge No. 41 Denver, Colorado. Members of our lodge are urged to attend and ask their friends to be present at the picnic of the Slovenian Home, Inc., all day or any part of the day and evening Sunday, June II at the Slovenian Gardens, 4464 Washington. A program of enjoyment and all tipes of refreshments is already arranged by the committee. Come and have a good time with your members and friends. Our lodge is a share holder in the Slovenian Home with several other organizations of the community and we must altogether boost this picnic. Bear in mind also the picnic of the i St. Martins, Queen of Holy Rosary ] and Trail Blazers lodges of the WSA at the same site two weeks later on ! Sunday, June 25th. Tifckets are being sold for 25c each which will entitle . holder to 15c in trade, 10c admission 1 for the evening dance in the hall and ! a chance on a ton of coal donated by Mr. Joe Stremel of the Crow Bar . Coal Co., 35th and Wazee Streets. ' John Kadunc, president of St. Martin's lodge will jdonate a quart of wine for another prize and there will j be other prizes on the same ticket. Patrons may attend the picnic without said ticket, but it is to the advantage of everyone to purchase one to avail themselves of the additional privileges. Music, song, dancing and refreshments of eatable and drinkable types will be plentiful and the ( congenial fellowship in; neighborly association on this day will be worth 1 your while to be present with your members and friends you bring and meet there. Our president at the last meeting 1 pointed out the importance of dilli- 1 gent effort in the Insure the Family i Campaign of this year, especially in the remaining month of June of Jhe special 36th Anniversary Drive. He ^ stated we must repeat winning of « the first prize, retain possession of , the beautiful Kochevar Trophy and strive to earn that extra bonus-prize J of $250.00 for 200 members for the ] year. Every member trying to get at ] least one new member will put us i over the top. President Miroslavich appropriately and timely suggested 1 that it is our duty to pay deserving ] respect to our Supreme Secretary ( Anthony Jersin as called for by the Supren>e President, and in so doing paid a great tribute to Mr. Jersin, j who was present, by remarking how i he was the organizer of this progressive English Speaking lodge and in- £ strumental in its success and growth t over these 15 years besides doing , numerous other acts of kindness for our lodge and individual members. ' Every Trail Blazer is hereby re- 1 quested to get that one member ] asked for in the month of June for i our Tony. Cards were sent all our members 1 calling attention to the important 1 work before us and urging all of you , to assist in our program for the year. Please watch for and read it and do your share for your lodge and the j Association. A little assistance will ] bring desired results. Trail Blazers Attention! : A "mystery" meeting will take 1 place on the fourth Thursday of ] June. Rememberv there are five i Thursdays in June — it is the fourth Thursday, June 22nd, that we want ' every Trail Blazer to be t present j ] without fail, in- fact we invite every j i member of the other two WSA lodges in Denver to be present also. You !' will have to be present to learn what | £ the "mystery" is and you'll be glad': you came. Bring your wife or hus- ' band even if they are not members. 1 We want a big crowd of WSA mem- J bers and those of their households. Bear in mind to come and tell all other Trail Blazers to come with you. We would appreciate it if you bring along an application or two for new members or bring along a prospective member. Above all, come to the meeting on June 22nd. It is hoped that you have in mind some worthy juvenile you would like to see qualified to become a juvenile delegate to the next convention. Every member you get in the campaign may mean a credit for the juvenile you have in mind. Get into the swim with your fellow members; life is too short to be away from your friends. Attend the picnics on June 11th and 25th, and the meeting on June 22. Get in Ume . in the month of June. Picnic Committee Attention The most important meeting of the 1 WSA Picnic Committee for the pic- 2 nic on June 25th will be held on j June 13th (Tuesday) at 8:15 p. m. in the Slovenian HalL ' Members required to attend are: St. Martins—Anthony Jersin, Louis i Sporer, John Kadunc, John Trontel and Michael Horvat. ' Queen of Holy Rosary—Anna Te-zak, Molly Zalar, Josephine Claus, , Anna Vir ant and Mary Grebene. Trail Blazers—George Miroslavich, 1 Agnes Kucler, Carl Putnik, Jennie l Marr and Rose Plutt ° ] IZ M. NASELBIN ; (Nadaljevanje z 2. strani) ^ dol tovoren vlak, poln kebrače- \ vih drv in brun. "Prav tukajle sem imel na ti- < ru nekoč veliko mesarijo/* je i pravil Srečko, ki je imel prav , tam svojo čakro, katero je pa 1 pozneje prodal. Imel je nam- < reč precej prašičev in živine. < Pa se je živali zahotelo iti k sosedovim na obisk. Kar čez tir ] so jo ubrale in prav tedaj je 1 prihrumel vlak, ki je napravil j ne klobase temveč šmoren iz 17 ] prašičev in 2 krav. Prašiči so < bili ravno namenjeni za zakolj, j pa je šlo vse k — vragu! Tisti, 4 ki so ostali živi se baje niso več j drznili na železnico. ] Kmalu smo bili na Zalokar- j jevem domu; razposlali smo s takoj glas ostalim sosedom, ki < so pa daleč po nekaj kilome- 1 trov in čez eno uro, ki je bila 1 pečenka gotova je bila tudi s družba zbrana. Le to nam je 1 bilo nevšečno, da smo morali i misliti na predčasen odhod, i kajti naš voz ne bo tako lahko 1 prišepal v Saenz Peno in moramo vsaj na glavno cesto priti \ pred nočjo. Okrog in okrog obdelanega j polja, katero se je belilo v bom- s bažu, rdelo v žametni barvi že 1 zorečega "tartago" (ricinus) 4 ter že zrelega "cafirja", ki naj j bo prašičem tečna hrana, so še- i lesteli stoletni kebrači. Stopil : sem tja proti gozdu skozi obde- i lano.polje in sem spoznal da je ] |tu^i. v Čaku res: "trnje, osat ti : i bo rodila zemlja" . . . Komaj j j sem napravil korak,"že se mi je zapletla suknja v taeko ščavje iz katerega sem se izmotal ves nasajen z bodečimi glavicami. Ta družina v mestu Dovar, Anglija, ja na videz povsem zadovoljna s svojim stanovanjem v podzemeljski apnenčevi votlini, kjer prebivajo fte štiri leta ala, mama. mali David in stara mama. da so varni pred kroglami is nemških lopov ▼ Calais, 22 milj proč. David bo šal vsak čas pančkat Grdega opravka sem imel, predno sem se obral tistih glavic, ki so bolj nadležne kot uši in stenice in ves čas sem prev-darjal, če najdem slovensko besedo za tisto ščavje in tiste glavice, pa se še danes nisem domislil imena. Eno pa sem videl znova potrjeno: vsaka slaba stvar se človeka rada prime, in kar sama od sebe; potem pa da mnogo opravka, da se je človek reši. To je velika resnica, katero mnogi starši vse premalo upoštevajo, ker puščajo brez vsa|ke kontrole svojo deco, da se klati po ulicah, kjer se otroci takoj primejo slabega zgleda pocestne svojati in je često nemogoče potem odpraviti pohujšanje in skvarjenost, ki se otroka kar sama prime. Med tem je zadišala pečenka in je oživelo govorjenje. Prihiteli so sosednji rojaki: Mušič (kateri je dva meseca pozneje odpotoval v večnost), Šešek in Obrulek, vsi štirje slovenski sosedje, ki tamkaj žive. Samotna domačija v Caku rabi tudi dobre varhe, kajti ne manjka tam okrog takih, katerih se rado prime kaj tujega. Pravijo da so tudi kače, katere sekvčasih nezavarovanemu domu približajo. Divji prašiči, tigri se najbrže ne vidijo drugače kot naslikani; dihurjev pa ni videti, ker so dovolj previdni, da ne pridejo na pogled . . . Vsakovrstne zverine torej je v Čaku in treba je, da sem si vsaj en spomin na zverine odnesel. Ko smo sedeli okrog pečenke, se' je približala ena tistih "zveri", ki je z lačnimi očmi srepela vame. "Na siromače u-bogi," sem tej "zverini" ponudil kost — pa je šavsnila še naprej in me vgriznila v palec. "Ti pasja zverina ti!" Pač moje spoznanje je bilo že pozno, kajti že mi je tekla kri. {'ozno je bilo to spoznanje zame, a dosti zgodaj pa je za cenjene bralce, da bodo vedeli^ da je v Čaku edina "zverina", ki človeka lahko ugrizne — pes. Tigri so samo namalani, divji prašiči so lovske sanje, kače se raje skrivajo, dihur se loti pa le kokoši, človeka se raje ogne in je tako bolje za — oba. Tista pasja "zverina" je pa tudi nauk za razumnega, ker je mnogo ljudi takih, da ti storjeno uslugo plačajo s tem, da te za plačilo — ugriznejo. Mnogo ljudi je namreč delanih po "pasji podobi". Tistemu, kateri-jim stori dobro in se zanje žrtvuje, vračajo z nehvaležnostjo, z obrekovanjem in zlorabljanjem ; tistemu pa, kateri jih tepe, poljubljajo roko in bič,; mu zvestp služijo1 in do neba hvalijo njegovo plemenitost... SLOVO OB DOBRIH ROJAKOV To je takole mimogrede spo- minček, ki mi pa nikakor ni zagrenil prijaznih trenutkov, katere sem preživel med rojaki, ki si po tistih samotah s trudom služijo kruh in se morajo boriti z neštetimi neprilikami, kajti taihkaj je podnebje jako nego-stoljubno in se zgodi, da prete-čejo cela leta, preden polje dobi izdatnega dežja. Kljub temu I MEN WANTED GENERAL LABORERS and SHEET METAL WORKERS FLEXIBLE SHAFT GRINDERS Also SHIPPING ROOM HELP. Day or Ntghl Shifts — Time and V& for over 8 hrs. 10% Premhim for night shift — 54 Va hr. working week. Free group insurance — Hospitalisation available. Good wages and good working conditions in dean plant. APPLY , " GROEN MFG. CO. 4535 W. ARMITAGE (Bring certificate of availability) Dajte pomagati, da bo več ELEKTRIČNIH LIKALNIKOV! msrn __ * ZAMENJAJTE svoj stari odloženi likalnik za Vojne Znamke Električne priprave se težko dobe, ker so izdelo-vatelji zaposleni z vojnim delom. Da pomagate drugim, ki potrebujejo tako blago, ZAMENJAJTE svoje izrabljene priprave pri svojem električarju. s • Prav rad vam bo dal Vojne Znamke tudi za stvari, ki ne delujejo več; saj jih on skoraj vedno lahko popravi. Kar danes poglejte po hiši, če imate še kje katero tako pripravo, ki je ne potrebujete več. Vaš trgovec jo bo spravil v red. To je patriotično delo! ** miwm%0~4 PRIPOMBA: Commonwealth Edison Com-panyjie kupuje starih, električnih priprav, da M Sjj» bi-jih spet prodajala, pač pa rada pomaga Tr- ij&jgn -govcem v Chicagi pri tem patriotičnem Za-menjalnem Načrtu, i N COMMONWEALTH EDISON COMPANY. so si naši rojaki precej dobro opomogli. Poslovili smo se. Nič kaj prav ni hotel teči naš konj, ki je postal "levičen". Samo na eno stran je kretal, ker je imel krmilo zvito, za drugi kraj je bilo treba pa vzeti zadenjsko. Brez nevšečnosti smo prišli ven na veliko cesto in zbrzeli nato dalj«. Kmalu je ugasnilo sonce in dan, a na široki cesti smo brzeli dalje. Poslovili smo se od Kambiča in Klemenca, ki sta izstopila v Avia Teray in vzela od tam vlak, mi pa dalje do Štalcarja; kjer nas je že čakala večerja in zbrani rojaki. Se ena noč in še pol diie, pa je bil moj čas izrabljen. Ob IS uri je potegnil vlak. Poslovil sem se od ljubeznjivih rojakov in odpotoval nazaj proti Buenos Airesu. (Dalje prihodnjič) CARS WANTED WE WANT CARS ANY MAKE OR MODEL _WILL PAY HIGHEST PRICES. .. DEL-MAR 7139 EXCHANGE SAG. 5928 HIGH SCHOOL GIRLS~ AND BOYS < Over 16 Years of Age) FOR LIGHT FACTORY WORK Apply CADILLAC GLASS CO. 980 W. Cermak Road HELP WANTED — MEN ■__ • ~ A BUTLER OFFER REAL OPPORTUNITIES ~ CASHIERS TYPISTS ' j r I COMPTOMETER '/T" OPERATORS li STENOGRAPHERS FILE CLERKS > BINDERY CLERKS STOCKROOM HELP PACKERS ORDER FILLERS MESSENGERS No Experience -Necessary Excellent TnuHportatkm Your Merchandise At Wholesale Reg*lar Increases In Pay Employes' Cafeteria in Building 426 W. RANDOLPH (Aero« Northwestern Station) MEN Bakers and Baker Helpers In Modern Wholesale plant Day or Night Work FARMCEEST BAKERIES 4550 W. JACKSON BLVD. - I AUTO BODY S FENDER MAN HIGHEST PAT STEADY WORK BLITZ AUTO BODY & FENDER SHOP 9 East 25th St. Victory 76 TS BOYS AND MEN . 7:3© A. M. to 4X0 P. M. MEN FOR NIGHT WORK ' 4:39 P. M. to 140 A. M. ' JOHNSON GLASS CO. 5248 Elston Ave. --- ] GARAGE HELP GREASERS — WASHERS ] SIMON IZERS Yo«H Like To W«rk Her« 1137 Westgate , OAK PARK, ILL. VILLAGE 4477 LAUNDRY ' NO EXPERIENCE NEEDED STEADY JOBS CAPITOL LAUNDRY 915 So. California NEVada 3323 - ■ f ' AUTO BODY & FENDER MAN PERMANENT WORK Highest Wages For Right Man ; JOSEPH BLUM AUTO BODY a , FENDER SHOP 1 1959 No. Halsted St. Please call In person Dont phone. GENERAL LABORERS ^ : w " GOOD WAGES \ i Plenty of overtime ] GOOD WORKING i CONDITIONS ' Chance for wonderful Post War Jobs. 1 Men who are mechan- 1 ically inclined will have j a fine chance to gain top jobs with this growing organization. 1T Apply AMERICAN 7 Laundry Machinery Co. j I860 N. SPAULDING J * AVE. i j .....] OGLASI V AM. SLOVENCU j IMAJO VEDNO USKH. < FOR \ Classified and Display Ad. H Department Phone CENtral 4065 HELP WANTED — WOMEN WOMEN and GIRLS Light Work in Modern Wholesale j Bakery a; DAY or NIGHT FARMCREST -3 BAKERIES 4550 W. JACKSON BLVD. (Nadaljevanje z 1. strani) razdejanju. Kaj ne, kako lepo ^ od barbarskega Hitlerja! Sto- J ril je pa le zato, ker ve, da 1 Nemcem so ure štete, s tem ko- 1 rakom pa bi rad dobil nekaj so-► Ičutja, da bi bila ob koncu in po i || končnem porazu bolj milostna sodba. Takoj po zavzetju Jjtima so Zavezniki pustili le nekaj oddelkov vojaštva v Rimu, a glavna vojska je takoj zasledovala umikajoče Nemce naprej severno od mesta. Nemci, kakor zgleda se mislijo ustaviti v gorovju severno nad Rimom, kakih 10 milj ob reki Tiberi in na vzhodu pri Tivoli, kamor že prodirate za njimi dve zavezniški koloni. Zavetje Rima je naredilo močan vtis po vsem svetu. V Londonu, v Moskvi in drugih kra- jih pišejo laskavo o zavezniški vojski v Italiji, ki je dokazala, da je boljša od nemške vojske in da se z Nemci lahko pomeri kjerkoli treba. Tudi na ftemce mora ta njihov poraz joočno vplivati, da si to zakrivajo na vso moč. Iz Moskve poročajo o na-daljnih zelo silovitih nemških napadih v Rumuniji in Poljski, kar so pa Rusi odbili z velikimi izgubami za Nemce. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 491« i Rezidenčni UL: La Grange 3966 I - | 1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah I V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI-. naše ljubljene in neporabljene matere ^ AGNES AUGUSTINE ki je bila rojena ReteL v vasi Veliko Mraievo. fara Cerklje na Dolenjskem, in ki je od nas odšla, v večnost dne S. junija 1943. Vigred se je povrnila. ' s drobne ptičke spet poj o, ' t cvet odete so poljane, nam pa šolano je oko. Vse je sopet kakor lanL le najdražje nam srce ni s pomladjo se Trnilo. same nas pustilo je. * V prelestnih zdaj ntovih, tam kj«r cvete večni maj. sredi angelov prebira, « rajske sreče vživa slaj. Zarja nikdar tam ne ugasne sonc^ tftin ne potemni« ni težav tam ne bridkosti sreče nič več ne kali. Težki so bili dnevi. mati. ko smo izgubili Vas.- : - 1 * ; • 1 Slike Vaše v naših srcih nikdar ne zabriše časi - 'X- jf Žalujoči ostali: ----- ~ - . v 4 • • »»" ' I • * » . A - •' »' • t— • n FRANK AUGUSTINE, sin: AGN£S *QVAČl£,,hči; THERESA AUGUSTINE, snaha: L,OtJIS KfOVAČIC. set: DIANE KOVACIC. vnukinja: **ARY ŠKOT, (Jo-lie t, IIL). sestra; nečaki in oeČ*fcinj4 v Chicagi Jolietu in Waukeganu« IIL, in Clerelandu,-Ohio. • ... ' v *■ 1 ■ - - 4 . iivli Chicago, m« 8. junija 1944. . v ^. . C; t ' i * V. - t ji. • ....... a 'Tir t* —^——■—» ' ; 1 : '. .. ■. OOOOOOOOOOOOOOOOOOtKXXKXHXKKJOOOO^^ POPRAVLJAMO in OSKRBUJEMO (REFRIGERATION SERVICE) 2 * Mi popravljamo vse vrste električne ledenice Vam očistimo motor, ga namažemo, nategnemo jermen, ure- M Cf| dimo thermostat, vse pregledamo in uredimo za samo .... ml KEDZ1E REFRIGERATOR SERVICE 2232 So. Kedzie Avenue, Chicago, Illinois ] Pokličite telefon: Lawndale 6699 — Ponoči ali po dnevu. MARIN KLARICH & SON 1 GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS i Gradbeni jp od jetniki In gradbeniki 141 prevzemamo vse dela. gradimo nove stavba I itraknrinega koli obsega. I Sprejemamo velika dela kot I I grajenje večjih poslopij. šoL I ■ gfl tovarn, ali kakršnekoli. Ob- I - manjša dela, kot popravlja- Ji nje hiš in drugih poslopij. I Za nas je vsako delo in na- I ločilo dobrodošlo. Nasvete, prora i rte in bs črte dajemo na šeljo brez- I ptečno. čemu plačujete visoka na- I jemniae. Dajte si postaviti 1 lasten dom. lastno hišo. kar I napravimo vam ml sa smer- I no nizko ceno. Calumet 6570 or 6509 MARIN KLARICH & SON 1 V. svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois gjj L.N. TOLSTOJ: ZAKAJ? Levo m desno so se vzpenjale v hrib kakor beli oblaki z dišečim cvetjem posute jablane. Gozd jamborov se je poziba-val ob nabrežju in sredi od solnca sijaj oče, po lahnem ve-triču razgibane vodne gladine so se svetila slepeče bela jadra. Albina je vprašala svojega izvoščka, ali ne bi v pristanišču lahko najela brod do A-strah&ma, in več desetin glasnih, veselih brodarjev ji je hitelo ponujat svoje usluge pa barke. Domenila se je z onim, ki ji je bil med vsemi najbolj všeč, in stopila iz voza, da bi sredi pestre množice čolnov ogledala svojo barko. Prepričala se je, da je imela barka majhen jambor, ki se je na željo lahko tudi povišal, in jadro, da bi izkoriščala ugoden veter. Za slučaj brezvetrja so bila na razpolago vesla in dva mišiča-sta veslača, ki sta se solnčila zdaj na krovu. Prijazen, vesel brodar ji je nasvetoval, naj ne pusti kočije, marveč jo vzame na barko: za to bi bilo potrebno samo sneti kolesa. "Prav u-dobno bo stala na krovu pa tudi vi boste boljše sedeli. Če bc le Bog dal ugodno vreme, bomo na peti dan že prijadrali \ Astrah an." Albina se je pogodila z bro-darjem in mu naročila, naj pride v Pokrovsko predmestje v Loginovo gostilno, da ogleda kočijo in prejme aro. Prav vse ji je šlo po sreči kakor se n niti nadejala. V najboljši volj in polna nad je plačala Albins izvoščku, poklicala čoln, da b jo prepeljal nazaj čez Volgo in pohitela v svojo gostilno. XII. j Kozak Danilo Lifanov je bi doma v Streliškem Okopu ot velikem uralskem razvodju štel je štiri in trideset let ir služil zdaj zadnji mesec svoje kozaške vojaške obveznosti Doma je imel družino: stare ga, devetdesetnega deda, ki s< je še spominjal Pugačova, dv£ brata, ženo starejšega brata ki je bil zaradi pripadništvs staremu obredu obsojen n£ prisilno delo v Sibirji, svoje ženo, dve hčerki in dva sina Njegov oče je bil ubit v fran coski vojni. Danilo je bil zda; za starešino. Imeli so šestnajsl konj, dve volovski vpregi ir petnajst oralov davkov proste ga zemljišča, na katerem sc pridelovali pšenico. Danilo j« služil v Kazanji in Orenburgt in pravkar moral doslužiti svoj rok. Ostal je prepričan staro-obrednik : ni kadil in ni pil žganja, ni jedel iz skupne "posvetne" tuje posode in strogo spoštoval dane prisego. Bil je počasen, zanesljiv in temeljit v vseh svojih opravkih. Ce so mu naložili predstojniki katerikoli posel, mu je posvetil vso svojo paž-njo in ga je imel pred očmi do trenutka, ko je po svoji zavesti popolnoma izvršil, kar mu je bilo naročeno. Zdaj so mu veleli, naj do Saratova spremlja dve Poljakinji s krsto, da se jima ne bi med potjo kaj pripetilo, da bi potovali spodobno in skromno, ne da bi počenjali katerekoli bedarije, in naj ju v Saratovu v redu izroči tamkajšnji oblasti. Pripeljal ju je torej celi in zdravi s cuckom in krsto vred v Saratov. Ženski, čeprav Poljakinji, sta bili prijazni, mirni, in nisla poskušali ničeisar prepovedanega. A zdaj, v predmestju Po-krovski je opazil Danilo, ko je šel zvečer mimo kočije, da je skočil kužek v kočijo in notri pričel cviliti pa migati z repom. Zdelo se mu je tudi, da izpod sedeža ču^e neki glas. Ena imed Poljakinj, starejša, se je očitno prestrašila, ko je* zagledala kužka v kočiji; takoj ga je pograbila in odnesla. "Nekaj tu ni v redu," si je mislil kozak in podvojil pažnjo. Ko je prišla Poljakinja, mlajša, ven pogledat kočijo, je hli-nil, da spi, in čul iz zaboja prav razločno moški glas. Šel je torej zgodaj zjutraj na policijo, pa naznanil, da mu morata zaupani Poljakinji na poti snovati neke prepovedane nakane, ker peljeta v krsti namesto mrliča živega človeka. Medtem se je vračala brezmejno vzradoščena Albina domov. Bila je popolnoma prepričana, da so zdaj premagane vse težkoče in da bosta z možem malo dni pozneje na prostem, Ko se je približala gostilni, je z začudenjem opazila gizdalinski dvovprežen gosposki voziček. Stal je pred hišo in poleg njega so držali še jahalnega konja. Dva kozaka sta zapirala vrata pisani iri^R)-žici, ki je tiščala noter in nepremično gledala čez plot na dvorišče. Albina je tako prekipevala upanja in podjetnosti, da ji niti za hip- ni prišlo na misel, da bi utegnil ta voziček in gneča biti v katerikoli zvezi z njeno osebo. Prerila se je na dvorišče, se takoj ozrla po kočiji, ki je stala slejkoprej pod pristre-škom, opazila istočasno, da se gnetejo ljudje prav okrog te njene kočije, in začula obupano zavijanje Trezorke. Zgodilo se je najstrašnejše, kar se je le moglo zgoditi. Zastaven, neznan častnik s črnimi zalizci in v gizdalinski uniformi ji je najprej padel v oči, ker so se njegove epolete, gumbi in la-kasti škornji lesketali na soln-cu. Stal je pred kočijo in nekaj glasno klical z zapovedujočim, hripavim glasom. Pred njim je stal med dvema vojakoma njen Juzja, v kmečko nošo preoblečen in s kosmi sena v razmršenih laseh. Bil je menda zelo začuden, gledal s široko odprtimi očmi množico o-krog sebe in so se mu zdaj dvignila, zdaj se zopet spustila njegova mogočna ramena. — ,Trezorka, ki pač ni slutil, da je bil on kriv vse nesreče, je na-ježil dlako in se z besnim lajanjem zaletaval v policijske-jga častnika. Ko je zagledal ■ Migurski Albino, se je zdrznil j in ji hotel stopiti naproti, a vojaka mu nista pustila. "Nič za to, Albina, prav nič," je rekel Migurski in se je, kakor.vselej, -dobrodušno nasmehnil. (Dalje prih.) Michael Trinko in §inovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 ?£adar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam oriporocamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje • očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 Zjutraj do 8:30 zvečer. Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S.", imajo vedno dober uspeh.