Leto XXXI. Številka 89 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas KrUnj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar Potoki so skoraj že popolnoma usahnili in tudi rečne struge imajo le se malo vode, sem in tja se že pojavljajo redukcije električne energije. Kakor nam jesen kaže svoj prijazni obraz s sončnimi in razmeroma toplimi dnevi, bomo ob nadaljevanju taksnega vremena vendarle lahko upravičeno pričakovali pomanjkanje električne energije. Treba bo varčevati povsod, kjer se kaj prihraniti da, kajti dobro so nam še znane redukcije, ki so v preteklosti največ škode in skrbi povzročile gospodarstvu. — Foto: J. Za plotnik Kranj, petek, 17. 11. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predsednik slovenskih sindikatov v Tržiču in Kranju Slabo gospodarjenje slabi samoupravljanje 'edsednik republiškega sveta Zveze sindi-itov Slovenije Vinko Hafner je s sodelavci v spremstvu predsednice medobčinskega ,eta ZSS za Gorenjsko Ivanke Šulgajave in 'kretarjem medobčinskega sveta ZK za Gotiko Zdravkom Krvino v torek obiskal ko in v sredo kranjsko občino. Ogledal si pizvodnjo v Bombažni predilnici in tkal-Weku in kranjski Planiki. S predstavniki Wreh delovnih organizacij se je pogovar-gospodarjenju in samoupravljanju ter danosti sindikata in njegovem vplivu ianje v temeljni organizaciji združe-Povsod so izpostavili delitev po delu. _ J V obeh občinah se je udeležil tudi [j^njene seje predsedstva občin-g**8B sveta Zveze sindikatov, na ka-^ih so spregovorili o nalogah in kfa ter organiziranosti sindikalne Jrganizacije v občini. Obdelali so J^edvsem naloge po nedavnem ^kongresu Zveze sindikatov. največ z lastnimi močmi Bombažna predilnica in tkalnica n Peko imata oba dolgo industrijsko tradicijo, saj bo prva kmalu praznovala sto let ustanovitve, Peko pa ie že praznoval 75-letnico in sta "ajvecji delovni organizaciji v Trži- jJ So pa med njimi velike razlike, že z***ti po gospodarski usmeritvi, stopnji tehnologije in organiziranosti proizvodnje in tudi po poslovnih rezultatih. Medtem ko je Bombažna predilnica in tkalnica že vrsto let v težavah, kar je v precejšnji meri posledica slabega ekonomskega položaja celotne tekstilne panoge pri nas, precej pa tudi neelastičnih poslovnih odločitev v preteklosti, dosegajo pri Peku zavidljive uspehe v proizvodnji in poslovanju in pri uveljavljanju na domačem in tujem trgu, saj skoraj 60 odstotkov celotne proizvodnje obutve prodajo čez mejo. V pogovorih z vodilnimi in sindikalnimi delavci pa je prišla na dan še ena razlika med obema delovnima kolektivoma in sicer pri samouprav- Referendum v Bohinjski Bistrici bohinjska bistrica - v a*fcQo, 19. novembra, se bodo j**bjhraJci krajevne skupnosti °°*oaj«ka Bistrica odločali na rewendumu za samoprispevek ** družbeni center, ki ga bodo lP*dili deloma tudi s sredstvi ***pi£ine občine Radovljica, **tt*nie skupnosti Slovenije, kjfcpodarske zbornice Slovenije, •JjPičine gorenjskih občin ter ^»Bliskih in zbeznih družbenopolitičnih organizacij. Će se °°4o krajani za samooHspevek ločili, potem naj bi ^a plačevi pet let v viSini 1,6 odstotka °d neto osebnih dohodkov iz red- nega in dopolnilnega delovnega razmerja. Krajani bodo volili na voliščih v Bohinjski Bistrici, v Nomnju, v Bitnjah, na Ravnah, na Nemškem rovtu, na Brodu, Savici,. Kamnjah, Poljah in Ribčevem lazu. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. Prav gotovo se bodo krajani za samoprispevek izrekli in s tem pokazali svojo zavest ter željo, da bi Bohinj dobil potrebni družbeni center, obenem pa tudi muzej Tomaža Godca, ki predstavlja pomemben mejnik v zgodovini našega komunističnega in revolucionarnega gibanja. |) S M PREVZEM IN PRODAJA RABLJENE SMUČARSKE OPREME, VSAKO SOBOTO IN NEDELJO, OD 11. NO VEMBRA DA LJEf OD 9. DO 12. URE NA RAZSTAVIŠČU GORENJSKEGA SEJMA ljanju in vplivu delavcev na poslovne in druge odločitve. Kot so povedali, imajo boljše samoupravljanje delavci v BPT, kjer so tudi odnosi boljši. V Peku pa delavci teže »pridejo do besede«, Čeprav so formalno zelo dobro organizirani. Tako so se tržiški delavci znašli v položaju, da imajo v eni delovni organizaciji večje možnosti samoupravljanja, v drugi pa višje osebne dohodke in s tem trdnejši socialni položaj. Ob tej primerjavi in nasprotju je Vinko Hafner dejal, da pri slabem poslovanju tudi samoupravljanje ne pomeni veliko. Po drugi strani pa zgolj uspešno samoupravljanje ne V sredo je bil predsednik slovenskih sindikatov na obisku v Kranju. Obiskal je Planiko. Nadaljevanje na 3. strani V torek je Vinko Hafner obiskal tržiš k o občino, kjer si je ogledal proizvodnjo v BPT (na sliki) in Peku. r DOGOVORIMO SE 5. STRAN: Delegati Skupščine Skupnosti za zaposlovanje se bodo v četrtek, 7. decembra, ob 12. uri zbrali na 4. seji, da bi obravnavali vrsto pomembnih zadev: zaposlovanje in usposabljanje invalidov na Gorenjskem, predlog usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem, program dela poklicnega usmerjanja na osnovnih, posebnih in srednjih šolah ter drugo. Že prej pa bodo seje Skupščin enot pri občinah z enakim dnevnim redom: v torek, 5. decembra, ob 12. uri na Jesenicah, na Titovi 65 ter ob istem času tudi v Tržiču v prostorih Paviljona NOB, ob 16. uri pa v Skofji Loki v sejni sobi Skupščine občine, v sredo, 6. decembra, bosta skupščini ob 12. uri v Kranju v prostorih Skupščine občine, ob 16. uri pa v Radovljici, Kranjska c. 13. 6. STRAN: Skupno zasedanje zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Škofja Loka Na 6. strani objavljamo povzetke gradiva za skupno zasedanje zbora KS in zbora združenega dela, ki bo v sredo, 22. novembra, ob 16. uri. Delegati bodo obravnavali anekse k samoupravnim sporazumom in programom skupne porabe v občini za prihodnji dve leti. Obiščite priznano blejsko gostišče Dobra kuhinja y>- mm *w' ■I 0 NAROČNIK - \ f 3T Cd C o ■F* 00 GLAS 2 . stran - Dražji bencin Po skoraj štirinajstih dneh in 22 prekinjenih sejah so republike in pokrajine končno uskladile stališča, zbor republik in pokrajin pa je sprejel spremembe zakona o prometnem davku proizvodov in storitev, ki imajo za posledico podražitev bencina, dizelskega goriva, kurilnega olja in mazuta. Nove maloprodajne cene so takšne: 86-oktanski bencin bo stal 8,85 dinarja namesto sedanjih 6,90, 98-' oktanski bencin pa se podraži na 9,15 dinarja, dizlsko gorivo Dl od 5 na 6,90 dinarja, D2 od 4,90 na 6,80 dinarja, D3 od 4,85 na 6,75 dinarja, kurilno olje pa od 2,80 na 3,80 dinarja. V zveznem zavodu za cene pričakujejo, da se bo učinek sprejetih odločitev poznal tudi pri stopnji inflacije, vendar zdaj še ni mogoče reči koliko. Kar zadeva podražitve na drobno in življenjske stroške, se bodo cene na drobno zvišale za 2,5 odstotka, življenjski stroški pa za 2 odstotka. Po obrazložitvi zveznega sveta za finance so bencin in druge naftne derivate podražili iz treh osnovnih razlogov: žili iz treh osnovnih razlogov: ekonomski razvoj gospodarstva bo potrebno usmeriti k enotnejšemu izkoriščanju domačih virov energije, plačilno-bilančni razlog je bil ublažitev pritiska na povečanje naložb za uvoz nafte, potrebno pa je tudi zagotoviti manjkajoča sredstva za zvezni proračun v znesku 10 milijard dinarjev. Drugi del posojila Evropska investicijska banka je deblokirala drugi del kredita iz sporazuma med SFRJ in evropsko gospodarsko skupnostjo v znesku 25 milijonov dolarjev, s katerim bodo financirali gradnjo jugoslovanske avtomobilske ceste. Sporazum o kreditu so podpisali predstavniki evropske investicijske banke in jugoslovanskih bank in izvajalcev za gradnjo avtomobilske ceste. Kardelj oktobrski nagrajenec Član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj je v sredo sprejel delegacijo mesta Beograda, ki mu je izročila oktobrsko nagrado mesta Beograda, ki so mu jo podelili za njegovo delo »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.* Zlata značka za Tita Delavci največje jugoslovanske tovarne orodnih strojev »Prvomajska« iz Zagreba so v sredo proslavili dan kolektiva. Na slavnostni seji delavskega sveta so sklenili, da bodo prvo zlato značko kolektiva podelili predsedniku Titu. Oktobra več Oktobra letos je slovenska industrija izdelala za 10,6 odstotka več kot oktobra lani. V prvih desetih mesecih letos je tako v primerjavi s flrvimi desetimi meseci lani izdelala za 8,4 odstotka več. Več je pretekli mesec nare dila elektroindustrija, predelava kovin, izdelava po hi štva, izdelava vozil, strojegradnja, živilska, kemična, papirna industrija, premogovniki, skratka skoraj vse panoge so bile uspešnejše. V. KRANJ V torek, 14. novembra, je bila v Kranju 27. seja izvršnega sveta skupščine občine. Člani izvršnega sveta so soglašali z družbenim dogovorom o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revlucije, o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter o poimenovanjih na območju občine Kranj. Na seji je bilo govora tudi o nekaterih zazidalnih zadevah in o informaciji o razvoju vodnega gospodarstva v republiki SREČANJE Z DOPISNIKI - Naše uredništvo vsako leto pripravi srečanje z dopisniki Glasa. Minuli četrtek, 9. novembra, smo se v Kranju srečali z dopisniki iz kranjske, škofjeloške in tržiške občine, včeraj, 16. novembra, pa v Radovljici z dopisniki iz jeseniške in iz radovljiške občine. Povsod smo se pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju in jih seznanili s programom Glasa v prihodnje. Na sliki: Srečanje z dopisniki v Kranju. — A. Z. — Foto: J. Zaplotnik Uspešno delo kluba samouprav- ljavcev RADOVLJICA V petek, 17. novembra, bo v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij Radovljica redna seja sveta za vzgojo in izobraževanje. Na seji bodo razpravljali o oceni uresničevanja srednjeročnega načrta izobraževalne skupnosti, o oblikovanju eno: izobraževalne skupnosti pri vzgojno izobraževalnih delovnih organizacijah, o akciji preskrbe šolskih otrok z učbeniki in šolskimi potrebščinami, o novi razmejitvi šolskih okolišev osnovne šole v občini ter o programu usmerjenega izobraževanja. D. S. TRŽIČ Programski svet Radia pri predsedstvu občinske konference SZDL v Tržiču organizira prihodnji teden javni razpravi o predlogu programov RTV Ljubljana, in sicer v ponedeljek. 20. novembra, ob 17. uri v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici naslednji dan ob 17. uri pa v veliki dvorani paviljona N06 v Tržiču. Na razpravah se bodo krajani seznanili tudi s programsko zasnovo Radia Tržič. pj j Jesenice — V jeseniški klub samoupravljavcev je včlanjenih 44 temeljnih organizacij in 5 delovnih organizacij, 18 dislociranih temeljnih organizacij, 8 samoupravnih interesnih skupnosti, 9 krajevnih skupnosti, 5 ustanov in 5 družbenopolitičnih organizacij iz občine Jesenice. V teh organizacijah dela več kot 13.000 delavcev oziroma prek 90 odstotkov vseh zaposlenih v občini. 2e podatki o članstvu kažejo, da je klub samoupravljavcev v prvem obdobju svojega delovanja dokaj dobro izpolnjeval začrtane naloge. Se bolj zgovorni pa so podatki o uresničevanju programske usmerjenosti kluba. V prvem polletju letošnjega leta je največ pozornosti posvetil družbenopolitičnemu izobraževanju ter usposabljanju samoupravljavcev in delegatov. Izvedel je 22 seminarjev in drugih izobraževalnih oblik, pri katerih je v 230 izobraževalnih urah sodelovalo 23 predavateljev z 92 predavanji. V vseh oblikah družbenopolitičnega izobraževanja je bilo udeleženih 462 samoupravljavcev in delegatov, od tega 174 žensk. Čeprav je izobraževanje potekalo le v prostem času in je bila med slušatelji dobra polovica vseh povabljenih, organizator še ni zadovoljen s takšno udeležbo. Prav zato je klub samoupravljavcev med udeleženci vsakega seminarja izvedel tudi anketo o uspešnosti izobraževalnih oblik. 0 njej sta več kot dve tretjini slušateljev pohvalno ocenili vsebino seminarjev in izrazili interes po nadaljnjem družbenopolitičnem izobraževanju. Razen seminarjev je klub samoupravljavcev pripravil tdtii štiri pogovore za okroglo mizo, v katerih so Program RTV v razpravi Jesenice — V občini se začenja razprava o predlogu programov RTV Ljubljana za naslednje leto. Ze tedaj, ko so sprejemali statut Socialistične zveze delovnega ljudstva, so se zavestno opredelili, da bodo vodili skrb za objektivno obveščenost o družbenih dogajanjih doma in v svetu. Zato je pomembno, da bodo o predlogu programa temeljito razpravljali in posredovali pripombe. Javna razprava bo potekala do konca novembra v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, v občinskih vodstvenih družbenopolitičnih organizacij ter v programskem svetu lokalne radijske postaje Triglav. I). S. Skupna služba pravne pomoči Tržič — Občinski svet zveze sindikatov v Tržiču se je že dlje zav zemal za ustanovitev službe pravne pomoči. Zdaj je končno stekel dogovor med vsemi gorenjskimi občinskimi sveti za organiziranje skupne službe pravne pomoči za reševanje primerov z dela in delovnih razmerij. Služba bo delala v Tržiču najverjetneje enkrat na teden, za delavce brezplačno, saj bo njene stroške kril občinski svet zve/e sindikatov. Točen predlog organiziranja in finančnega vrednotenja službe bo izdelan do 15. decembra, po novem letu pa naj bi delo v njej steklo. - H 1 udeleženci obravnavali najaktualnejša gospodarska vprašanja oziroma probleme, ki zadevajo širok interes občanov. Na enem takih pogovorov so razpravljali o položaju delavke v združenem delu. Na osnovi ugotovitev in sprejetih stališč s tega pogovora je občinska konferenca SZDL Jesenice izvedla problemsko konferenco o teh vprašanjih, rezultat skupnih prizadevanj pa so nekateri pomembni sklepi, ki terjajo ustrezno ukrepanje tako v občinskih organih kot v združenem delu. Osnovni cilj kluba je čim boljša usklajenost njegove aktivnosti z interesi in potrebami članstva. Zato si bo v bodoče še bolj prizadeval za učinkovitejše sodelovanje vseh članov pri oblikovanju programske usmeritve kluba. S. Saje Konferenca mladih delavcev Jesenice — V petek, 10. novembra, je bila konferenca mladih delavcev iz jeseniške občine. Na njej so delegati osnovnih organizacij iz združenega dela med drugim sprejeli poročilo o delu v preteklosti, v katerem so precej samokritično ocenili delovanje osnovnih organizacij v posameznih delovnih oziroma temeljnih organizacijah združenega dela. V oceni so poudarili, da se kljub splošni aktivnosti članstva v nekaterih osnovnih organizacijah — gre predvsem za manjše delovne kolektive — še vedno ne ukvarjajo dovolj z reševanjem glavnih problemov, ki žulijo delavca, v večjih delovnih sredinah pa da se mladi ne vključujejo dovolj uspešno v delegatski sistem. Sprejeli so tudi dopolnila k delovnemu programu. V njih so opredelili predvsem nekatere operativne naloge, med njimi tudi sodelovanje pri pripravah na volitve v krajevnih konferencah SZDL, ki jih morajo uresničiti v prihodnosti. Mladi delavci so na konferenci izvedli tudi volitve svojega vodstva, v katerih je bil za predsednika konference mladih delavcev v jeseniški občini ponovno imenovan Miro Kočevar. S. SAJE Priznanje posebne delovne dobe udeležencem NOB Radovljica - Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Radovljica je na zadnji seji prejšnji teden med drugim ocenilo potek letošnje akcije priznavanja posebne delovne dobe med NOB na osnovi vlog prosilcev, ki doslej še niso uveljavili svojih posebnih pravic. Na predsedstvo so v roku vložili 226" vlog prosilcev, od katerih je skoraj <>(> odstotkov gospodinj in mlajših upokojencev Vloge so obravnavale pred končnim sklepom predsedstva posebne komisije v vseh krajevnih organizacijah ZB NOV in občinska komisija, ki je pripravila končne predloge za puh ditev in zavrnitev vloženih prošenj. Doslej so pozitivno rešili nad m\ odstotkov vseh vlog. kar pa ne pomeni, da bodo v celoti pozitivno potrjene tudi na pristojnih organih skupnosti .socialnega in pokojnin skega zavarovanja Na predsedstvu so ugotovili, da bodo do roka. ki poteče po zakonu letos :il decembra rešene ali dokončno obdelane vse vloge v občini • IN JESENICE — Minulo soboto se je v dvorani doma upokojencev m Jesenicah zbralo 49 preživelih borcev za severno mejo na »lovcsmost ob SOJetnici bojev za severno mejo in narodnostne pravice Slo venet: na avstrijskem Koroškem. Udeležencem je občinska konferenci* SZDL podelila spominske plakete, svečanost pa je popestril tudi nastat vokalnega okteta DPD Svoboda iz Žirovnice. — J. Rabič 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije Usposabljanje in zaposlovanje invalidov Tržič - V Beogradu bo od 21. do 23. novembra 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. V skupini gorenjskih delegatov bo na njem sodelovala tudi Tržičanka Nuša Hafner, ki bo v razpravo prenesla vprašanja 52,7 odstotka zaposlenih žena iz tržiške občine. Nuša Hafner že šestnajsto leto opravlja vzgojnoizobraŽevalno delo. Otroke, ki so letos prestopili prag osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici, navaja prvih učenosti. Sicer pa je Nuša Hafner že dolgoletna sindikalna delavka. V prejšnji mandatni dobi je bila članica predsedstva občinskega sindikalnega sveta in predsednica nekaterih komisij, poleg tega pa še delegatka v republiškem sve tu. V sedanjem štiriletnem olniobju je članica izvršnega odbora republiške zveze sindikatov, prav tako pa le zadržala tudi mesto v predsedstvu občinskega sveta v Tržiču. Zraven dela in udejstvovan ja v sindikatu je še sekretarka osnovne organizacije ZK v šoli. Torej kar zahteven seznam obveznosti. »O položaju ženske v združenem delu, ki bo tudi moja kongresna razprava sem že precej dolgo razmišljala, saj je to vprašanje morda v tržiski občini bolj prisotno in pereče kot v katerikoli drugi, če samo ponovim, koliko žena je pri nas zaposlenih,« pravi Nuša Hafner »Iz tega podatka izhaja tudi logična posledica, da so ženske prevzele Številna ključna opravila v delovnih sredinah. Zal pa se kot delavke in najpogosteje tudi matere skorajda nimajo časa posvetiti izobraževanju, ki je danes sicer nujno, še manj pa je med njimi družbenopolitičnih delavk.« »Ob tem moram omeniti tudi številne težave zunaj organizacije združenega dela, s katerimi M vsak dan srečuje žensk« delavka In gospodinja. Naj za primer vzamem krajevno skup- nost Bistrica; kraj se hitr* razvija, vedno več je novih dre žin, premalo pa je pri te* narejenega za ženske. Nakupa vati morajo največkrat v Trttf* ali celo v Kranju, da o otroške« varstvu niti ne govorim; vrtec h premajhen, v osnovni šoli dvoizmenski pouk s tem. d* podaljšanega bivanja skorajda ni. Prav tako nimamo potrebnega kulturnega centra, ni igritf za otroke niti urejenih komar? kacijskih zvez, skratka, delo i* življenje naši ženski se zaplet* na vsakem koraku.« Nuša Hafner, ki bo na konsr* sodelovala v kor-nsiji za same* ravljanje in politični sistem. t -dodala, da razprave Se nima v ca* dodelane. Dopolniti jo namera«« ugotovitvami iz drugih krajev S venije da bo slika položaja Žensk' združenem delu celovitejša H. Jel L---■ .3. stran O L A 9 DOGOVORIMO SE seja KAMNIŠKE OBĆINSKE SKUPŠČINE Občinska skupščina bo na 6. zasedanju svojih zborov obravnavala in dala v javno razpravo osnutke naslednjih dokumentov: — analizo izvajanja družbenega plana razvoja občine Kamnik za obdobje 1976 -1980 v letih 1976,1977 in 1978, — resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976 - 1980 v letu 1979, — proračun občine Kamnik za leto 1979, — samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik, — sklep o združevanju sredstev za financiranje nalog in programa ljudske obrambe v letu 1979 v občini Kamnik. Ti dokumenti bodo v javni razpravi do 15. decembra 1978. Poleg teh pa bodo zbori občinske skupščine obravnavali tudi osnutke dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za leti 1979 in 1980 in jih skupno s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti dali v javno razpravo do 30. novembra 1978. NALOGE IN CILJI V PRIHODNJEM LETU Na osnovi analize izvajanja družbenega plana razvoja v prvih treh letih je bila izdelana resolucija o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1979. V prihodnjem letu bo družbena akcija usmerjena na dve ključni področji. Prvi del nalog se nanaša na nadaljnje uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Pri tem je poudarjena izostritev odgovornosti za uresničevanje sprejetih nalog in obveznosti, dosledno uveljavljanje sistema delitve osebnih dohodkov v skladu z doseženimi uspehi pri delu, spodbujanje svobodnega združevanja sredstev za razširjeno reprodukcijo na samoupravnih temeljih ter preprečevanje monopolizma in teritorialnega zapiranja, dograjevanja sistema informiranja glede na kvalitetnejše informacije ter nadaljnje uveljavljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot osnovne sestavine socialističnega samoupravnega razvoja. Drugo področje pa bo uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja in stabilizacije. V tem okviru naj bi nosilci razvoja zagotavljali dinamično rast fizičnega obsega proizvodnje ter višjo produktivnost dela in skladne odnose v delitvi dohodka. Na področju investiranja bo treba dati prednost kapitalno-intenzivnim naložbam in zagotoviti potrebno izvajanje programa izgradnje objektov iz programa samoprispevka. Izvajati bo treba tudi sanacijske programe in ukrepe za učinkovito odpravljanje negativnih rezultatov poslovanja v tistih •Organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo ali so na robu rentabilnosti. NOVOSTI NA PODROČJU KMETIJSTVA NajpomembnejŠa novost je nov način zagotavljanja sred-«tev za pospeševanje kmetijstva. Doslej so sredstva Pritekala ,z občinskega proračuna, razdeljeval pa jih je izvršni odbor kme-bMe zemljiške skupnosti. Samoupravni sporazum o združevanja sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik, ki OO dan v javno razpravo, pa predvideva združevanje sredstev v vSini 0,10 odstotka od osnove doseženih osebnih dohodkov Za ureaniĆevanje skupnega programa bo v letu 1979 potrebnih UmSwd7^r\^, od katerih bo občinski proračun zagotovil 80^000 dinarjev, ostanek pa bo treba zagotovit, s samoupravnim sporazumom. ^ ge ^ predvjd reorganizirala kmetijska zemljiška skupnost in razširjen bo krog podpisnikov družbene^"dogovora oustanovitvi in financiranju te skupnosti. žEori občinske skupščine bodo obravnaval, tud, nove repubHške zakone s področja kmetijstva. Izvršni svet ,n občinska konferenca SZDL podpirata varianto k 3. odstavku 4 člena o«utka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijah zemlji Visino dohodka namreč lažje določijo občinske skupščine same glede na pogoje za opravljanje kmetijskih dejavnosti in s tem za pridobivanje dohodka, kot pa da b, za vso rewbliio predpisali višino dohodka Ne kmetje pa naj b, obseg svojih^kmetijskih in gozdnih zemljišč prilagodil, določbam tega zakona v enem letu. MOŽNOSTI ZA SPREMEMBE PROSTORSKEGA PLANA Kamniška občinska skupščina je v letošnjem marcu po več kot kletnih pripravah v P™^°^ vania in dogovarjanja z vsemi nosilci prostorskega piana v občini »nrejela novelirani urbanistični program in prostorski plan L pZZrebe kmetijstva. S sprejetjem odloka o prostorskem plaSu v občini Kamnik bo zato dana možnost vsem nosilcem S«?ranja pa tudi organom širše družbenopolitične skupnost,, d. lahko predlagajo spremembe, dopo'^ve -uskladitve urbanističnega programa v odnosu na prostorski plan. ažiSče pred novo akcijo društev, o njem pa so se ta teden izrekali tudi na zborih krajanov, predvideva ureditev doma krajevne skupnosti, v katerega bo vključen sedanji moderniziran dom Svobode in na novo zgrajena večnamenska dvorana za družbenopolitično, kulturno, Športno in drugo družbeno dejavnost. Le tako bo mogoče rešiti sedanji dom in kraj obogatiti z dodatnim prostorom, vsestransko uporabnim. 18 milijonov dinarjev bi terjalo oboje, od tega 4 milijone popravilo doma Svobode in 14 milijonov gradnja večnamenskega prostora. Za uresničitev tega cilja se v Stražišču odločajo za nov samoprispevek. Referendum naj bi bil 17. decembra, samoprispevek pa bi plačevali tri leta in zbrali 7 milijonov ali 40 odstotkov potrebne vsote. Samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitična skupnost bi prispevali 10,3 milijona dinarjev, razliko pa bi pokrili prostovoljno delo in prispevki. -ik »endum o samoprispevku —faltiranje stražiških ulic in sv pred tremi leti je izredno "o uspel. Čeprav se rok •*evanja samoprispevka Se ni —*kel, je nad 96 odstotkov pro-BWna že uresničenega, kar je ^aaien dosežek krajevne skup •asti in njenih ljudi, prepričanih ^je mogoče napredovati le z ^bučevanjem v razreševanje krajevne problematike in ne lakati na dobro voljo drugih. Ko je zaceljena ena rana, se *9d* odpre druga. Tudi v Stra-wN je tako. Zaceljena rana so £T*Jevne ceste, sveža pa dom WObode. Krajani so v posebni Anketi, izvedeni ob zadnjih volit-^»b, navajali, da sedaj dom Svobode daleč prednjači pred Sraginaj krajevnimi problemi. Predolgo se že vleče popravilo in bremalo učinkovite so bile dose-$*oje akcije, zato se je svet V/ajevne skupnosti lotil akcije *»°va in širše ter izbral odbor za Uresničitev te naloge. Program, s Vaterim soglašajo vodstva družbenopolitičnih organizacij in Slabo gospodarjenje slabi samoupravljanje Nadaljevanje s 1. strani pomeni veliko, če ga ne spremljajo gospodarski uspehi, saj naj bi s samoupravljanjem predvsem izboljšali položaj delavca. Pa tudi dobri gospodarski uspehi in visoki dohodki niso vse, saj se nerazviti samoupravni odnosi znajo pojaviti kot krepka cokla razvoju in s tem dobremu gospodarjenju in poslovanju. V zvezi s slabim položajem BPT pa je Vinko Hafner poudaril, da bo vsekakor morala širša družba priskočiti na pomoč tekstilni panogi, sindikati pa morajo biti pobudniki takšne akcije. Vendar pa bo morala tekstilna industrija naiveč narediti Šolski center Radovljica Radovljica — V šolskem letu 1978 in 1979 se v šolskem centru Radovljica šola v poklicni kovinarski šoli 53 učencev, v Gostinski šoli na Bledu 201, na ekonomski srednji šoli v Radovljici 179 in na pedagoški gimnaziji 63 učencev. Medtem ko obiskujejo pedagoško gimnazijo in ekonomsko šolo večinoma učenci iz radovljiške občine, je na poklicni kovinarski šoli 11 odstotkov iz območja občine Murska Sobota in 7 odstotkov iz Bosne in Hercegovine. V gostinski šoli je 62 odstotkov učencev iz radovljiške in jeseniške občine, 28 odstotkov iz drugih republik in 6 odstotkov iz Murske Sobote. JR sama za modernizacijo tehnologije in sodobnejšo proizvodnjo. Od konkretnih akcij, ki so se je v BPT lotili, je preusmeritev v proizvodnjo plastike, /ki jim jo ponuja sosednji Peko. AKTIVNOST SINDIKATA JE VEČJA V kranjski Planiki, ki ima podobno kot Peko dobre poslovne uspehe, ki so posledica dobre gospodarske usmeritve, specializacije proizvodnje in dobre organizacije dela in ne nazadnje velikega izvoza, so poudarili, da se sedaj največ ukvarjajo z delitvijo po delu. Kako bi po dejanskem učinku ter vloženem in minulem delu ter rezultatih dela nagradili prav vse delavce. Precej so že naredili, vendar se še marsikje še vedno borijo z uravnilovko. V proizvodnji tega ni, saj lahko dva delavca z enako vrednotenimi opravili zaslužita zelo različno, medtem ko za strokovne delavce merila še niso povsem izdelana. Razlike med njihovimi dohodki so lahko največ do 25 odstotkov, čeprav lahko dober strokovnjak naredi desetkrat več kot slab. V pogovoru s predsedniki osnovnih organizacij pa so ugotovili, da je sindikalna organizacija v zadnjem času bolj aktivna, nima pa še takšnega vpliva, kot bi ga morala imeti. Krivdo je treba iskati v tem, da so se tako osnovne organizacije ZK kot OOS preveč ukvarjale same s seboj in svojo organiziranostjo in manj z vprašanji delovne organizacije in problemi delavcev. Kaže se tudi, da so sindikalni aktivisti premalo usposobljeni za svoje delo, zlasti zato, ker sindikat dobiva vse pomembnejšo vlogo. Večjo aktivnost Enotna merila za določanje osebnih prejemkov funkcionarjev Osebni dohodki in drugi osebni prejemki delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev doslej v naši republiki niso bili enotno opredeljeni in določeni. Pred nami je osnutek družbenega dogovora, ki bo zagotovil usklajeno samoupravno urejanje na tem področju. V naslednjih dneh bodo osnutek obravnavali vsi udeleženci oziroma podpisniki družbenega dogovora: skupščine družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, pravosodni organi in družbeni pravobranilci samoupravljanja. Dogovorili se bodo za skupna načela in merila za opredeljevanje funkcij in njihovo družbeno vrednotenje oziroma zahtevnost del in nalog ter na tej osnovi za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev. Družbeni dogovor bo osnova za nadaljnje samoupravno sporazumevanje istovrstnih, organov, organizacij in skupnosti. Z družbenim dogovorom bodo opredeljene funkcije, za katere bodo veljala enotna načela in merila, v nadaljnjem samoupravnem sporazumevanju pa jih bodo udeleženci raz- vrstili glede na družbenopolitično vlogo, pomen in odgovornost, zahtevnost ter obseg del in nalog. Izhodiščno bo ovrednotenje najodgovornejše naloge. Upoštevana bo tudi specifičnost posameznih področij oziroma funkcij, uspešnost opravljenih del in nalog ter minulo delo. Zneski se bodo usklajevali z rastjo družbene produktivnosti dela. Poleg osebnih dohodkov funkcionarjev predvideva družbeni dogovor na področju drugih osebnih prejemkov le urejanje povračila stroškov prenočevanja v primerih, ko funkcionar predstavlja organ, organizacijo oziroma skupnost. Drugi osebni prejemki delegatov ter voljenih in imenovanih delegatov naj bi se še naprej določali po samoupravnih splošnih aktih delovnih skupnosti, kjer ti opravljajo svojo funkcijo. Družbeni dogovor pa ureja tudi področje osebnih prejemkov funkcionarjev, ki le del svojega delovnega časa opravljajo svojo funkcijo in tistih, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Slednjim se za opravljeno delo lahko prizna nagrada, izjemoma pa tudi mesečno nadomestilo za opravljanje funkcije. M. Volčjak bi lahko dosegli tudi z večjo javnostjo sestankov, ker bi tako dosegli boljšo informativnost vseh članov in bi tako hitreje opozorili na probleme, ki nastajajo v določeni delovni sredini. Tudi samoupravljanje in samoupravno organiziranost so v Planiki ugodno ocenili. Imajo 8 temeljnih organizacij in delovno skupnost skupnih služb. Posebnost so sveti delovnih enot, ki so najmanjše celice samoupravljanja. To so nekakšni samoupravnopolitični aktivi v sindikalnih skupinah, kjer lahko sodelujejo vsi delavci. Na ta način so tudi dobro informirani in lahko odločajo. Vprašanja samoupravljanja, organiziranosti delovnih organizacij, delitve po delu in aktivnosti sindikata in ugotovitve obiskov v delovnih kolektivih so potem pretresli na razširjeni seji občinskega sveta ZZS Kranj, ki so se je udeležili tudi najvišji predstavniki drugih občinskih organizacij in občinske skupščine. Sklepna ugotovitev je bila, da imamo samoupravljanje lepo zakonsko urejeno in, da so dani vsi formalni pogoji za razvoi samoupravnih odnosov. Toda resnica o razvoju samoupravnih odnosov v združenem delu, je posebej poudaril Vinko Hafner, je precej drugačna, kot je tista, ki jo vidimo z najrazličnejših forumov. Res je, da smo že veliko dosegli, da se razvoja ne da ustaviti in, da se kolo napredka vse hitreje vrti, vendar smo še daleč od tega, da bi se delavec povsod počutil gospodar svojega dela; da bi povsod upravljal z rezultati svojega dela in, da bi si zato prizadeval za boljše gospodarjenje. Smo še tudi daleč od tega, da bi bili vsi delavci nagrajevani po delu. Prav to pa so naloge sindikatov, ki so bile sprejete na kongresu. Da bi jih lahko uresničili, morajo zaživeti osnovne organizacije v vseh TOZD in večjih delovnih enotah. L. Bogataj Fotografije: J. Zaplotnik Sprememba sklica seje kamniške skupščine Delegati družbenopolitičnega zbora se bodo sestali v ponedeljek, 20. novembra, ob 16. uri, skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa bo v torek, 21. novembra, ob 16. uri. Sprememba je nastala zaradi tehničnih težav pri tiskanju Kamniškega občana in s tem tudi delegatske priloge Obvestila, v kateri bo objavljeno gradivo za seji. Točke dnevnega reda niso spremenjene, dodatno bodo delegati razpravljali še o predlogu odloka o spremembi letošnjega občinskega proračuna in o predlogu družbenega dogovora o financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani. V. m. V pripravah na volitve v organe Socialistične zveze povsod poudarjamo pomembnost še čvrstejšega povezovanja in delovanja delegatov, poudarjamo vlogo Socialistične zveze in njenih organov, vse do uličnih odborov in hišnih svetov. Zavzemamo se za plodnejše delo, za dosledne akcije in za plodno nadaljnje delo. Zbor občanov na hodniku Ni dvoma, da v krajevnih konferencah Socialistične zveze ne bodo poskrbeli, da bi v krajevni samoupravi delovali ljudje, ki so sposobni in voljni delati in ki so že do zdaj dokazali, da se zavzemajo za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Tudi ni dvoma, da ne bi delali vsi krajani in delovni ljudje in si prizadevali, da se njihovi interesi, želje in hotenja čimprej uresničijo. Vendar pa se domala povsod pojavljajo skoraj nerešljivi prostorski problemi, ki niti niso tako nepomembni, če jih spoznamo in občutimo. Posebno v velikih stanovanjskih soseskah, v velikih krajevnih skupnostih, ki se še niso reorganizirale v več manjših, poudarjajo, da bo moralo predvsem zaživeti delo po vaških odborih in soseskah. Vsebina dela teh odborov naj bi bila smelejša in učinkovitejša, kar bi tudi lahko bila, ko se ne bi stalno srečevali s prostorskimi problemi: kje naj bi se shajali na nujnih sestankih, kje naj bi se dogovarjali, ko pa v vsej stolpnici ali bloku ni razen hodnika niti enega samega prostora, kjer bi se lahko sešlif Še krajevne skupnosti same so več ali manj v pretesnih in nefunkcionalnih prostorih, še krajevne skupnosti same imajo ob zborih volivcev nemalo težav, kam z občani in delovnimi ljudmi? Prav gotovo se predsedniki hišnih svetov kaj kmalu naveličajo, da bi svoje lastne stanovanjske prostore odstopali za sestanke in dogovore in prav zaradi prostorskih problemov marsikje nujno šepa samouprava. Danes je samoupravno življenje v krajevnih skupnostih tako zelo razgibano, da bi se zares morali konkretno pomeniti o problemih prostorov, kajti drugače bo od odločanja in dogovarjanja ostalo malo in premalo. Ena izmed rešitev problema je vsekakor v dosledni akciji in v dogovorih s stanovanjskimi skupnostmi, z investitorji, ki bodo v prihodnje morali upoštevati tudi nujne prostore za krajevno samoupravo. Nevzdržno že postaja, da ob načrtovanjih in projektiranju zanemarjajo zahteve in potrebe, ki se sicer v praksi nakazujejo že na vsakem koraku. Tudi stanovanjska politika mora v korak z vedno bolj razvejano krajevno samoupravo in ji zagotoviti vsaj najnujnejše za njeno delo, za delovanje vseh organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Prostori v stanovanjskih soseskah, namenjeni samoupravljanju in združevanju krajanov in občanov, pač ne bi smeli predstavljati samo stroškov, temveč nujno potrebo in zahtevo današnjega družbenopolitičnega življenja. D. S. Ugodna rast industrijske proizvodnje V treh četrtletjih so v škofjeloški občini zabeležili ugodno rast industrijske proizvodnje, izvoz in uvoz pa sta pod planom — Največji proizvajalec so LTH, več kot lani v enakem času pa so naredili v Jelovici, Alplesu in Iskri Železniki Septembra so industrijske delovne organizacije v škofjeloški občini naredile za 497 milijonov dinarjev izdelkov ali za 17 odstotkov več kot septembra lani ali kar za 9,6 odstotka več kot avgusta letos. Septembrska proizvodnja je bila obenem za dobrih 31 odstotkov večja od poprečne mesečne proizvodnje lani. V devetih mesecih je vrednost proizvodnje narasla na skupno 3.871,000.000 dinarjev, kar je za 5,8 odstotka več ko v treh četrtletjih lanskega leta. Plan proizvodnje je letos dosežen do konca septembra 72-odstotno. V enakem obdobju lanskega leta pa je bil plan dosežen že do treh četrtin, ob koncu leta pa je bil za 5 odstotkov presežen. Kljub temu pa v Škofji Loki ocenjujejo, da bo plan letos dosežen brez večjih odstopanj, s tem, da se bo industrijska proizvodnja letos v primerjavi z lanskim letom povečala za 21 do 22 odstotkov. Največ naredi sed em od triindvajsetih industrijskih delovnih organizacij, saj so naredile za skoraj 69 odstotkov vrednosti celotne proizvodnje v občini. Vrstni red največjih pa se je nekoliko spremenil. Več kot lani so naredili Jelovica, Alples in Iskra Železniki, proizvodnjo pa sta zmanjšali Gorenjska predilnica in Alpina. LTH pa ostajajo še vedno največji proizvajalec. Pri oceni porasta vrednosti proizvodnje je treba upoštevati tudi cene, ki so bile letos v poprečju za 10 odstotkov višje. 15 let Knjigoveznice in tiskarne Radovljica Radovljica — Kolektiv Knjigoveznice in tiskarne Radovljica praznuje letos I5-letnico ustanovitve svoje delovne organizacije. Slovesnost ob jubileju bodo pripravili 8. decembra. Ob tej priložnosti bodo seznanili javnost in poslovne sodelavce i/. Slovenije s svojimi uspehi, ki jih bodo objavili v posebnem katalogu. Knjigoveznica je oh ustanovitvi štela devet delavcev, danes pa ji', je zaposlenih 46. Iz majhne delavnice so zrasli novi objekti z najbolj sodobnimi tiskarskimi in knjigoveškimi stroji, s čemer so se uvrstili med kvalitetne izvajalce teh storitev v Sloveniji Za naložbo v izgradnjo objektov in nabavo strojev so vložili več kot milijonov dinarjev iz lasjnin sredstev. JR Izvoz pa je po pretečenih treh četrtletjih pod planom. Septembra so delovne organizacije izvozile za 3,4 milijona dolarjev blaga. To je za dobrih 24 odstotkov več kot v lanskem septembru, za slabih 22 odstotkov več kot avgusta in za 27,6 odstotka več kot znaša lanskoletni poprečni mesečni izvoz. Tako je v desetih mesecih izvoz porastel na 26 milijonov dolarjev, kar je 80,7 odstotka izvoza lani. Letni plan pa je dosežen le s 63,5 odstotka. Iz tega v Škofji Loki sklepajo, da letošnji plan izvoza ne bo dosežen. Od lanskega leta naprej se je poslabšala tudi struktura izvoza, saj se je kar za osem odstotkov znižal izvoz na konvertibilno področje in za tri odstotke v dežele v razvoju. Vse na račun povečanega izvoza za klirinške valute. Septembrski uvoz je bil za 14 odstotkov večji od poprečnega lanskoletnega uvoza, vendar pa za 10 od- Daljinsko upravljani gorenjski vlaki Pred dnevom republike bo z vključitvijo daljinskega upravljanja prometa iz centralne postav-Ijalnice Ljubljana sklenjena popolna avtomatizacija gorenjske železniške proge stotkov manjši od uvoza lanskega septembra in za 13,3 odstotka manjši od uvoza avgusta. Tako je v devetih mesecih doseženi uvoz znašal 24,8 milijona dolarjev, kar je za 2 odstotka več kot v devetih mesecih lanskega leta. Plan uvoza za letos je bil dosežen 65-odstotno. Na podlagi gibanj lani predvidevajo, da bo vrednost proizvodnje v škofjeloški občini letos dosegla vrednost 5,5 milijarde dinarjev, kar je za 21 do 22 odstotkov več kot lani. Če bo izvoz naraščal v zadnjih treh mesecih podobno kot lani, naj bi do konca leta prodali na tuje za 34,5 milijona dolarjev izdelkov, kar je za 7 odstotkov več kot lani, obenem pa bi kupili na tujem za 35 milijonov dolarjev, kar je za odstotek ali dva več kot lani. Tako se ho zunanjetrgovinska bilanca občine do konca leta predvidoma poslabšala, vendar bo zunanje trgovinski primanjkljaj manjši kot v preteklem letu. Glede na plan se ugodno razvija le industrijska proizvodnja, medtem ko v doseganju drugih planskih ciljev zaostajajo. Velja pa ob tem poudariti, da je vsako leto zadnje četrtletje »najmočnejše«. L. Bogataj Enotirna proga Ljubljana—Jesenice v skupni dolžini 65 km, je ena najbolj obremenjenih in važnih prog na področju Železniškega gospodarstva Ljubljana in celotne mreže jugoslovanskih železnic. Je magistralna proga in povezuje prek drugih prog jugoslovanskih železnic srednjo Evropo z Bližnjim vzhodom. Proga je bila elektrificirana leta 1958 in s tem usposobljena za večje hitrosti in za vleko težjih vlakov. Bila je tudi usposobljena za večje osne pritiske, to je za večje obremenitve in hitrosti in za postavitev stabilnih naprav elektro vleke, to je električnih napajalnih postaj in za vgraditev signalno varnostnih naprav. Vzdolž proge je bil položen nov 38-parni progovni kabel in poseben energetski kabel za potrebe avtomatizacije prometa na postajah in za telekomunikacijske zveze med postajami in železniškimi avtomatskimi centralami. Nove sodobne signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave imajo na železnici izredno važno vlogo, saj zagotavljajo večjo varnost prometa, večjo propustnost in prevozno moč postaj in proge, povečanje hitrosti vlakov, zmanjšanje števila prometnega osebja in s tem zmanjšanje tako imenovanega »človeškega Izgube v gospodarstvu Jesenice — Na torkovi seji izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine so člani med drugim obravnavali tudi informacijo o izgubah v gospodarskih organizacijah občine Jesenice v devetih mesečin letošnjega leta. Gradivo za razpravo je pripravil oddelek za gospodarstvo, plan in finance pri skupščini občine Jesenice. Kot so po pregledu devetmesečnih poslovnih rezultatov gospodarskih organizacij v jeseniški občini ugotovili sestavljavci informacije, znašajo skupne izgube 103,742.531 dinarjev. To pomeni, da so se glede na pol let ne rezultate povečale za 78 odstotkov, čeprav je v prvem polletju poslovalo z izgubo 6 organizacij združenega dela, zdaj pa le 3 temeljne organizacije. Iz pregleda rezultatov poslovanja v devetih mesecih letos njega leta je razvidno, da so sklenile poslovanje z izgubo Železarna -lese niče - TOZD Hladna valjarna Bela, Kompas - TOZD Hoteli Kranjska gora in SGP Gradbinec Jesenice - TOZD Družbeni standard. Hladna valjarna Bela je kljub sprejetim ukrepom za zmanjšanje poslovne izgube v 3. Četrtletju poslovala slabše kot v prvem polletju letošnjega leta. Osnovni problem je bilo pomanjkanje toplo valjanih trakov iz domačega jekla. Zaradi za ostankov je pritisk kupcev precej Sen. Zato morajo glede na njihove zahteve spreminjati proizvodne pro grame, kar vpliva na obseg in stroške proizvodnje, prav tako pa tudi na stanje proizvodnih naprav, predvsem peči v linijah. Kompas - TOZD Hoteli Kranjska gora izkazuje v devetih mesecih precej manjšo izgubo kot v prvem polletju. Vendar, zaradi slabe zasedenosti hotelov v zadnjih treh mesecih se bo izguba do konca leta še povečala. SGP Gradbinec - TOZD Družbeni standard ima izgubo zaradi neurejenega plačevanja stroškov prehrane drugih temeljnih organizacij združenega dela. Poročevalec nadalje ugotavlja, da izguba, analizirana z vidika celotnega gospodarstva, ni pereča. Bolj za skrbi ju joč pa je odnos delovnih organizacij z izgubo do izvajanja sprejetih ukrepov in proporočil za odpravljanje izgub. V teh delovnih organizacijah namreč ne izpolnjujejo določil zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, zato pa je oteženo tudi analiziranje njihovih ukrepov za odpravljanje izgub. Izvršni svet je po razpravi o informaciji sklenil, da mora oddelek za gospodarstvo, plan in finance jeseniške občinske skupščine preveriti, zakaj v gospodarskih organizacijah, ki poslujejo z izgubo, ne uresničujejo zakonskih določil. Obenem je tudi poudaril, da se mora odgovorni upravni organ v vseh primerih kršit ve zakonskih določil lotiti tudi predpisanih sankcij. S. SAJE faktorja nezanesljivosti« in manjše stroške poslovanja. Modernizacija signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav na področju Železniškega gospodarstva Ljubljana je potekala postopno in se je začela v Ljubljani z rekonstrukcijo postaje, izgradnjo otočnih peronov in nove centralne postavljalnice na Vilharjevi cesti za upravljanje prometa iz centralnega mesta. Delo se je nato nadaljevalo na magistralni progi Ljubljana—Jesenice in nato na drugih progah cestnega križa Slovenije. Sedaj so vse postaje na magistralni progi Ljubljana —Jesenice v celoti opremljene s sodobnimi elektrorelej-nimi signalno-varnostnimi napravami, ki jih je izdelala Iskra. Omogočajo, da vlakovni odpravnik sam električno postavlja popolno prometno zavarovanje in signalizirane vozne poti za vožnjo vlakov na postajah kar s komandne mize v prometnem uradu. L.Bogataj FILBO v novih prostorih Bohinjska Bistrica — Delovna organizacija FILBO Bohinjska Bistrica, ki se ukvarja /. izdelovanjem filtrov, filtrskih sistemov in z izdelki za pnevmatski transport, se je že pred leti odločila, da zgradi v Bohinjski Bistrici pod železniško postajo novo proizvodno halo. S tem bi razširila svojo proizvodnjo in si zagotavljala hitrejši in prodornejši nastop na t ržišču. Za' zdaj delajo še v starih prostorih, kmalu pa se nameravajo preseliti v novo proizvodno halo, ki je že zgrajena in pripravljena za poskusno obratovanje. Načrtujejo pa obenem ludi že izgradnjo druge laze. ureditev prostorov za toplo prehrano, ogrevanje, energetsko postajo, tako, da bi delavci delali v novih delovnih prostorih nemoteno in v boljših delovnih razmerah S tem pa nova proizvodna hala. ki je tudi za Bohinjsko Bistrico precejšnja pridobitev, fte ne bo dokončno zgrajena. saj v tretji fazi predvidevajo že gradnjo 2220 kvadratnih metrov pokritih površin, ki naj bi jih postopoma opremili. Nova hala in nadaljnja dela pa so precejšnja investicija, ki jih delovna organizacija FILBO sama ne bo zmogla, zato se pripravljajo na združevanje sredstev oziroma na povezovalne / LIP Bled in na ustanovitev temeljne organizacije združenega dela filt raci iskih naprav in transportne tehnike. Referendum bodo pripravili šc let os decembra ali v prvih mesecih prihodnjega leta, ko se bodo na osnovi analize <> upravi eenosti nadaljnje investicije odločali o povezovanju m medsebojnem sodelovati ju. I). Sede) • V premislek Da le zida, drugo me ne briga O zdomcih in položaju naših delavcev v tujini veliko govorimo in pišemo in tudi veliko smo že naredili. Z večino evropskih držav imamo sklenjene konvencije o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju zdomcev, organiziramo šole za njihove otroke, podpiramo društva, skrbimo za njihovo obveščanje in povezanost z domovino itd. Pri vsem tem pa pozabljamo na naše »domače« zdomce, na delavce, ki prihajajo za delom v Slovenijo iz manj razvitih krajev. Zlasti so v teikem položaju gradbeni delavci. Res imamo povsod sklenjene samoupravne sporazume o minimalnih življenjskih in delovnih pogojih delavcev, vendar bi lahko z lučjo iskali delovne organizacije, ki sporazum izpolnjujejo. Menda zato posebej ne govorimo o položaju delavcev iz drugih republik, pa naj bodo začasno ali za vedno na delu v Sloveniji, ker so za vse nas pravice enake in imamo vsi enake možnosti, da z delom dosežemo, kar želimo in potrebujemo. Kot pa so opozorili gorenjski delegati za zvezni kongres jugoslovanskih sindikatov in predsedniki občinskih svetov Gorenjske, ki so se zbrali na sestanku pretekli teden, ne bomo mogli mimo pojava, ki nam ni v čast in ni več redek tudi na Gorenjskem. Ob velikih naročilih investitorjev in pospešeni stanovanjski gradnji gradbena podjetja ne morejo dobiti dovolj delavcev, da bi lahko zadostila vsem naročilom. Zato so kar dobrodošli razni »gazde«, ki so kaj hitro »zavohali« našo žejo po »ceneni delovni sili« in so iz Kosova in Makedonije pripeljali cele skupine delavcev. Po 10, 20 ali celo 30 jih dela pod »komando« enega. Doma imajo menda urejeno tako, da imajo vsi družinski člani od študentov pa do matere-gospodinje prijavljeno obrt in tako lahko zaposlijo vsak po pet delavcev. Pri nas pa enostavno ponudijo »svoje usluge« gradbenim podjetjem, ki jih rade volje sprejemajo. Za uro delavca odštejejo »gazdi« po 60 dinarjev in ker delavci niso nikjer prijavljeni, lahko te izdatke poravnajo na račun materialnih stroškov.' Delavec dobi 20 ali 30 dinarjev, drugo gre v žep »gazde«. Poleg tega delavec ne sme biti ne bolan, ne sme se ponesrečiti in ne more računati na pokojnino. Takšne prakse se menda poslužujejo vsa gradbena podjetja na Gorenjskem in kot so poudarili delegati, ker ta pojav mimo gledamo, enostavno podpiramo najbolj grobo kapitalistično izkoriščanje. Zato bo nujno potrebno, da sindikati takoj sprožijo politično akcijo in stopijo na prste vsem, ki izkoriščajo velike potrebe po gradbenih delavcih. To je »gazdam« in gradbenim podjetjem. L. Bogataj Boljše nagrajevanje novatorstva Jesenice — Eden od pogojev za uspešen razvoj novatorstva in izumiteljske dejavnosti je tudi ustrezna materialna stimulacija novatorjev. Zato zakon o združenem delu in sprejeta sindikalna lista še posebej zavezujeta delovne organizacije, da morajo v svojih samoupravnih sporazumih o inovacijah uveljaviti taka merila, ki bodo vsakega delavca čimbolj spodbujala k novatorski dejavnosti. Osnova za odmero posebnega nadomestila, ki po veljavnih predpisih pripada vsakemu avtorju inovacije, je letna gospodarska korist od novatorstva in izumiteljske dejavnosti. Dosedanja praksa je v jeseniški železarni pokazala, da imajo več kot polovico takih inovacij, ki izkazujejo letno med 50.000 in 500.000 dinarji gospodarske koristi. Ker je prejšnja lestvica za odmerjanje nadomestil v poprečju omogočala le od 2,5 do 3-odstotne nagrade glede na letne gospodarske koristi od inovacij, so železarji sklenili izboljšati nagrajevanje novatorstva in izumiteljske dejavnosti. Tako so v vseh temeljnih organizacijah jeseniške železarne razpravljali o predlogu dopolnite samoupravnega sporazuma o inovacijah. Predlog so najprej potrdi, njihovi delavski sveti, zatem pa * delavski svet sestavljene organ^T cije združenega dela Slovenske le lezarne. V skladu s sprejetimi dope nili so v vseh delovnih organizacija te sestavljene organizacije noverr bra pričeli obračunavati posebr; nadomestila za novatorje po nov višji lestvici. Le-ta v poprečju orne-goča nagrajevanje inovaciji 4 df 5-odstotnimi nadomestili glede al •letne gospodarske koristi od inow cij. Bolj razumljiva in natančna :■■ je tudi nova razpredelnica za določanje faktorja ustvaritvene sp> sobnosti. V železarni Jesenice so prepričar da se bo z izboljšanjem materiab* stimulacije novatorjev inventne* dejavnost v prihodnosti Še hitre-* razvijala kot doslej. To je nas osnovni namen sprejetih dopolnil k samoupravnemu sporazumu o ine-vacijah, saj v železarni želijo, da V pri prizadevanjih na tem področje sodeloval vsak delavec. S. Saje r..*r, AKt ALT - Tržiika vpadnica od tovor* VPADNICA DOBILA FINI ^s£* J' . fa teden dobivala fino o*** Peko do krititča s cesto proti Krizo' ^rf|.f^>|f| le uspelo, da bodo #>* no prevleko in kot kale, bo njem" s Foto: J Zaplotnik na njej končali do dneva republike. \n. / I © SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Zaposlenost in zaposlovanje v letošnjih devetih mesecih 4. seja skupščine Skupnosti za zaposlovanje Kranj bo v četrtek, 7. decembra, ob 12. uri v prostorih Skupščine občine Kranj, soba št. 16. Dnevni red Delegati bodo na seji obravnavali med drugim: — zaposlenost in zaposlovanje v devetih mesecih letos na Gorenjskem — program poklicnega usmerjanja v osnovnih in posebnih šolah ter srednjih šolah — poročilo o izvajanju zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov — razprava o predlogu usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem — sprejem aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana zaposlovanja za leto 1979 — sklep o ustanovitvi medobčinske skupnosti za zaposlovanje — sklep o ustanovitvi strokovne službe — Samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS V torek, S. in sredo, 6. decembra, pa bodo z enakim dnevnim redom skupščine enot v Radovljici, Kranju, Tržiču, Škofi i Loki in na Jesenicah. Na Gorenjskem je bilo v letos njem tričetrtletju poprečno zaposlenih 77.224 delavcev, od tega 47 odstotkov žensk. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 87 odstotkov delavcev, v družbenih dejavnostih pa 11 odstotkov, ostalo pa so delavci z lastnimi proizvajalnimi sredstvi. Z analizo o zaposlenosti v tem obdobju je bilo ugotovljeno, da je na Gorenjskem porasla zaposlenost za 2,7 odstotka, kar je skoraj enako planirani stopnji rasti zaposlenosti v regiji ter je pod planirano stopnjo zaposlenosti z resolucijo v republiki. V gospodarstvu je zaposlenost narasla za 2,3 odstotka, in sicer več v trgovini, gostinstvu in finančno-tehnič-nih ter poslovnih storitvah. V negospodarstvu pa je zaposlovanje naraslo za 5,6 odstotka, predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu. Vendar pa gre kljub večjemu relativnemu kazalcu za manjše število delavcev. Glede nezaposlenosti v tem obdobju ni bilo večjih sprememb, naj ostaja nezaposlenih le malo delavcev — poprečno 760, kar je 0,8 odstotka vseh zaposlenih. Poprečna nezaposlenost je za 11 odstotkov nižja kot v lanskem letu. Pravice iz socialne varnosti je imelo 72 nezaposlenih, 262 pa je imelo pravico do zdravstvenega varstva. V tem obdobju se je na novo zaposlilo 3162 delavcev, od tega 34 odstotkov iz šol, 18 odstotkov iz delovnih rezerv in 47 odstotkov iz drugih krajev in republik. Izobrazbena struktura novoza-poslenih je bila razmeroma nizka, saj je bilo med njimi kar 66 odstotkov nepriučenih in priučenih delavcev, 4 odstotke pa je imelo višjo in visoko šolo. Števi- lo novozaposlenih delavcev je v primerjavi z lani nižje za 5 odstotkov. Novih prostih delovnih mest je bilo v devetih mesecih evidentiranih 3534. Podatek predstavlja dejansko razširjeno reprodukcijo glede na kadre. Med njimi je bilo 56 odstotkov del ozkega profila, 6 odstotkov pa za naloge višje in visoke stopnje. Kratkoročna analiza pa je pokazala, da so te značilnosti po posameznih občinah nekoliko različne. Predlog programa usmerjenega izobraževanja rw ______ Usposabljanje in zaposlovanje invalidov I Poročilo izvršnega odbora Izvrsni odbor Skupščine skupnosti za naslednji dve leti, potrdil infoi urrsni odbor Skupščine skupnosti za zaposlovanje Kranj se je med 3. in 4. sejo Skupščine trikrat sestal. Med pomembnejšimi obravnavami je treba omeniti pripombe in dopolnitve na izvajanje priporočil in sklepov za reševanje problematike Zaposlovanja v SR Sloveniji, obravnavo družbenega dogovora o izvajanju skupštinske politike, razpravo o predlogu ■•merjenega izobraževanja na Gorenjskem in drugo. Izvrsni odbor je obravnaval tudi po točilo 0 izdelavi aneksov k temelju plana za naslednji dve leti, potrdil informacijo . ustanavljanju občinskih skupnosti za za poslovanje; sprejel je predlog ukrepov in stališč za prezaposlitev 157 delavcev Konfekcije Mladi rod Kranj. Na zadnji seji pa je Izvršni odbor med drugim razpravljal o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za naslednje leto za občino Kranj. Prav tako je obravnaval predlog pravilnika o pogojih in postopkih za pripravo delavcev za zaposlitev. DOGOVORIMO SE Poklicno usmerjanje Napačna poklicna odločitev prizadene tako posameznika kot tudi družbo, zato si je treba vsekakor prizadevati, da bo Poklicno zavoženih poti kar najmanj. Del družbene skrbi za Poklicno usmerjanje je poverjeno skupnostim za zaposlovanje. Program poklicnega usmerjanja v osnovnih šolah, posebnih osnovnih šolah in srednjih šolah bodo obravnavali tudi delegati ag skupščinah skupnosti za zaposlovanje. Da je poklicno usmerjanje še kako pomembno, najbrž ni Potrebno še kaj dodatno prepričevati. Ze samo to, da se na višje m visoke šole vsako leto vpiše veliko študentov, vendar pa jih kar okoli 40 odstotkov po prvem letu že odneha, kaže na to, da •o poklicna prizadevanja eno, želje pa so drugo. Razen tega že nekaj let opažamo velik beg študentov ob delu iz proizvodnih Poklicev v družboslovna, nič drugače ni z diplomati srednjih »trokovnih šol. Zaradi takih pojavov se razkorak med šolanjem kadrovskimi potrebami združenega dela iz leta v leto Poglablja. OSNOVNA ŠOLA Prizadevanja poklicnega usmerjanja se začno že zgodaj, najpozneje pa v osnovni šoli, kjer bi moral učenec domala pri raakem predmetu 8poznavati svoje sposobnosti in nagnjenja za bodočo poklicno usmeritev. Program poklicnega usmerjanja na osnovnih šolah v letošnjem letu je dokaj obširen. Za informiranje in prosvetljevanje je * .;«a nr^nvani tako za učence kot njihove starše. Orga- •*-»— j~----' v načrtu več predavanj tako za ui-enue *»«t. .-.n«.. uiRa- nizirano bo več ekakurzij, nagradni natečaj o poklicni problematiki učencem bodo na voljo razne brošure, prospekti in ktaki. Seveda pa le informiranje ni dovolj. Treba je spoznati očenčevo osebnost, okolje, v katerem živi, šolsko uspešnost ter nagnjenja in tudi težave, ki bi ga lahko ovirale ob poklicni oaJocitvi. Za-vse dileme pa so učencem na voljo poklicni svetovalci. Med letom pa bo zbranih tudi veliko podatkov za ladijske in raziskovalne zaključke. SREDNJE ŠOLE Osnovni cilj poklicnega usmerjanja na srednjih šolah je Pripraviti učence na izbiro študija ter jih obenem seznanjati na možnosti študija iz dela in ob delu. Predvsem pa je potrebno zmanjšati osip pri nadaljevanju študija, uskladiti namere s srednjeročnimi in dolgoročnimi potrebami združenega dela ter šc Posebej upoštevati pri tem sedanje neugodno razmerje med tehničnimi in netehničnimi poklici. Prizadevati pa si je tudi treba *a večje odločanje mladih za pedagoške in vojaške poklice. Poklicno usmerjanje v srednjih šolah pa se začenja že v osnovnih, zato nikakor ni odveč zahteva po pravočasnih vpisnih Pogojih ob upoštevanju obilice podatkov, ki se jih o vsakem »čencu zbere v osnovni šoli. ŠOLE S PRILAGOJENIM PREDMETNIKOM IN UČNIM NACRTOM Tudi učence teh šol, kot sedaj imenujemo nekdanje posebne ovne aole, je treba s poklicnim usmerjanjem temeljito in .Jtranako pripr delovnih nalog po ---~-----;- - -■- --------- #- - - obravnava, ki naj odkrije sposobnosti - - • ■--— ■ ,______,,_u rwi lega dela ter še iole, je treba s poklicnim usmerjanj« vsestransko pripraviti na izbiro poklica oziroma na izbiro delovnih nalog po osnovnošolski obveznosti. Za te učence je še posebej važna posamična obravnava, ki naj odkrije sposobnosti ia nagnjenja, ki so iih učenci med šolo Se posebej razvijali. Te sposobnosti so realna 08nova za kasnejše uspešno poklicno 5© de bolj kot za učence drugih Sol velja posebno pozornost posvetiti tudi staršem. Večji del nalog poklicnega usmerjanja •pravijo sicer šole same, vendar pa jim skupnosti za zaposlovanja lahko nudijo strokovno pomoč pri dejavnostih, ki jih same ■ezmorejo. .. Razen predavanj in ekskurzij bodo učenci seznanjeni, prav tako pa tudi njihovi starši, z možnostmi vključevanja v šolanje ia delo po zaključku osnovnošolske obveznosti. Prav tako kot *a druge učence bo tudi za učence teh Sol na voljo tudi Posamična obravnava s strokovnjaki, kar naj vsekakor zagotovi kar najboljšo izbiro za primerno poklicno delo. Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb velja od 1. januarja 1977. V tem času se je Skupnost za zaposlovanje, ki je po zakonu določena kot eden osnovnih izvajalcev, po svojih možnostih vključila v razreševanje te problematike, ni pa manjkalo tudi precej nerazrešenih vprašanj. Ze samo financiranje te nove dejavnosti Skupnosti je v začetku zavrlo hitrejše lotevanje nalog s tega področja, saj je bilo dogovarjanje o sredstvih zaključeno šele v avgustu lani. Glede na to, da je bila to povsem nova dejavnost, je bil sprejet poseben operativni program, ki je zajemal tele naloge: ustrezna kadrovska zasedba, imenovanje strokovne komisije I. stopnje, pregled že evidentiranih oseb, ki naj bi iih zakon zaiel. informativni posveti, seminarji za člane komisije in delavce Skupnosti ter izdelava programa dela. Prav zdaj je v delu študija o stanju in problematiki invalidov na Gorenjskem, medtem ko je že bila narejena posebna naloga o tem v kranjski občini. Studija naj bi dala odgovor glede ustanovitve rehabilitacijskega centra in njegove usmeritve v gorenjski regiji. V anketi, ki je že bila izvedena med.vsemi delovnimi organizacijami na Gorenjskem, je bilo treba ugotoviti razpoložljiva delovna mesta in možnosti zaposlovanja invalidnih oseb. Trditev, da združeno delo ni pokazalo ničesar razen pripravljenosti vključevanja v to dejavnost, ki jo nalaga zakon, bi bila preveč poenostavljena. Med vzroki, da se doslej še ni kaj bistveno premaknilo, je predvsem v nepoznavanju novega zakona, vsekakor pa tudi to, da imejo delovne organizacije same tudi probleme s primerno zaposlitvijo svojih delovnih invalidov. Predvsem pa bo verjetno težko spremeniti miselnost, da zakon rešuje socialne probleme, ne pa da omogoča ustrezno usposobljenemu invalidu na ustreznem delovnem mestu tudi delovno učinkovitost. Na Gorenjskem je trenutno le 39 delovnih organizacij, ki so v anketi odgovorile, da so pripravljene izvesti določene spremembe za zaposlitev invalidov. Koliko je na Gorenjskem invalidnih oseb brez statusa invalida? Po lani izvedenem popisu, izvedle so ga samoupravne skupnosti, socialnega varstva, je takšnih oseb 353: v Kranju je 172 nezaposlenih invalidnih oseb, ki bi lahko pridobile status invalida, v Škofji Loki 66, v Radovljici 86, v Tržiču pa 29. Večina evidentiranih oseb nima delovnih izkušenj, in tudi še ni bila zaposlena, opravljali so predvsem razna kmečka dela. Večina je tudi invalidna zaradi poškodb od rojstva, sledijo pa vzroki kot so: nesreče pri delu, prometne nesreče in tudi poškodbe zaradi poklicnega obolenja. Socialno stanje teh oseb je slabo. Po mnenju popisovalcev bi bile te osebe še sposobne opravljati razna dela, vendar pa jim je pred zaposlitvijo potrebna ustrezna poklicna rehabilitacija: praktično delo na ustreznem delovnem mestu, praktično delo ali izučitev poklica v invalidski delavnici, usposabljanje v zavodih za usposabljanje invalidnih oseb, pridobitev strokovne izobrazbe in usposobljenosti po načelih in merilih za izobraževanje odraslih in končno tudi šolanje na ustreznih šolah. Doslej je Strokovna komisija I. stopnje, ki jo sestavljajo: dva zdravnika medicine dela, dva socialna delavca, dva tehnologa in rehabilitacijski svetovalec, priznala status invalida 93 osebam: 26 oseb je na usposabljanju v delovnih organizacijah Gorenjske, 17 je že zaposlenih, 22 jih čaka na zaposlitev, 23 bo vključenih v invalidske delavnice pod posebnimi pogoji, kar je prevzelo socialno skrbstvo. Vendar pa je treba ugotoviti, da je le malo organizacij združenega dela razumelo reševanje invalidske problematike kot vsesplošno družbeno nalogo. Za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb je še kako pomemben pristanek delovne organizacije, da bo sodelovala pri usposabljanju in zaposlitvi invalidne osebe ter tudi pri morebitni adaptaciji delovnega mesta. Strokovna pomoč pri vodenju usposabljanja in sofinanciranje Skupnosti za zaposlovanje pa je zagotovljeno. Doslej so največ pripravljenosti pokazale Železarna Jesenice, Viator Jesenice, Planika Kranj, TOŠC Kranj, KZK Kranj, Mladi rod Kranj, Jelovica Škofja Loka, Novost Tržič in še nekatere delovne organizacije. Za uresničevanje nalog zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov je Skupnost za zaposlovanje namenila 5,9 milijona din v letošnjem letu. Doslej pa je bilo porabljeno le 705.890 din predvsem za usposabljanje invalidnih oseb v organizacijah združenega dela ter za delo strokovne komisije. Doslej še niso bila uporabljena sredstva za adaptacije delovnih naprav, prav sedaj pa potekajo dogovori o sofinanciranju adaptacije delovnih mest v KŽK Kranj, Tozd Agromehani-ka, v Tekstilnem in obutvenem šolskem centru Kranj, v Centru slepih v Škofji Loki, v Železarni Jesenice ter tudi v posebnih osnovnih šolah za delavnice eksternega tipa. Združitev v Zvezo skupnosti Delegati Skupščine skupnosti /n zaposlovanje bodo obravnavali tudi osnutek Samoupravnega sporazuma o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Samoupravni sporazum pomeni nadaljevanje združevanja in povezovanja občinskih skupnosti za zaposlovanje v medobčinske skupnosti in republiško; ugotovitveni sklep bo sprejela skupščina Skupnosti na svoji 4. seji. Ustanovitev Zveze skupnosti za zaposlovanje je potrebna zaradi nekaterih nalog, ki jih skupnosti za zaposlovanje skupno izvajajo, pri tem pa je seveda velikega pomena metodološka enotnost in širina nekaterih nalog ter ne nazadnje solidarnost, ki si jo za področje zaposlovanja zagotavljajo delavci v združenem delu. Ustanovitev strokovne službe Ko so v organizacijah združenega dela razpravljali o Samoupravnih sporazumih o ustanovitvi občinskih Skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič ter medobčinske Skupnosti za zaposlovanje Gorenjske, je bilo postavljenih tudi več vprašanj. Najpogosteje so se delavci spraševali, če bo nova samoupravna organiziranost dražja in kako bo organizirana strokovna služba. Če hočemo doseči, da zaradi nove samoupravne organiziranosti na področju zaposlovanja strokovna služba ne bo bistveno dražja, potem naj bo ta tudi organizirana po načelu smotrnosti, racionalnosti, uspešnosti in ekonomičnosti. To pa bodo dosegli z ustanovitvijo enotne strokovne službe, ki bo organizirana tako, kot je že dosedanja. Torej skupna strokovna; služba za vse občinske skupnosti za zaposlovanje in sicer s sedežem v Kranju, z operativnim delom, posredovanjem zaposlitve, poklicnim usmerjanjem in štipendiranjem ter na sedežih enot. Tako rešitev prinaša tudi sklep o ustanovitvi delovne sk>ipnosti, ki je predložen v razpravo. Z razpravo o predlogu Programa usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem se tudi Skupnost za zaposlovanje vključuje v javno razpravo, ki je bila pripravljena na pobudo skupščine gorenjskih občin. Strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje pa je tudi soavtor pripravljenega predloga. Čeprav je formalni rok javne razprave — 11. november že potekel, pa je proces preobrazbe izobraževanja po osnovni šoli tako dolgotrajen, da bomo o tem še in še razpravljali. 0 samem konceptu usmerjenega izobraževanja je bilo že veliko napisanega, poznamo več različnih razlag in pojmovanj preobrazbe. Vsem tem sicer različnim pojmovanjem pa je vsekakor skupno — da namreč mora usmerjeno izobraževanje predstavljati usposabljanje, šolanje za določene smeri znanj in veščin in to takšnih, ki so potrebne celotnemu združenemu delu. Ob sedanji stopnji tehničnega in tehnološkega razvoja in tudi glede na bodoči razvoj morajo tako vrste šol in njihovi programi temeljiti na potrebah, ne pa da so kabinetsko pripravljeni. Glede na vse te težnje poskuša ta piedlog programa uresničiti tisti del programa, ki se nanaša na oblikovanje ustrezne mreže šolskih ustanov oziroma centrov usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem. Šolska mreža predstavlja obenem tudi smotrno delitev dela med izobraževalnimi ustanovami ter izbiro kraja izobrazbene institucije tam, kjer obstajajo možnosti za zaposlitev izšolanih kadrov. Ne nazadnje pa gre pri tem tudi za racionalno uporabo že obstoječih objektov in seveda tudi kadrov, ki že delajo v izobraževalnem procesu. Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje se v predlogu pojavlja predvsem kot zbiralec in pre-učevalec kadrovskih potreb, ki naj služijo kot osnova za načrtovanje izobraževanja. Skupščine skupnosti pa bodo v obravnavi posvetile pozornost celotni vsebini predloga, saj se prav v okviru delovnega programa pojavljajo skupne točke med potrebami združenega dela, željami in interesi mladine, ki želi nadaljevati šolanje, ter možnosti izobraževanja v izobraževalnih ustanovah. Predlog je razdeljen na dva dela: v prvem je pregled izobraževalnih centrov in Delavskih univerz na Gorenjskem s sedanjimi in bodočimi usmeritvami in poklici. V drugem delu pa so potrebe po kadrih v gorenjskih organizacijah združenega dela kot jih spremlja in evidentira Skupnost za zaposlovanje Kranj. Za vsako občino posebej je prikazan pregled izobraževalnih ustanov, prav tako pa tudi poklici, ki jih že izobražujemo in ki jih bomo predvidoma lahko usposabljali v posamezni občini. V predlogu pa je še vedno nekaj odprtih vprašanj, ki se nanašajo na delitev dela med občinami pri usposabljanju enakih poklicev. Ta vprašanja bo treba v javni razpravi razčistiti. Opisana so tudi predvidevanja za preusmeritev vzgojnoizobraževal-nega dela gimnazij, nakazane pa so tudi nekatere možnosti za usposabljanje novih poklicev, ki jih doslej sploh še nismo izobraževali. Prav tako so tudi opisane možnosti za delo Delavskih univerz. V predlogu oblikovana šolska mreža vsaj po dosedanjih razpravah zadošča vsaj okvirno potrebam združenega dela na Gorenjskem. Pri tem pa bomo nekatere poklice, ki jih manj potrebujemo, še naprej izobraževali v drugih centrih (Ljubljana in druga mesta). Skupščina Skupnosti za zaposlovanje se bo v razpravi o predlogu verjetno opredelila do odprtih vprašanj in tako prispevala svoj delež k javni razpravi o tako pomembnem vprašanju, kot je usmerjeno izobraževanje. Ce bo predlog po vseh razpravah z raznimi dopolnitvami na Gorenjskem sprejet, bo lahko po vsej verjetnosti uporabljen pri pripravljanju slovenskega predloga za mrežo centrov usmerjenega izobraževanja. Nadaljnji korak v reformi izobraževanja pa bodo vsekakor programi šol, pripravljeni na osnovi potreb združenega dela: to bo vsekakor korak dlje k vsebini reforme, za kar pa so zadolžene republiške izobraževalne ustanove. KOLIKO ZA SKUPNE POTREBE ® Zbir skupnih potreb zajemamo pod imenom družbene dejavnosti ali kar skupna poraba. Že v družbenem planu razvoja občine Škofja Loka od 1975 do 1980, posebej pa še v dopolnitvah tega plana za A isrtC i A Področje družbenih dejavnosti, so začrtani cilji in naloge, ki so v in-OKUPJA teresu delovnih ljudi in občanov. V ta namen so bili pripravljeni LOKA samoupravni sporazumi o temeljih planov SIS, ki so bili sprejeti spomladi. Naloge srednjeročnega obdobja, ki naj bi jih uresničili 0 v določenem letu, opredelimo v aneksih ali dodatkih za posamezna £ leta, ravno tako pa tudi za uresničitev teh programov potrebna ^ sredstva in vire financiranja, ki jih predstavljajo prispevne stopnje £ iz bruto osebnega dohodka in dohodka delovnih organizacij. Občinska samoupravna komunalna skupnost (OSKIS) . Čeprav je letos združeno delo odločilo o obsegu, kakovosti in vrsti storitev ter pri nekaterih SIS sprejelo tudi razširjene programe, je za prvo polletje veljal zakon o začasnem financiranju SIS. Prihodnje leto začasnega financiranja ne bo, zato bodo morale biti prispevne stopnje znane že do novega leta. Tb^ pomeni, da bodo januarja 1979 že začele veljati prispevne stopnje, ki bodo zagotavljale enakomeren pritok denarja v vsem letu. Da bi bila pripravi na odločitev in odločitev čim lažji, bomo skozi kratek pregled poskušali prikazati programe posameznih interesnih skupnosti. Velja tudi poudariti, da so dopolnila k samoupravnim sporazumom o temeljih planov pripravljena za dve leti, to je za leto 1979 in 1980. Dopolnitve obsegajo naloge, ki so zajete v samoupravnih sporazumih o temeljih planov in naloge, ki so bile do- govorjene na zborih delavcev v letošnjem letu. Za nove in razširjene naloge se bodo delovni ljudje v škofjeloški občini odločali v komunalni skupnosti, občinski požarni skupnosti in kmetijsko zemljiški skupnosti. OSKIS predvideva povečanje prispevne stopnje od 0,35 na 0,60, občinska požarna skupnost od 0,08 na 0,30, kmetijsko zemljiška skupnost pa uvaja stopnjo 0,40 za potrebe pospeševanja kmetijstva. Omenjeni prispevki se bodo plačevali iz dohodka, po merilu bruto osebnega dohodka. Udeležba skupne porabe v družbenem proizvodu občine je za vse srednjeročno obdobje predvidena v višini 10,2 odstotka in bo po vključitvi programov za leti 1979 in 1980 na pragu te zmogljivosti. Vsako povečanje bi porušilo razmerje in bi vplivalo na preobremenjenost gospodarstva in družbenega proizvoda, posebno letos. DOGOVORIMO SE 5. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Škofja Loka. ki bo v sredo, 22. novembra 1978, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki, Poljanska cesta 2 Dnevni red — izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov — obravnava predlogov aneksov oz. dodatkov k samoupravnim sporazumom O temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976 - 19K0 in za leti 1979 in 1980 — obravnava predloga samoupravnega sporazuma o združevanju in porabi sredstev za vzdrževanje in urejanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Skorja Loka za obdobje srednjeročnega plana 1979 - 1980 in uresničevanju družbenega plana razvoja kmetijstva v občini Škofja Loka v letih 1979 in 1980 — obravnava predloga samoupravnega sorazuma o združevanju sredstev in izvajanju programa varstva pred požarom v občini Škofja Loka v letih 1979 in 1980 — delegatska vprašanja 4 Kako v posameznih skupnostih Skupnost otroškega varstva Pri skupnosti otroškega varstva ugotavljajo, da ne bodo dosegli števila otrok, ki naj bi jih po srednjeročnem planu vključili v vrtce. Gre predvsem zato. da ne' smejo več prekoračiti normativov /a število otrok v oddelkih, kar so do sedaj delali. Prav tako ne bo dosežen plan pri organizaciji varstva v družinah, ker večina kandidatk za varuške nima primernega stanovanja. Pri postavkah dopolnilnega programa so predvsem uskladili višje cene investicij letos iti dodali nove zahteve kot so zaklonišča, višji prispevki za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in druge na gradnje vezane obveznosti. Sredstva, ki se zbirajo pri Zvezi skupnosti otroškega varstva .Slovenije, se po enotni metodologiji zbirajo za vso Slovenijo. V občino pa se vračajo predvsem za kritje stroškov podaljšanega porodniškega dopusta, za opremo novorojenčka, za otroški dodatek delavcev in kmetov. V preteklem letu se je v škofjeloško občino vrnilo 108 milijonov dinarjev več. kot so vplačali. Občinska izobraževalna skupnost Analiza uresničevanja planskih ciljev za prvi dve leti srednjeročnega obdobja priča, da pri doseganju planskih ciljev ni odstopanj. Ocen-jeno pa je. da še vedno ostaja problematično vprašanje osebnih dohodkov šolnikov, ki po rasti ze kar za dobro leto zaostaja«! /i> gospodarstvom Prihodnje leto in H« 1980 naj bi zaostanek poskušali zmanjšati .. Ze v dodatku za leto 1978 in tudi v dodatkih k1 temeljem plana za Komunalna skupnost Škofja Loka predstavlja združenemu delu razširjeni program dejavnosti. prihodnje leto in leto 1980 pa je predvideno združevanje denarja za usmerjeno izobraževanje v okviru prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov in pa zbiranje denarja za obnovo podružničnih Sol Poljane in Javorje ter za udeležbo pri izgradnji športnih objektov pri osnovni šoli Železniki. Prihodnji dve leti bo nastala tudi velika sprememba sistema solidarnosti. Po srednjeročnem planu naj bi za uresničevanje osnovnega izobraževanja škofjeloška občina dobila prihodnji dve leti 10 milijonov dinarjev. Ker pa je razvoj občine izredno hiter, ni več upravičena do pomoči, zato bo morala vse stroške uresničevanja programov pokriti sama. Občinska kulturna skupnost Občinska kulturna skupnost dosega planske cilje, problematično pa še Vedno ostaja nagrajevanje kulturnih delavcev. Poudarjajo pa, da je zato. ker se velik del denarja, ki se zbere za kulturo, prelije v sklad za solidarnost in vzajemnost, začela kulturna dejavnost v občini nazadovati, saj »doma« ostane komaj 00 odstotkov denarja, ki je potreben za financiranje utečene dejavnosti. V podobnem položaju so vse občinske kulturne skupnosti. Šele po pogovorih na republiški ravni je občinska kulturna skupnost uspela zbrati toliko denarja. da lahko krije stroške dejavnosti, katere program pa se ne more prav nič širiti, ne ostane pa ji niti dinarja /a vzdrže vanje kulturnih objektov. Temeljna telesnokulturna skupnost Dodatek k programu lelesnokul turne skupnosti opredel ju je pro gram množičnosti in vrhunskega športa \ občilli m republiki m izgradnjo RTC Soriška planina -Stari vrh. Sredstva rastejo \ dogo voljeni višini, ki je opredeljen,! \ osnovah srednjeročnega programa Sredstva /a izgradnjo Rti' Soriška planina Stari vrh pa ostajajo na nivoju, ki je bil dogovorjen spotN ladi. Sedaj teče akcija /a postavitev 2 vlečnic na Starem vrhu in za nakup teptalnega stroja /a Soriško planino Akcija naj bi bila sklenjena že letos. Občinska skupnost socialnega skrbstva Pri skupnosti socialnega skrbstva bodo posvetili HC posebno pozornost ustanovitvi delavnic pod posebnimi pogoji za srednje duševno prizadete osebe v okviru Centra slepih in slabovidnih dr Antona KrŽišuika Škofja Loka. odplačilu anuitet /a najeti kredit pri Ljubljanski banki /a izgradnjo splošnega socialnega zavoda in organizaciji predzakonskega svetovanja. Letos je občinska skupnost socialnega skrbstva prevzela tudi nove obveznosti pri izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z. motlfjami v telesnem in duševnem razvoju. Prevzela je tudi sofinanciranje programov socialno humanitarnih društev in organizacij. Za vse te dodatne programe so se dogovorili letos in bodo veljali 1,437.000 dinarjev in bodo te naloge opravljali tudi v prihodnjih dveh letih. Občinska zdravstvena skupnost Izračun sredstev za zdravstvo za zadnji dve leti srednjeročnega programa izhaja iz. doseženega stanja zdravstva in pravic v letu 1978 ob upoštevanju ciljev, ki naj hi jih dosegli do leta 1980. tako glede obsega zdravstvene službe kot investicijskega programa. Oboje je bilo jasno dogovorjeno ob sprejetju sporazuma o temeljih plana ter ob sprejeti participaciji in sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdrav stvenega varstva. V začetku letošnjega leta pa je že bilo jasno, da ob dani letni valorizaciji ne bo moč doseči srednjeročnih planskih ciljev m nalog in ne zagotoviti uresničevanja razširjenih pravic. Prvi odstop od prvotnih sporazumov pomeni že aneks za leto 1M78. ki je upošteval novo stanje v zdravstvu, nove pravice in razširjene programe, kadrovski razvoj, povečano varstvo borcev m povečane stroške \ /vezi z uresničevanjem zakona o načrtovanju družine. Pri izračunu sredstev je bilo upoštevano tudi I o, da rast sredstev /a zdravstvo ne sme bili večja od rast i družbenega proizvoda Skupnost za zaposlovanje Vrednost programa skupnosti /A zaposlovanie se za pribodnn dveleti povečuje v poprečju /a 11 odstol kov Za zagotovitev enotnega programa in smotrne i z. ved I K' solidarnosti p.i predlagajo i\ gorenjski regiji m Sloveniji) enotno prispevno stopnjo za zaposlovanie. ki pa je /a 18 odstotkov \ iftjii od nominalne v red nosti programa \ letu 1978 I)o povečanja vrednosti programa prihaja zaradi povečane skrbi /a usposabljanje m /apos|o\aii|e m validnih oseb ter strokovnega izo braževanja iskalcev zaposlitve Siri jo se tudi zakonske pravno iskalcev zaposlitve, večje stroške pa bo imela tudi nova organiziranost skupnosti za zapos|o\ .-m j,. Izobraževalna skupnost Slovenije V srednjih Kotah Je letos število oddelkov naraslo /a » kol posledica večjega vpisa v pr\e razrede, pole:: tega bodo začeli delati novi domovi za srednješolce z. 2.280 ležišč, nekatere oblike izobraževanja Pa bodo že prešle na novo obliko organizacije in vsebine. V zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v du-duševnem in telesnem razvoju se usposablja 351 učencev, predvideva pa se tudi večji obseg dejavnosti in odprtje dveh novih oddelkov v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Škofji Loki. Na visokih šolah se bo izobraževalo 19.760 študentov ter ob delu skoraj 10.(KM) študentov in jih bo do konca leta predvidoma diplomiralo 6,300. V težnji za boljše učne uspehe se bo povečalo število ciklov, predavanj in seminarjev pri nespremenjenem programu. Razširili bodo vzgojno-izobraževali) i program na prednostnih smereh in delati bosta začela dva nova študentska domova s 557 ležišči. Skupno bo potrebno zagotoviti za programe vzgoje in usmerjenega izobraževanja 2..'J4.'i,49 milijona dinarjev. Za investicije pa 399 milijonov. Za leto 1979 je prispevna stopnja 7-odstotna. Enaka stopnja bo veljala tudi za leto 1980. Skupnost pokoj n inskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Na podlagi sedanjega uresničevanja programa in z upoštevanjem predvidevanj za rast osebnih dohodkov ter z njimi povezano rastjo pokojnin je bil narejen izračun in višina prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dodatek vsebuje že nove in usklajene prednosti dogovorjenega programa in združevanja sredstev. Kljub nekoliko višjim vrednostim pa prispevna stopnja zavarovancev iz rednega osebnega dohodka ostaja enaka in znaša 10.9 odstotka. Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Aneks vsebuje temeljne naloge, ki jih bo skupnost uresničevala v prihodnjih dveh letih. Te temeljijo na povečanju pokojnin, da bi se izboljšala socialna varnost kmetov. Prihodnje leto bo starostna pokojnina kmetov 840 dinarjev in 1980. leta LIHO dinarjev; to je 40 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov preteklega leta. Za prihodnje leto bo nekoliko višja stopnja prispevka iz dohodka za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov in sicer bo narasla od 0,4« odstotka letos na 0,50 odstotka v prihodnjem letu. Nespremenjena pa ostane prispevna stopnja iz dohodka, ki jo plačujejo delavci negospodarstva in delovnih skupnosti in sicer bo znašala 0,26 odstotka. Raziskovalna skupnost Slovenije Dopolnilo k samouprav nemu sporazumu n temeljih plana raziskovalne skupnosti Slovenije opredeljuje kol glavne naloge tesnejšo povezovanje raziskovalne dejavnosti s proizvodnjo pri organiziranju in izpeljavi konkretnih projektov. Posebne temeljne raziskovalne dejavnosti, ki jih bo določneje opredelil zakon o raziskovalni dejavnosti, pa naj bi omogočile boljše povezovanje raziskovalnega dela in denarja Določila t«.ga dopolnil« tudi omogočajo hitrejše uvel javljanje Občinskih raziskovalnih skupnosti, pa tudi vrsto manjših organizacijskih m metodoloških sprememb, ki jih bo potrebno uveljaviti v naslednjem srednjeročnem obdobju Prispevna stopnja za uresničevanje, programa občinske komunalne skupnosti se bo določila na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju in porabi sredstev n vzdrževanje in urejanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe t občini Škofja Loka za obdobje srednjeročnega plana v letih 1979do 1980. Predlagana je prispevna stopnja 0,60 odstotka od bruto osebnih dohodkov. OSKIS pa bo uporabljala tudi del nadomestila za uporabe mestnega zemljišča. Predlagana višja stopnja prispevka skupaj z ostalimi prihodki zagotavlja, da se vsaj deloma izpolni minimalni srednjeročni program vzdrževanja in urejanja komunalnih objektov in naprav skupne rab* po krajevnih skupnostih. To so občinske kategorizirane in nekategorizirane ceste v dolžini približno 1.150 km. 203 javni mostovi, oa katerih je 80 odstotkov lesenih, mestne ulice in stopnišča, ki jih it približno 60 km, številna avtobusna postajališča, košarice za odpadke javne zelenice, klopi, parki, gredice ki jih je približno 9 ha, vzdrževani* in tokovina javne razsvetljave, vzdr-zevanje kanalov in požiralnike-' meteorne vode, vzdrževanje čistoče mestnih ulic. prometne signalizaci-t javnih parkirišč ter opravljana zimske službe. Predlagana stopnja za komunak je v škofjeloški občini najnižja . Sloveniji. Stopnje prispevka v "dni gih občinah se gibljejo do 8j5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Kmetijska zemljiška skupnost Na podlagi srednjeročnega plani razvoja kmetijstva v občini je sklenjen dogovor, po katerem pi vajo del potrebnih sredstev pospeševanje kmetijstva kmetijske in gozdarske organizacije ter ži ske in lesnopredelovalna industu v občini. Možnosti teh organizacij s omejene, zato je bilo denarja vedno premalo, nadaljnji razvoj kmetijstva pa je v interesu vseh delovnih ijud^ Zato je kmetijsko zemljiška skup-nost pripravila predlog samouprav nega sporazuma o združevanju sredstev za uresničevanje nlajv razvoja kmetijstva v občini Škofi Loka v prihodnjih dveh letih5 Podpisniki sporazuma bodo prispe vali za razvoj kmetijstva iz dohodk« in sicer po merilu 0,4 odstotka izplačanih bruto osebnih dohodkov Na podoben način že združuieir sredstva za pospeševanje kmetijstvi v nekaterih drugih slovenskih obč nah. Združevanje sredstev za pospeševanje kmetijstva je predviden tudi v osnutkih nove republišjst kmetijske zakonodaje. Občinska skupnost za varstvo pred požarom Občinska požarna skupnost skladno razvija požarno varstvo razvojem gospodarstva in ima nalogo skrbeti za požarno varnost « spodarstva in občanov v občini Za uresničevanje teh nalog mora ksec potrebne objekte, opremo in dovoi/ usposobljenih delavcev. Za vse tV veliko jih je na tleh med razi.- . S oljem in drugimi vnetljivimi ^padki. Kaj lahko bi prišlo do požali ki bi v sosednjem prostoru, kjer S* proizvodnja, na lahko vnetlji-J?" materialu povzročil veliko in tega se ne zavedajo tudi ; drugem oddelku, kjer vnetljiv. C# kar silijo v nos, delavci pa na J«*itene radiatorje odlagajo /. ivo tekočino onesnažene krpe nHivinil! >,« smo na drugem koncu Poljan-doline v Žireh. Delavci druge Kaj pa menite o takem neredu? Verjetno se strinjate, da bi bila za nastanek požara v prostoru, kjer hranijo tudi lahko vnetljive snovi, dovolj ena sama iskrica. Odgovorni tovariši bodo v svojih delovnih organizacijah lahko sami odkrili, kje imajo tak in podoben nered, zato kolektiva, kjer je posnetek nastal, ne bomo imenovali. Prav bi tudi bilo, da bi ugotovljene nepravilnosti odpravili še pred tem, ko bo ogenj dal znak za alarm. — Foto: S. Saje izmene ravno zapuščajo malo tovarno, v kateri ponoči ni nikogar; seveda, razen vse navlake, ki jo snažilka pospravi šele pred prihodom jutranje izmene, in drugih velikih nepravilnosti, ki jih inšpekcijska skupina odkriva kot na tekočem traku. Objekt je v celoti slabo urejen. Električna napeljava in dimnik centralne kurjave ne ustrezata veljavnim predpisom, iz prežganega pločevinastega dimnika pa saje lete kar na leseno podstrešje. In da ne govorimo o splošnem neredu v delavnicah, hranjenju acetona v stekleni embalaži, »čikih« na tleh pa'založenih gasilnih aparatih! DEŽURNI GASILEC POZABI ZAPISATI NEPRAVILNOSTI V drugi žirovski delovni organizaciji, ki je po moči in veljavi sicer prva, se srečamo celo z dežurnim gasilcem. Skupaj Z vratarjem nas popelje po tovarni. V njej se že kar dobro znajde, čeprav je svoje sedanje naloge začel opravljati šele pred dnevi; in to kar dobro, čeprav je opis njegovih delovnih opravil dokaj pomanjkljiv. Inšpektorju pritrjuje, da požarni hidranti in gasilni aparati ne bi smeli biti založeni, da na radiatorjih ne bi smelo biti krp, pa da delavci ne bi smeli kaditi v prostoru, kjer so v papirni embalaži uskladiščene velike količine drage obutve. Le v knjigo svojih dežurstev bo moral gasilec v bodoče skrbneje zapisovati takšne napake in nanje opozarjati tudi odgovorne delavce v tovarni. Se v dveh žirovskih delovnih organizacijah se ustavim«). V njih za požarno in tehnično varstvo na splošno dobro skrbijo. Poskrbeti pa bi morali tudi za veljavne ateste ročnih gasilnih aparatov. Kazalci na uri kažejo prve ure novega dne, ko se obrnemo nazaj proti Škofji Loki. Toda akcije še ni konec! Naslednja naša postaja so Poljane. včasih opomin zaleže Tudi tod obiščemo dve delovni organizaciji. V eni od njih požarni inšpektor z zadovoljstvom ugotavlja: »Pomagale so ostre graje po pregledu pred nekaj meseci. Odpravili so v glavnem vse napake, tako da je zdaj v tej delovni organizaciji za požarno varnost kar dobro poskrbljeno!« Malo manj zadovoljna je bila komisija v drugi delovni organizaciji, in sicer zaradi založenega požarnega hidranta in nekaj nereda v eni od delavnic. Spanec nas že počasi premaguje. Zato se nam kava v kuhinji nekega obrata v Bodovljah še kako prileze. Pa še splošnemu stanju požarnega varstva ni kaj posebnega pripomniti. Za konec pa še Škofja Loka! V oddelku večje tovarne, kjer obdelujejo lahko vnetljivo surovino, najdemo založen požarni hidrant in nekaj nereda. Komisija opazi tudi to, da se reklamni neonski napis na pročelju objekta vklaplja z istim stikalom kot zunanja razsvetljava, kar pa ni v skladu s predpisi o požarni varnosti. Pomudimo se še v eni delovnih organizacij na Trati, kjer ni najti nobenih nepravilnosti, potem pa se odločimo za odhod domov. Tudi skrajni čas je že za to, saj do pričet-ka dela jutranje izmene manjka le še dobra ura. ob požaru ni Časa za »popravni izpit« In kaj kaže zapisati po končani akciji? Nadzorni pregledi v delovnih organizacijah so vsekakor uspeli, čeprav vsi rezultati preverjanja niso najbolj spodbudni. No, posploševanje v nobenem primeru ni dobro, a vendar je treba podčrtati dve glavni ugotovitvi iz splošne ocene o zavarovanju družbenega premoženja, ki jo je dala komisija. Vratarji v delovnih organizacijah, kjer imajo lastno službo zavarovanja, so strokovno manj usposobljeni kot tisti vratarji, ki so združeni v delovni organizaciji Varnost. V nekaterih delovnih organizacijah pa kljub opozorilom odgovornih služb še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti požarnemu varstvu. Tokrat imen teh delovnih organizacij nismo razkrili, vse nepravilnosti, ki jih je komisija ugotovila, pa smo namerno podrobneje opisali. Krivci, poiščite se sami! In poskrbite, da bodo ugotovljene pomanjkljivosti tudi čimprej odpravljene, saj je po požaru prepozno za »popravne izpite« iz požarne varnosti. S. SAJ K Koluta, Kokra veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj n. sol. o. objavlja za potrebe TOZD Detajl n. sob. o. prosta dela in naloge: I POSLOVODJE (za oddelek konfekcije v blagovnici TINA) '2. ARANŽERJA 3. KALKULANTA (dve osebi) 4. PRIUČENEGA DELAVCA V SKLADIŠČU POHIŠTVA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: Pod 1. - imeti poklic poslovodje ustrezne stroke in štiri leta delovnih izkušenj na izobrazbo. Pod 2. - imeti poklic aranžerskega tehnika ali poklic aranžer- ja in dve leti poklicnega dela, - preskus na praktičnem delu pred izbiro. Pod 3. - »meti srednjo ekonomsko ali drugo ustrezno srednjo šolo, - preskus na praktičnem delu pred izbiro. Pod 4. - priučen delavce, dve loti v lesni stroki, - poskusno delo :i mesece. Nastop dela je možen lakoj. Prijave sprejema tajništvo podjetja 64001 Kranj, Poštna 1, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o iz-biri v 15 dneh od dneva izbire. i Svet v tem tednu Dobri sosedje ob meji Včeraj prispel na prijateljski obisk v Jugoslavijo romunski partijski in državni voditelj Nicolae Ceausescu — Spori, kakršni nastajajo med Tanzanijo in Ugando, škodujejo enotnosti neuvrščenega gibanja BEOGRAD — Na povabilo predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita je prišel včeraj na dvodnevni obisk k nam predsednik Socialistične republike Romunije in generalni sekretar Komunistične partije Romunije Nicolae Ceausescu. Obisk sodi v sklop že tradicionalnih srečanj med predsednikom Titom in voditeljem sosednje prijateljske Romunije. Njuna srečanja so bila vedno pomembna spodbuda razvoju celovitih odnosov med sosednjima in socialističnima državama, ki uživata velik ugled tudi zaradi medsebojnega zaupanja in prijateljskega sodelovanja. Široko znani so plodovi tega. Naši odnosi z Romunijo so zgledni za razvoj sosedskega sodelovanja tudi v drugih delih sveta. Sedanje srečanje je nova priložnost za izmenjavo izkušenj o notranjem razvoju obeh držav, hkrati pa je to tudi priložnost za izmenjavo pogledov na mednarodne dogodke in razmere v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. V kratkem bo uradno obiskal Jugoslavijo tudi predsednik Ljudske republike Bangladeš Ziaur Rahman. To so sporočili po pogovorih našega veleposlanika Živka Jošila s sekretarjem republike Bangladeš Sam som Kibriom. Jugoslavija je tudi ta teden aktivno posegala v mednarodna dogajanja. Naša država vztraja, da mora varnostni svet Organizacije združenih narodov odigrati svojo vlogo v primerih sporov med državami in si prizadevati, da se bodo problemi odstranjevali na način, zapisan v dokumentih Združenih narodov. Še posebej smo zaskrbljeni zaradi pogostih sporov med neuvrščenimi državami, kar vse skupaj hromi gibanje. S posebno pozornostjo spremljamo razplet spopada med Tanzanijo in Ugando, katere vojaške sile so vdrle na ozemlje sosednje Tanzanije. Ugandski voditelj Amin je povedal, da je voljan umakniti vojake s tanzanijskega ozemlja, vendar naj tudi Tanzanija preneha s podtalno dejavnostjo zoper Ugando. Jugoslavija je prepričana, da takšni primeri spodkopujejo enotnost neuvrščenega gibanja. Prav tako je dejanje Ugande v nasprotju s skiepom Organizacije afriške enotnosti, ki prepoveduje kršenje nedotakljivosti meja afriških držav. Naša država opozarja, da se to dogaja sočasno s povečano agresijo rasističnih režimov in v državah, ki mejijo nanje. Po sodbi Jugoslavije mora vse take spore reševati Afrika sama znotraj Organizacije afriške enotnosti. Namigovanja, ki jih dolgo ni nihče uradno potrdil, da prihaja v mirovnih pogajanjih med Izraelom in Egiptom v Washingtonu do zapletov, so se uresničila. Obe strani vztrajata trmasto pri svojih stališčih. Prišlo je tako daleč, da je egiptovski predsednik Sadat odpoklical pogajalce in da so Američani komaj prepričali Izraelce, da ne bi storili enake poteze. Jabolko spora je predvsem zahodni breg reke Jordan in Gaza, kjer Izrael vztrajno gradi naselja, Egipt pa zagovarja umik Izraelcev in terja sprotno reševanje palestinskega vprašanja in reševanja državnosti tega naroda. Da govorice o zastoju pogajanj niso iz trte zvite, potrjuje izjava Sadata, da so pogovori na razpotju in da bo Egipt še naprej zagovarjal miroljubno reševanje spora. Sadat je poslal podpredsednika vlade Mubaraka h Carterju, ki je izdelal novo kompromisnejšo inačico sporazuma, ki so jo že posredovali tudi izraelskemu zunanjemu ministru Dajanu in vršilcu dolžnosti vodje egiptovske diplomacije Galiju. Jordanija in Palestinci pa za zdaj pogajanja odklanjajo in se še niso vključili vanje. Pomemben zunanjepolitični dogodek je obisk visokih predstavnikov kitajske vlade in partije v Egiptu. Upoštevajoč kitajska prizadevanja čimbolj se odpreti svetu in skovati verigo prijateljev in sodelavcev je bilo takšno potezo pričakovati. Obe državi, Egipt in Kitajska, sta sprti s Sovjetsko zvezo. Kitajska je to že dolgo, Egipt pa je obrnil hrbet Sovjetom pred leti. Egipt in Kitajska imata sedaj diplomatske odnose. Pred osemnajstimi leti je bil v Egiptu tedanji kitajski zunanji minister Cu En Laj, potem pa je spet zavladalo zatišje in ostalo sodelovanje na ravni običajnih odnosov. Granate in krogle ponovno razburjajo Libanon, še posebno pa glavno mesto Bejrut. Spopadli so se sirski vojaki v sestavu arabskih mirovnih sil in pripadniki desničarjev. V bojih so menda sodelovali tudi palestinski borci. Poročajo o mrtvih in škodi ter prizadevanjih predsednika republike Sarkisa in premiera El Hosa, da bi v Libanonu spet zavladal mir. Do njega je še daleč. Eden od pomembnih pogojev zanj je odstranitev izraelskega vpliva na desničarje in podpihovanja spopadov. J. Košnjek KONCERT ANSAMBLA AVSENIKl V BOHINJU IN V KRANJU -Naš doma in v tujini priznan in priljubljen ansambel Avseni-ki, ki letos praznuje 25-letnico uspešnega delovanja, je septembra in oktobra letos že imel okrog 20 nastopov v različnih krajih Slovenije. Za začetek letošnjih jesenskih nastopov doma se ansambel lahko pohvali s pomembnim dogodkom. Konec avgusta, zadnji dan obiska kitajske državne delegacije v Jugoslaviji, je ansambel nastopil tudi na Brionih. Več koncertov pa bo imel ansambel doma tudi v prihodnje. Tako bodo Avseniki nastopili v sredo, 22. novembra, ob 19.30 v šoli v Bohinjski Bistrici. V petek, 24. novembra, ob 19. uri pa bodo nastopih v Kranju, v hali A na Gorenjskem sejmu v Savskem logu. Vstopnice za koncert v Kranju bodo naprodaj od ponedeljka, 20. novembra, dalje od 13. do 16. ure pri blagajni razstavišča v Savskem logu. _ {°dmev s kongres«) Medicinska sestra ni inkasant Angelca Bohinc: »Delo medicinskih sester hromijo nepravilni kadrovski normativi, slabi delovni pogoji, slabo nagrajevano delo, preobremenjenost z administracijo, problemi sestre kot žene in matere ter problemi šolanja« — V Zdravstvenem domu Radovljica ni čakalne dobe Radovljica — Gorenjska delegatka za minuli letošnji slovenski sindikalni kongres je bila tudi Angelca Bohinc, medicinska sestra iz Radovljice, ki že triindvajset let dela v zdravstvu, v Zdravstvenem domu Radovljica pa je zaposlena osemnajst let. Angelca Bohinc je dolgoletna družbenopolitična delavka, predsednica osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji združenega dela Zdravstveni dom Radovljica, podpredsednica občinskega sindikalnega sveta, delegatka v konferenci združenih zdravstvenih domov Gorenjske, dela pa tudi v številnih drugih samoupravnih organih in družbenopolitičnih 'organizacijah. Angelca Bohinc je na kongresu posredovala zanimivo in tudi odmevno problematiko medicinskih sester. »Kakšno je delo današnje medicinske sestre, kakšen je njen poklic?« »Delo medicinske sestre je umsko in telesno naporno in terja veliko ročne spretnosti. Pogoj za vestno opravljanje poklica ni le strokovna usposobljenost, temveč tudi veliko veselje do dela z ljudmi. V Sloveniji je danes več kot 6.000 medicinskih sester, ki so zaposlene v bolnicah, zdravstvenih domovih, v patronaži na terenu, v tovarniških ambulantah, v šolah in varstvenih ustanovah, domovih za starostnike in še v številnih specializiranih ustanovah in zavodih. Področje udejstvovanja medicinskih sester ni le bolnik, potreben nege, temveč tudi vsak občan, potreben zdravstvenega in socialnega varstva. Medicinska sestra ni le strokovni delavec, pač pa tudi aktiven član v vseh procesih samoupravljanja in družbenopolitičnega življenja.« »S kakšnimi problemi se srečuje današnja medicinska sestra pri svojem delu v zdravstvenih in drugih ustanovah?« »Problemi so različni in medicinske sestre jih ne morejo same rešiti. Osrednja dejavnost: i dnevi Kranj — Center za obveščanje in propagando občinske konference ZSMS Kranj je na petkovi seji razgrnil program dela za leto 1978/79, ki kaže, da je mladim no-vogoriški kongres prinesel mnogo svežih idej tuai na področju informiranja. Program je obsežen in je pomemben prispevek k razvijanju in dograjevanju sistemskega mladinskega informiranja, katerega prve korake je naredil kranjski COP že lani. Poudarek je na skupinah za obveščanje, ki se bodo oblikovale pri posameznih področnih konferencah: pri komisiji mladih v izobraževanju, pri komisiji mladih delavcev, mladih v krajevni skupnosti in mladih v kmetijstvu. Naloga teh skupin bo le usmerjanje obveščanja, katerega nosilci pa so mladi v osnovnih organizacijah. Program obsega tudi strokovno in idejnopolitično izobraževanje. Naj naštejemo le nekaj tem: obveščan je v ZSMS, spoznavanje novinarskih zvrsti, tehnika pisanja časnikarskih prispevkov... Kot interno informacijo bodo izdajali INFO. ki mora odražati delo vse organizirane mladine, obenem pa mora imeti tudi izobraževalni pomen. Spregovorili so tudi o osrednjem glasilu občinske konference — o Informatorju, o njegovi vsebinski zasnovi in tehničnih težavah. Treba je povečati njegovu naklado, s tem pa bi se razkrile možnosti za razširitev med mlade. Osrednja akcija centra bodo že tradicionalni novinarski dnevi v Kranju, ki pa ne bodo trajali le nekaj tednov, temveč tri ali štiri mesece.'Z okroglimi mizami, z obiski v osnovnih organizacijah in delovnih kolektivih bodo skušali osvetliti najbolj žgoče probleme in jih prikazati javnosti. Tudi tokrat si bodo najboljši ob koncu novinarskih dne-vov prislužili novinarske izkaznice kranjske občinske konference. Predvidevajo tudi več enodnevnih akcij združenih z. obiskom garnizije Staneta Žagarja, letališča Brnik. Cd P Delo. ljubljanskega radia in televizije ter kot nagrada nekaterim ogled zagrebškega Vjesnika. Cilji so torej opredeljeni in naloge začrtane. Treba bo le še začeti z delom. Bojazen, da program ne bo uresničen, bo popolnoma odveč, če bodo copovci elastični in se bodo sproti prilagajali spremenjenim razmeram. Ni cilj kranjskega Centra za obveščanje in propagando uresničitev programa za vsako ceno in izpolnitev njegovih togo določenih točk do podrobnosti. Gre le za eno: da mladi zadovoljijo svoja hotenja in svoje želje po spoznavanju kritičnega in družbeno odgovornega pisanja ter da se prav v Čopu lahko preskusijo v konkretni akciji. C. Zaplotnik zato pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti. Najbolj pereči problemi so: nepravilni kadrovski normativi, ki jih predpisuje republiška zdravstvena skupnost, slabi delovni pogoji zaradi obveznega dela v tur-nusih. poklic- je slabše nagrajevan v primerjavi s poklici na enaki stopnji izobrazbe, sestre so preobremenjene z administracijo, srečujejo se s težavami, ker so obenem tudi žene in matere ter delavke-samoupravljav-ke, nedvomno pa imajo tudi premalo možnosti nadaljnjega izobraževanja.« »Kakšni so normativi, zakaj so medicinske sestre z njimi nezadovoljne?« »Kadrovski normativi, ki jih predpisuje republiška zdravstvena skupnost, so nerealni glede na populacijo kot tudi glede na strokovno kadrovsko zasedbo. V bolnicah in v domovih za starostnike je priznano premalo negovalskega kadra na število postelj, zaradi česar trpi kvaliteta nege bolnikov. V izvenbolnični službi so nepravilni kadrovski normativi v dispanzerju za borce, kjer ni predvideno delovno mesto medicinske sestre višje izobrazbe, čeprav je pri teh varovancih ogromno preventiv- Očitki bolijo Dekle je osmi razred končalo z odličnim uspehom in gimnazija bo le vmesna stopnica h končnemu ci(ju. S podeželske šole se je preselilo v mestno, kjer se šolajo le hčerke in sinovi bogatih. Takšno je bilo njeno mnenje, napačna predstava, kije vseskozi burkala njene misli: kako se vživeti v tem okolju, kjer skorajda ni kmečkih? S »ponarejenim svetom« se je prvič soočilo ob vpisu. Rojstni list, spričevalo in še posebej izkaz o uspehu v zadnjem letniku je bilo potrebno predložiti. V vrsti jih je čakalo mnogo, počasi se je pomikala naprej, a končno je vrsta prišla tudi nanjo. Tajnica jo je, kot vse druge, poprašala tudi do poklicu njenega očeta. Dekle pa je ob tem postalo nemirno, rdečica in znoj sta zalila njen obraz. S pogledom je begalo po prostoru, kot bi iskalo pomoč. Zdaj so se njene oči zapičile v strop, zdaj v tla in zopet ob visele nekje v daljavi. Kako mukoma je izdavilo besedo »kmet«! Ob prisotnosti »direktorjevih hčerkic«, bodočih sošolk, je dekle pozabilo na kmečki ponos, na vrlino, kije še včeraj tako zakoreninjena živela med nami. Mar se moramo res v naši samoupravni socialistični družbi, ki izhaja iz dela in delovnega človeka, sramovati kmečkega porekla? de nečastno imeti kmečke starše v skupnosti, kjer skušamo preseči delitev na umsko in fizično delo? Poglejmo v oči preteklosti in vprašajmo se, kakšnega porekla je bil vaš oče, vaš ded, praded, prapraded...? Kmet je bil in mučil se je z zemljo ...in večkrat je smrdel po gnoju in živalih .. . In tuljave roke je imel.. . Kmet je bil. Kmet. Se enkrat poglejte v rodovnik! Vas je kaj sram? Delavski razred, velika gibalna sila zgodovine, je nastal iz osiromašenih in propadlih kmetov, ki sta jih razvoj in borba za goli obstanek silila v nove družbene odnose. Vedno moč- nejši je postajal in vedno bolj so ga prežemale ideje socializma, uresničil pa jih je lahko le v zavezništvu s kmeti in drugimi naprednimi silami. Tudi naša socialistična revolucija, izvedena v pogojih narodnoosvobodilne borbe, je postala resničnost v skupnem boju vsega delavskega razreda, izobražencev in vseh miroljubnih, za svobodo bojujočih se delovnih ljudi. Toda vloga kmetov v osvobodilnem bojuje še vedno premalo raziskana. Nikakor ne gre odrekati vodilne vloge komunistični partiji (tudi v njej so bili kmetje), kije organizirala in vodila ljudski odpor, kakor si ne moremo zamisliti boja proti zasuinjevalcem brez sodelovanja kmečkih množic. Koliko kmečkih fantov, mož je odšlo v gozdove branit svobodo in domovino? Kolikokrat so se borci premraženi, lačni, žejni ali ranjeni zatekli h kmetu? Ob topli peči ali na skednju so kovali načrte za lepše dneve. Velja omeniti, da so zlasti visokogorske kmetije predstavljale pomembne postojanke za naše partizane. Vse to ne pomeni poveličevanja humanih dejanj slovenskega kmeta, gre le za to, da ga na podlagi njegove zgodovinske vloge postavimo ob bok vsem drugim silam naše družbe. In zakaj se dekle, pa ne le to dekle, temveč še mnogi drugi, sramiyejo svojega kmečkega ivzo-ra? Zakaj se sramujejo žuljev na rokah? Mar niso zgarane kmečke roke simbol trdega dela in poštenega življenja. Vzroki nikakor niso v njegovi zapostavljenosti. Temu so krivi snobi družbe s pojmovanjem kmeta kot »zanikanega«, »zabitega«. Izrazi »glej ga kmeta«, »kmetavz«, »kmetavzar«, »kmet zanikan« so odraz še zakoreninjenega malome-ščanstva in njegovega vzvišenega in zaničeval-nega pogleda. (Še včeraj kmetje so se s socialnim vzponom navzgor v boju za potrošniške dobrine zavestno odrekli svoji »grdi in ničvredni preteklosti«.) Prav to je tisto, kar peče slovenskega kmeta. Tudi njihovi otroci, hčere in sinovi kljub žuljavi koži te očitke občutijo. V tolažbo jim je morda le to, da je tudi mnogo velikih sinov naše zemlje rodila kmečka mati. Tolažba je tolažba, očitki pa ostanejo globoko v njih .. . C. Z. nega dela: v obratnih ambulantah so ukinili delovno mesto višje medicinske sestre, ki bi skrbela za preventivno delo in povezavo med obratno ambulanto in delovno organizacijo; v patronažni službi je predvideno preveč prebivalcev na eno patronaž-no delavko, kar je ovira za kvalitetno delo, zanemarjeno pa je več ogroženih skupin. Zaradi takih normativov se ne more razviti tako potrebna nega bolnika na domu, zaradi česar trpi naša družba precejšnjo materialno škodo. V normativih nadalje ni upoštevano, da so v zdravstvu zaposlene predvsem žene, pri katerih je več izostankov z dela zaradi porodniških dopustov, nege bolnega otroka in drugih problemov. Ce pa zdravstvene organizacije zaposlijo več kadra, kot ga je priznanega po normativih, morajo kriti njihove osebne dohodke iz mase lastnih osebnih dohodkov.« »Medicinske sestre delajo pod posebnimi delovnimi pogoji. V čem so le-ti najtežji in kako se vrednotijo?« »Poleg rednega dela medicinske sestre dežura jo ponoči, ob nedeljah in praznikih. Trdimo, da je dežurna služba posebni delovni pogoj, ki ga družba zdravstvenim delavcem še ni priznala. Denarno nadomestilo za dežurno službo se ne upošteva v osnovnem osebnem dohodku za zavarovanje, čeprav se od tega odvajajo enaki prispevki kot za redni l dohodek. Sindikati, naj dosežejo, a republiška skupščina zdravsti zavarovanja in republiška invalidskega in pokojninskega1 rovanja sprejmeta, da osebni dek iz posebnih delovnih spada v osnovni osebni dohe _ nočnih in drugih dežurstvih naj skladu z ustavo legalizirati odrejanje prostih dni, omilili pa I težke delovne pogoje zdravstvenih delavcev. s U dela delavci bežijo, zato bi biti ustrezno nagrajevani.« »Z uvedbo participacije se povečal obseg admink tivnega dela, ki ga jo medicinske sestre! administraciji menijo cinske sestre?« »2e doslej so zdravstveni stalno negodovali zaradi pi administracije v zdravstvu, njem letu pa se je s sprem« evidentiranjem pacientov uvedbo participacije, katere nje in izterjava je padla na sester — brez našega soglaša administrativno delo še bol hotilo. Ker v zdravstvenih ni več sistemizacije za zdrav administratorje, opravljajo stracijo medicinske sestre. " šolale za strokovno delo ob za nego in zdravstveno prosveten praksi pa dve tretjini delovnega porabijo za izpolnjevanje prr nih obrazcev. Dejstvo je. da cinske sestre postajamo inki__ administratorji zdravstvenih nosti, saj opravljamo dela. za _ se nismo usposabljale in niti navedena v katalogu del in opssoi medicinske sestre. Republiška sssr nost za zdravstvo bo morala presčaj sistem zbiranja podatkov zmanjšati.« »Kakšne so možnosti s*-, daljnjega izobraževanja m*\ dicinskih sester?« »Medicinska sestra, ki se sreča,« številnimi problemi, ki je med domom in delovnim mesti dežura in ki ji predstavlja blem varstvo otrok po pok__ bena prehrana, ki se domala' težko udejstvuje na družben tičnem področju in v organih upravljanja in ki ima nizke k ske normative, se le poredko za izobraževanje ob delu. Omei je tudi udeležba na rednih sta nih seminarjih. Družba bi \> morala skrbeti za gradnjo Sol v dicinske sestre, saj se naši kadri še vedno šolajo v zasti učilnicah brez pravih učnih močkov — v Zdravstveni šo. nice.« »Ljudje se največkrat žujejo zaradi nespreji dolge čakalne dobe. s tem v temeljni orgi Zdravstveni dom R kjer ste zaposleni?« »V naši temeljni organizaciji 4 razpravljali o vseh pripombah nov in trdim, da v Zdrav>:v: domu nimamo čakalne deta splošni ambulanti je normativ ljudi dnevno, sprejeti pa jih še enkrat toliko. Kljub temu r skrbimo, da jih sprejmemo na čeni dan, ura ali dve čakama ne predstavljata čakalne dob* kakor pa bi bilo veliko bolje, ko se* rešili vsi problemi medicinski* ster, ki se ne pojavljajo le rr temveč povsod drugod in ki postati problem za razpravo ukrepe vse slovenske družbe . D.Ssifi Začetek gradnje vrtca v Podlubnl V redno otroško varstvo bo letos zajetih v Loki manj otrok, kot je bilo predvideno -manjkljaj ob koncu leta — Razdeljene bodo vencije Škofja Loka - Pred dnevi je stekla gradnja otroškega vrtca V Podlubniku. Mamice in očetje, ki iščejo varstvo za svoje malčke, so se oddahnili. Sedaj bodo že počakali, saj vedo, da ne čakajo zaman Zelena luč za začetek gradnje je bila pogodba, ki jo je Vzgojno varstveni zavod Škofja Loka 30. oktobra podpisal z. -Jelovico iz Škofje Loke. ki bo skupaj s kooperanti zgradila v Podlubniku montažni vrtec Dosežena je bila predaja objekta »na ključ«! Vrtec bo odprt predvidoma sredi prihodnjega leta. Težavo predstavlja še daljnovod, ki ga bo treba zaradi začetka del takoj prestavni. Gradnja otroškega vrtca v lubniku je bila načrtovana preteklem letu in na tej osnovi je tudi sestavljen program vzgoje varstva za letošnje leto. vsekakor razumljivo, da redno varstvo in vzgojo I\ki-že v bil in Zato je letos v ne bo bilo zajetih toliko otrok. številka 1002 tako ne kot je predvideno in bo dosežena Zmogljivosti so se povečale s tremi novinu <>™flkI pri Sv. Duhu in število oddelkov vzgojnovarstvenoga /.'»voda se !<• tako povečalo na 41 V letos izpolnjen dopolnilni ki v 80-urno varstvo zj otrok. Za potujoče vrtce ( šnjem letu veliko zanimanja, je za to obliko varstva o namenjalo premalo den*-* treba ugotoviti, kolikšni se organizacije takih skupin in voriti o vrednotenju dela teljic, ki vodijo potujoče vrtet Pregled finančnega skupnosti otroškega prvih letošnjih devet pokazal, da so bili prihodki od načrtovanih. Končen zato verjetno ugotovljen primanjkljaj, ki se b valorizacijo letnega plana pres* naslednje leto. V letošnjem letu ~še aaso razdeljene subvencije, za k« namenjeno 357.000 din. V Skal občini tudi še ni natančna < Ijen njihov pomen. Vzgo;; stveni zavodi bodo zbrali potrebah po podpori, m o*: tudi občasne denarne poanta kakor pa se bo treba v I temeljito dogovoriti o vto* menu ter načinu subvem M. Y<#* ^KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM USPEŠNO IZOBRAŽEVANJE DELEGATOV Jesenice — V petek, 17. novembra, se bo končal H. seminar za delegate zborov jeseniške občinske skupščine, ki ga izvaja delavska univerza z Jesenic. Organizator ugotavlja, da je bila udeležba na doslej opravljenih seminarjih dokaj skromna. To pa je verjetno posledica tega, ker v nekaterih temeljnih organizacijah niso storili vsega, da bi se njihovi delegati lahko seminarja udeležili. Na to so opozorili tudi na nedavni seji skupščine kluba samoupravljavcev na Jesenicah, kjer so poudarili, da morajo družbenopolitične organizacije v bodoče temu posvetiti več pozornosti. Kot organizator načrtuje, bodo do konca letošnjega leta v jeseniški občini pripravili še šest seminarjev za delegate. Rina Klinar 11. stran GLAS Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE IU2NIK KAMNIŠKIH PLANINCEV - V tednu P***ooanja 85-letnice ustanovitve planinskega ••ttoo Kamnik so planinci v mestni izložbi raz-^^R^nnjpomembnejše dokumente iz preteklosti. S POTI PO SZ IN MONGOLIJI — V Lescah- se obeta v ponedeljek, 20. novem-**. zanimiva prireditev. Osnovna organizacija ZSMS **** prireja v avli domače osnovne šole ob 18. uri poto-1 predavanje z naslovom S poti po Sovjetski zvezi in 1jl H. J. pobratenje med GASILCI ***** - Tržiški gasilci se lahko pohvalijo, da so že •■Odokaj plodno sodelovali s svojimi poklicnimi kolegi ^■»grajske občine Palilula. Konec tega tedna bodo to ***»vanje kronali s podpisom listine o pobratenju. > Megacijo občinske gasilske zveze iz Palilule bodo -rfirani sprejeli danes dopoldne, ko jim bodo med dru-Pokazali tudi tovarni Peko in BPT ter muzej v Begu-I ^j*- Jutri, v soboto, ob 9. uri jih bo sprejel predsednik *^*ftne občine Tržič Milan Ogris skupaj s predstavniki ^■ftuiopolitičnih organizacij, nakar bo ob 10. uri slove-^* Podpis listine o pobratenju med obema občinskima Eskima zvezama. Srbski gasilci bodo med tridnevnim **toni. domov se bodo vrnili v nedeljo zvečer, spo-^■5 tudi delo svojih gostiteljev in izmenjali izkušnje. h. J. (95. zapis) Od taborniške gozdne šole pa do zahodnega konca Bohinjskega jezera ni več daleč — zato se senožetni ravnici tudi pravi Ukane, pač kraj na koncu. Razloženo naselje na kar precej osojni, vlažni valoviti ravnici je imelo sprva kmetski značaj — tu so bile senožeti in seniki bohinjskih gospodarjev, predvsem domačinov vasice Studor. Zdaj pa ima Ukane bolj letovi-ščarsko lice, mnogo je poletnih hišic (nekatere so le predelani stari seniki, kar je najbolj pravilno!), tu je hotel Zlatorog. Dom pri Savici, Koča pri Savici, samopostrežna trgovina, hidroelektrarna, meteorološka postaja, spodnja postaja žičnice na Vogel in obsežno taborišče Ine »kamp«!) za motorizirane turiste s šotori. Torej idilično samoten, tih in čist Ukane ni več .. . ■ .mi —min—mamu DELOVNA AKCIJA JESENIŠKIH UČENCEV -Tudi v letošnjem letu so pionirji izvedli v jeseniški občini več uspešnih akcij za urejanje okolja. Zadnjo takšno akcijo so preteklo soboto na Jesenicah pripravili učenci osnovne šole Prežihov Voranc z Jesenic. Pobudo za akcijo so dali člani mladinske organizacije na šoli, uresničili pa sojo v sodelovanju s komunalnim podjetjem Kovinar. Okrog sto učencev je delalo na dveh deloviščih. Prva skupina je urejala okolico komunalnega servisa, druga pa je čistila Razgledno pot nad Jesenicami. Predstavniki komunalnega podjetja Kovinar so pohvalili izredno prizadevnost mladih, dogovorili pa so se tudi, da bodo v prihodnje izvedli še več delovnih akcij za lepšo ureditev okolja. — Foto: J. Rabič GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI ASA PISMA ODMEV NA ZAPIS CHTOMIRJA ZORCA V Glasu, z dne 3. no-^**Mevilka 85 sem v 93. za 'sZSSF1^' ° nekaterih krajih *»*Wre občine zasledil maj "^Pravilnost in pisca dobro ***** popravljam oziroma jujem. zapisu avtor omenja drugim tudi pomnik v Bit-in piše, da je pomnik ,?n devetim padlim bor-•VOK To pa ni točno, kajti žrtve so bile pripeljane iz *)tkih zaporov in so bile kot talci. To je bilo levo povračilo, ko so v tem kotu Gorenjske nemško učiteljico. Ti *o bili ustreljeni v lepem, opravili meritve in v J«k, 13. novembra, motnje Za prvi in dru ni program ega studia sta bila spre-kanala prešibka, zato so vPaaali italijanski, madžarski ki programi drugih naših * Po izmeritvi čistih kanalov sprejemni kanali preus-televizijska pretvornika ^JL* Selca. To je bila le preu-^7*V sprejemnih kanalov na Lubnik. ki ne zahtevi < sprememb kanalov na televizijskih sprejemnikih naročnikov, Slika mora biti odslej povsem čista na vsem širšem območju Škofje Loke, razen v vhodnem predelu v Poljansko dolino (Podpulferra, Postal, Zabrajda. Spodnji trg), ki je v mrtvem kotu in ne more sprejemati programov s pretvornika na Lub-niku. Za ta predel bo postavljen manjši pretvornik v Puštalu, o čemer je že sklepal svet krajevne skupnosti Škofja Loka in zanj namenil sredstva iz samoprispevka. Po besedah ing. Sama Štera. strokovnjaka RTV Ljubljana so na stolpni cah v Podlubniku, kjer nimajo dobre slike, za tako pomanjkljivost krivi monterji skupnih televizijskih anten. M. Volčja k priti, bodo obiskali na domu in jih tudi obdarili. Prijetna slovesnost, ki so jo v domu na Javorniku pripravili za svoje najstarejše člane, je zaradi tople pozornosti in prisrčnosti prisotne navdušila. Zbrane so pozdravili predsednik društva upokojencev Javornik — Koroška Bela Franc Arh. predsednik sindikata v jeseniški železarni Štefan Ščerbič in predstavnik občinskega sindikalnega sveta Ciril Šoberl. Navzoči pa so bili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij. V pestrem kulturnem sporedu so nastopili moški pevski zbor upokojencev, folklorna skupina domačega društva, kvartet upokojencev ter učenci osnovne šole Karavanških kurirjev NOB s Koroške Bele, s katerimi društvo tudi sicer dobro sodeluje. Za sklep je treba omeniti, da se v društvu upokojencev vsak mesec spomnijo tudi članov, ki dopolnejo 60, 65, 70 ali 75 let, po 75. rojstnem dnevu pa se jih spomnijo vsako leto. Vsekakor, posnemanja vredna po- Slap Savice — izvir Save Bohinjke SLAP SAVICE Biser — ne le Ukanca. Bohinja. Gorenjske, pač pa vse slovenske dežele — je slap Savice. Iz njegovih pen izvira del Save. tu je prevzel Prešerna navdih za pesnitev Krst pri Savici, ki je bila prvič objavljena v letu 18315. Preprosti in učeni rojaki so se vse od izida Krsta pri Savici »trudili, da bi pogledali v obraz ti skrivnostni slovenski pesniški umetnini, ki je vabila in še vabi vsako slovensko srce k sebi, bodisi, da soglaša z mislijo odpovedi kot žrtve za sočloveka, bodisi da se ji upira. Najsi bo notranji odnos bralca do Krsta tak ali drugačen, v vsakomur vzbuja vihar misli in vprašanj, enemu čisti in preganja predsodke, drugemu podžiga zamirajočo vest, tretjemu vnema srd in žalost, vsem pa radodarno daje tisto nepojmljivo lepoto, kakor jo nudi samoten pogled s hriba v zamirajočo večerno zarjo. To je spev srca vseh src. ki je v vseh življenjskih vprašanjih bilo s svojim ljudstvom, a je prehitevalo trdi in krvavi razvoj za skoro poldrugo stoletje.« Verzi te pesnitve so bili izvezeni na partizanskih bojnih praporih (»Največ sveta otrokom sliši Slave!« — »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svitlim soncem sužnji dnovi!«), bili pa so tudi neštetokrat vpleteni v vzpod-bujevalne govore — sprva na taborskih zborovanjih, pozneje pa tudi na partizanskih mitingih. Pesnik in zgodovinar dr. Jože Kastelic pa pove za današnji pogled na Prešernov Krst pri Savici: »Notranji problem Krsta razrešuje slovenska zgodovina sama. Črtomirov poraz v osmem stoletju je s slovensko osvobodilno vstajo prenehal biti usodna legitimacija naše narodne bitnosti.« PREŠEREN IN PREŽIH Pri pozornem branju Krsta pri Savici se bo marsikdo ustavil ob prelepi pesniški primeri: Izmed oblakov sonce zdaj zašije, in mavrica na bledo Bogomilo lepote svoje čisti svit izlije, nebeški zor obda obličje milo. Realist v človeku brž zadvomi: le odkod mavrica v onem mračnem, senčnem kotlu, v katerega globino ' pada 97 m visoki slap Savice? Pa je vendarle res: do 10. ure dopoldne je ob sončnih dneh mogoče videti celo več mavric — saj je ozračje polno razpršene rose. Podobno je pri Prežihu. V Solzi-cah preberem: ». . . ko je mati stopila na hišni prag. - Ta trenutek je daljno sonce poslalo svoj prvi sončni žarek na dvorišče in po njem se je razlila prelepa svetloba. Sredi te svetlobe je stala mati. prečudnO lepa in vsa ožarjena. kakor prikazen iz nebes.« SPET NA TRDNIH TLEH Utegnil bi tudi dobromisleči bralec teh pomenkov reči: glej ga. o čem vse piše. na trdna tla pa se ne spusti! No, to je presneto res! Toda o teh »trdnih tleh« so in še bodo pisala druga, bolj poklicana peresa. Turistična, gospodarska, športna, politična idr. Saj vem: v zvezi z Bohinjem bi bilo treba pisati tudi 0 Triglavskem narodnem parku z njegovimi Sedmerimi jezeri, pa o kompleksu domov, smučišč, žičnic in vlečnic na Voglu, o Domu na Komni. o planinah (vsaj 0 Uskov-nici. Zajamnikih in Vogarju). o Pokljuki — pa seveda tudi o svetu okrog Triglava in o gorah, ki zapirajo Bohinj na jugu. Vsaj za hidroelektrarno pod slapom Savice pa res lahko rečeni dobro besedo. Ko so jo gradili, smo se vsi bali. da bo prizadeta lepota slapu Savice. Toda načrtovalci in izvajalci del so to pot tankočutno postopali. Ne dovodni rov, ne tlačne cevi narave niso prizadele. Elektrarna sama je bila postavljena dosti niže. Njene turbine in generatorje danes dobro oskrbujejo Bohinj t energijo in lučjo. - Seveda daljnovod kazi pokrajino (kot tudi gozdni izseki) - toda tu očitno ni pomoči. zornost Rina Klinar Premalo parkirnih prostorov Radovljica — Pred trgovskimi in drugimi lokali v središču Radovljice, posebno pred trgovino Murka, prodajalno Peko, Merkurjem, Tiskarno in lokalom Nada občutno primanjkuje parkirnega prostora. Zdaj si v občini prizadevajo, da bi parkirišča povečali in tako omiliti problem, ki postaja že navzdržen. Da bi odpravili takšno stanje, je izvrsni svet skupščine občine prejel več sklepov, med drugim naj bi samoupravna komunalna skupnost prevzela investitorstvo za izgradnjo dodatnih parkirnih mest ob organizacijski pomoči krajevne skupnosti Radovljica. Ta parkirišča naj bi krajevna skupnost vključila v svoj program za prihodnje leto. Investitor naj bi pripravil samoupravni sporazum o sofinanciranju med zainteresiranimi in pripravil obenem tudi več variantnih rešitev. Najprej se bodo morali vsekakor dogovoriti, kako naj bi rešili poslovne prostore salona Nada Radovljica, ki naj bi se preselil na novo lokacijo. Obenem pa naj bi proučili tudi možnost parkiranja na vrtu nasproti sedanje gostilne Kunstelj. I) s. SLOVO OD BOHINJA Kot je bila moja prva beseda za Bohinj pohvalna - da tu ni bilo toliko narodnih izdajstev kot drugod in da tudi organiziranega belogardizma Bohinj skoroda ni poznal — naj bo taka tudi zadnja, za slovo. Le da to pot navajam besede bohinjskega domačina, slavista in zgodovinarja dr. Jože Mahniča: »V ljudeh je moralo živeti še tudi nekaj tistega uporništva, ki so ga v Bohinju, kakor je izpričano, pokazali v časih kmetskih puntov, precej pa je k razpoloženju ob okupaciji brez-dvoma prispevala tudi znana gorenjska samozavest, odločnost in drznost. Zato ni bilo nič slučajnega, če so ljudje V Bohinju partizanstvo kot narodno osvobodilno gibanje sprejeli in opremljali z neprisiljenimi simpatijami in požrtvovalnim sodelovanjem ter je večji del Bohinja, ne le hribov, ampak celo doline, ostal v dobi okupacije stalno v rokah partizanov.« Seveda ni bilo mogoče v te skope pomenke o Bohinju in njegovih ljudeh, vplesti tudi pripovedi o bohinjskem gorništvu in smučarstvu. Posebno žal mi je. ker nisem mogel zbrati dovolj gradiva o ljudsko-prosvetnem delu v tej odmaknjeni deželici — le o velmožeh. ki jih je Bohinj dal slovenski kulturi sem že na kratko, žal le na kratko, pisal. Sicer pa ostaja naloga: te in druge zapise o gorenjskih krajih in ljudeh še enkrat temeljiteje napisati, marsikaj popraviti, še več dopolniti p . tudi nanovo in širše obdelati. Do konca oktobra na Gorenjskem 15 žrtev gora KRANJ - Čeprav vso zgodovino bolj ali manj navezani na hribe in gore Slovenci se nikdar nismo tako množično zahajali vanje kot sedaj. Danes je že sram reči, da še nisi bil na Triglavu ali vsaj enkrat v gorah. Letno skoraj milijon registriranih obiskovalcev gora nas uvršča med planinske narode. Vsi gorniki pa niti registrirani niso, zato je število zanesljivo še večje. V gorah srečujemo vse, od dojenčkov do starčkov. To ni le rezultat samonikle želje po gorah, temveč vsako leto povečujejo obisk gora organizirane družbene akcije. Naš gorski svet je prepreden s skoraj 3(K) kilometri potov. To je ogromna številka. Planinska pota postajajo trimi, nikdar osamljeni. Pohvalimo se in tudi drugi nam priznavajo, da je večina naših potov vzorno urejenih, nadelanih in varovanih. Marsikje v tujini mora gornik trikrat preveriti (to zaradi previdnosti tudi pri nas ni odveč — op. p.), ali si pomagati z varovalno vrvjo in klinom, ali pa je oboje tako razmajano, da sta prijem za vrv in stopnja na klin lahko usodna. GORE KAZNUJEJO NAJSTROŽJE Uredništvo Glasa je povabilo na pogovor o varnosti v gorah, položaju reševalcev in Gorske reševalne službe ter vzrokih nesreč predstavnike postaj GRS z Gorenjske, zastopnike Uprave javne varnosti iz Kranja in vodjo sektorja letalske milice republiškega sekretariata za notranje zadeve. Po njihovi sodbi so pomanjkljiva planinska vzgoja in preveliko tveganje planincev še vedno glavni vzroki za nesreče, gorska reševalna služba pa mora posredovati največkrat pomanjkljivo opremljena, pa tudi njen položaj še ni urejen Največkrat sami izzivamo nesrečo Nesluten porast obiska slovenskih gora, katerih glavni del odpade na Gorenjsko, in želja ljudi priti pogosto za vsako ceno čim višje, povečujeta število nesreč. Gore najstrožje kaznujejo vsako napako, objestnost, podcenjevanje gorništva in precenjevanje sebe. Strašne tragedije so se in se vedno pogosteje dogajajo. Kranjska postaja Gorske reševalne službe je morala do konca letošnjega oktobra na 11 reševanj. Milijon ljudi je letos obiskalo naše gore. Povečan obisk pa je tudi eden od vzrokov za tako pogoste tragedije v gorah Kmetovalci, kmetijske organizacije KŽK Kranj - TOZD Kmetijstvo Mehanični servis Šenčur vam nudi rezervne dele, servisne usluge in vzdrževanje kmetijske mehanizacije v garanciji in brez: TORPEDO DEUTZ4006 6806 7206 URSUS C 335 C-355 UTB U-445. V-445 L 445 RASOUALI vse tipe PIONIR-POUSKI kombajn za krompir brez garancije: IMT, motorje LOMBARDINI TOMO VINKOVIČ PE;/I8, TV418. TV-521. TV-730 WULLMAUS (kombajne za krompir) proizvode SIP. ostale kmetijske priključke V prodajalni servisa nudimo še rezervne dele /a razne kmetijske priključke ležaje, gume, akumulatorje, zaščitna sredstva in raznovrsten elektro material Odprto vsak dan od 6 do 14 ure in v soboto od 6 do 12 ure Kupci se lahko oskrbijo osebno ali po povzetju Vse servise in usluge na domu lahko naročite na telefonsko številko (064) 41-025 RADI VAM BOMO POSTREGLI TUDI S STROKOVNIMI NASVETI IN INFORMACIJAMI, KORISTITE NASO PO NUDBO IN ZADOVOLJNI BOSTE Štirikrat za ponesrečene ni bilo pomoči. Po podatkih Uprave javne varnosti v Kranju je bilo do konca oktobra v gorenjskih gorah 27 nesreč, ki so terjale 15 mrtvih, 10 ponesrečenih pa je bilo težje ranjenih. Le dva primera sta terjala blažje posledice, kar kaže, da se nesreče v gorah najpogosteje končajo s smrtjo ali težko ozdravljivimi |)oškodbami. Nezgode na smučiščih niso upoštevane. Ce pa k temu prištejemo še primere oslabelosti, najrazličnejših napadov in drugih primerov, pa so gorenjske gore v letošnjih desetih mesecih 43 krat poklicale na pomoč! Nesreča nesreči ni enaka. V primerih strele so planinci nemočni. Udarec strele je nenaden in strašen in najpogosteje smrtonosen. 1'r.n tako nihče ne more predvideti nenadnega padanja kamenja ali hitre spremembe vremena. Povsem odveč pa so klici na pomoč sredi sne-žišč. v katere je nespametno zašel planinec, v stenah in na poteh, za katere gorniki vedo. da so pretežke, in ponoči, ko odhajajo ljudje na pot, čeprav slutijo, da jih bo ujela noč ali celo poti dobro ne poznajo. Najok-rutneje pa se gora maščuje, ko jo izzivamo, skušamo ugonobiti na silo, brez znanja, pripravljenosti, previdnosti in opreme. Planine želijo spoštovanje in ne dovoljujejo nepazljivosti, zaletavosti in precenjevanja. Številni omahnejo za vselej zaradi objestnosti in pretirane samozavesti misleč, da morajo tudi oni čim višje, ker je pač to že uspelo tolikim in tolikim pred njimi. Grozeče je pogledati otroke in starejše brez s|>remstva na poteh, do katerih niti izkušen planinec ni brezbrižen, gornike v copatah in obutvi, primerni za s|>rehode po ulicah. Pravijo, da je slednjega vedno manj, da ima vedno več planincev dobro obutev, v nahrbtniku, primemo opremo in obleko. videvamo pa t udi cepine. Najtežje se je učiti sam Pogosto in na najrazličnejših mestih in ravneh se sprašujemo, kako preprečevati spreminjanje na ših prelepih gora v pokopališča in kdo je to dolžan storiti. Leta in leta že govorimo, da mora planinska vzgoja v naše šole, pa za zdaj ostajamo pri redkih predavanjih, organiziranju planinskih sekcij, ki imajo boljše pogoje za delo (žal) le na osnovnih šolah, in izletih, ki so jih večkrat primorani voditi in organizirati ljudje s pomanjkljivim planinskim znanjem. Razmere nas bodo prej ali slej prisilile, da z dosedanjim obsegom planinske vzgoje po šolah ne bomo več zadovoljni. Glavno breme planinske vzgoje prevzemajo Planinska zveza Slovenije in vedno bolj društva. Večkrat jim zaradi obilice drugih nalog za to manjka časa, vendar se kljub temu že lahko pohvalimo z. uspelimi akcijami. Organizirani pohodi v gore so izredna šola. Težje in tvegano se je učiti sam in lažje ter učinkoviteje pod strokovnim vodstvom! Kranjsko Planinsko društvo le s pomočjo organiziranih izletov privadilo na gorništvo na tisoče ljudi, pa so se vsakič vsi celi in zdravi vrnili domov. Zvesti svei valci planincev morajo postai oskrbniki in gornike seznanjati razmerami na poteh, z nevarnost in jih navajati na abecedo pon* nja in ravnanja v planinah. Izred pomemben je vpis v knjigo obisk valcev postojank. To ni modi muha, temveč ravnanje, ki je ; pogosto pomagalo v kritičnih primerih, če je planinec napisal kod je prišel in kam kani kren Dobrodošle so opozorilne table M poteh. Planinsko društvo Tržič ■ postaja GRS redno z napisi opozarjata obiskovalce Zelenice i« zanesljivo je bila preprečena mar>; katera tragedija. Kranjsko drušn je kljub nekaterim kritikam na t» od potov na Ledine namestilo tafa* »Pot zaprta« in preventiven uči«* je bil velik. Le redki opozorila a* upoštevali. Pri planinski vir* preventivi in varnosti, kar je ** skupaj širok pojem, imajo sv* poslanstvo gorski stražarji, nar kacisti, alpinisti ter reševalci Ve> dar njihova opozorila pogosto k* na gluha ušesa gornikov, ki neupe števajoč opozorila vztrajajo svojem. Prav kmalu bomo moL razmišljati o gorniški varnost službi, delu milice, ki bo imela vss potrebna pooblastila. Preventivne-in vzgojnega pomena pa so sprotna kratka in jedrnata sporočila v sreči stvih javnega obveščanja. Treba povedati ljudem, katere pohode r vzpone odsvetujemo, kjer so mogoč: vendar s primerno opremo. in ^ se je mogoče povzpeti brez težav Predvsem pa se moramo ]v sami obnašati v gorah samozašči tovariško in preventivno! pn- in na V vsakem vremenu in vsak*9 času morajo reševalci v akcv? Zato reševalci težko razume* da je njihovo delo pogosto # tako malo cenjeno in njik* družbeni položaj še neurejen, »» tudi za osebno in reševalno oprr mo zmanjkiue denarja. Vabilu itn pogovor o varnosti v gor** in poloftaju reftevalcev ter (ionske re*r valne službe so se odzvali POLDE OJ STKRSEK, inspektor Uprave ia>r varnosti iz Kranja. ZIVKO DREK0-N.JA, komandir oddelka milice v Preddvoru. ANDRKJ ANDOLSEK. Man p*-staje GRS Kranj in vodja sektorja let* ske milice republiškega sekretariata M notranje /adeve. dr. ANDREJ ROB1Č /(|r..Miik in olan postaje G Rs TrK KMII. HKRl.Et . n. 'elnik postaje GRS Kranj. ANTON £J^> "gNfc* p.* »taje GRS Trti*. PMRR JEŽKR. hcS nik postaje GRS Radovljica in FRA V Lavinski psi so zvesti pomočniki gorskih reševalcev, ko morajo P°£zl nesrečene pod snežnimi plazovi - Fotografije prispevali t" rane dan, Jože Zaplotnik in Franci Ekar I M Z opremo na psu Slovenska gorska reševalna služ ba, ki združuje skupaj s pripravniki skoraj 400 članov, od katerih jih je lepo število na Gorenjskem, izjemno odgovorno uresničuje svoj del odgovornosti za varnost v gorah in se bojuje za vsako življenje, viseče med obstankom in smrtjo. Reševanje v gorah ni nikakršen hobi. Reševalna služba združuje ljudi, humane in hrabre, občudovanja in spoštovanja vredne. Tako kot nesreča ne izbira ne časa in ne kraja, tudi reševalci hitijo tja, kjer je bila narava močnejša od človekovega znanja in njegovih sposobnosti. Polna usta imamo večkrat hvale na račun reševalcev, v praksi pa jih preradi puščamo osamljene. Redka družbena priznanja smo doslej namenili reševalcem. Le-ta sploh niso njihov cilj. Predvsem želijo, da jim ne bi bilo več treba tarnati zaradi slabe osebne opreme in pripomočkov za reševanje, da ne bi trepetali, kdaj se bo odlomilo kolo ali odpovedal vitel in kje bodo zbrali denar za nova. Marsikateri načelnik postaje mora s člani brisati prah z najrazličnejših kljuk in prositi za denar. Na Gorenjskem gmotni položaj postaj GRS ne bi smel biti vprašljiv, prav tako pa v nobeni organizaciji združenega dela ne bi smelo prihajati do kolebanj, ali reševalcu odobriti za humano akcijo plačan dopust! Zal je to še marsikje vprašanje. Doma tudi ne premoremo primerne opreme. Reševalci čakajo na uvoz, pa ga ne dočakajo. Znajde se vsak kakor ve in zna. Večkrat pa je treba v skrajni sili po najnujnejšo opremo tudi na »šverc« v tujino, plača pa jo seveda vsak sam. Problemi nastajajo pri reševalni in osebni opremi, pri svetilih, napravah za zveze, jeklenicah in drugih pripomočkih. Prav žalostno je, da oprema, ki ni tako draga, zaostaja za znanjem naših gorskih reševalcev, ki so bili večinoma pred tem prekaljeni alpinisti. Vzgoja gorskih reševalcev je v Jugoslaviji končno enotna, številnejši in izkušenejši pa je tudi instruktorski kader. Od časa do časa zaškriplje pri zvezah. Denar za tovrstne naprave ne bi smel biti problem, saj to ni luksuz ali nepotrebna potrata denarja Premalo reševalcev pa ima še vedno na domovih telefonske priključke. K//ub nezavidljivemu položaju sevalcev in reševalne službe so bile vse letošnje reševalne akcije na Gorenjskem izpeljane brezhibno. Pri rešavanju v gorah ni preskušanja. Akcija mora popolnoma uspeti prvič. Popolno obvestilo o nesreči pol uspeha Obveščanje o nesrečah v gorah je vedno naša slabost. Gre tudi za obveščanje o nesrečah med posta jami Gorske reševalne službe, ki pa se zboljšuje. Kako naj na primer ob obvestilu o eni od letošnjih nesreč, ki seje glasilo»Eden je odletel, pa še živ je bil«, reševalci vedo, kje je nesreča bila in kakšno vrsto posredovanja izbrati. Obvestilo o nesreči mora biti čim bolj točno in popolno. Reševalcem se je lažje odločati, ali uporabiti klasično reševanje, ali klicati na pomoč helikopter, ali alarmirati manj reševalcev ali več in. ali poklicati k sodelovanju tudi reševalce iz sosednjih postaj Naše Planinske postojanke imajo premalo brezžičruh »vez z dolino. Po domovih izginjajo zaloge materiala za prvo pomoč, dobrodošli pa bi bili tudi zemljevidi in skice planinskih potov določenega območja. Kabšče in Cojzova koča na primer imata zvezo z dolino in to se je že nekajkrat obrestovalo. Zaradi nepopolnega obvestila o nesreči je že Helikopter, štiri ima za zdaj republiški sekretariat, pričakujejo pa petega, močnejšega, je sodeloval v 70 odstotkih letošnjih reševalnih akcij. Nad 60 ur letenja je bilo potrošenih za to, podatki pa kažejo, da sodeluje helikopter v vsaki reševalni akciji poprečno 1,45 ure večkrat odšlo v akcijo več reševalcev kot bi bilo potrebno, večkrat pa tudi premalo. Reševanje je timsko in odgovorno delo, kjer niti človek niti oprema ne smeta zatajiti. Ukrepanje na pamet odpove na prvi pres-kušnji. Helikopter se je uveljavil Dvoje novosti je bilo prelomnih v delovanju naše Gorske reševalne službe. Pred desetimi leti se je gorskim reševalcem prvič pridružil helikopter Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Težko je bilo začeti z njim in enako kot na tujem so tudi pri nas vladali odpori, pomešani z nezaupanjem. Čas je razsodil in v 70 odstotkih vseh letošnjih reševalnih akcij je bil helikopter nepogrešljiv! 25 ponesrečenih ali umrlih v gorah je helikopter prepeljal v dolino. Pri vsaki akciji reševalci oziroma vodstvo akcije odloči, kakšen način reševanja je mogoč in za ponesrečenega najučinkovitejši. V takih primerih nihče ne vpraša za ceno, ki pri helikopterskem reševanju ni višja od klasič- meščajo z znanjem in prepričanjem, da je pomoč sočloveku prva. Vedno bolj spoznavamo, da je nesmiselno in nemogoče izšolati na primer 200 reševalcev in kopico zdravnikov za reševanje s helikopterjem. Bolje je usposobiti manjšo ekipo, ki ho sposobna posredovati povsod. Tudi ideja o profesionalizaciji ekipe postaja vedno bolj otipljiva. Leta-lec-reševalec je specializacija in znanje kot to velja za zdravnika, sodelavca v reševalni akciji. Pilot sam vsega ne zmore in uspešnost akcije je odvisna od njega, reševalca in zdravnika. Klasično in helikoptersko reševanje se dopolnujeta in to učinkovitost službe še veča. Izredna pomoč milice Druga izredna vzpodbuda reševalni službi je bila intenzivnejša vključitev službe milice in njenih delavcev. Reševalci so običajno poklicani na reševanje s sodelovanjem milice. Prav tako so jim na voljo njihove zveze in vozila. Milica od leta 1969 dalje vzgaja kadre tudi za potrebe GRS in precej miličnikov se na Gorenjskem vključuje v akcije Vabljive so naše gore. Vendar so tudi okrutne. Strogo znajo kaznovati nepremišljene. Prav napaka človeka najpogosteje botruje nesrečam, ki se večinoma končajo najbolj tragično. nega. Odločujoče je, da dobi ponesrečeni čim prej prvo medicinsko pomoč. Helikopter je opremljen tako, da se ponesrečenemu pomoč lahko nudi tudi med prevozom, Nošnja ali vožnja pri klasičnem načinu reševanja bi bila za tako poškodovane usodna. Slovenija ima že pilote, reševalce in zdravnike, izurjene za reševanje s helikopterjem, Skoraj neverjetne akcije so že izvedli ti hrabri reševalci. Pomanjkljivo opremo nado MMW-. _ „nrnosti v gorah in reševanju v prostorih Pla-Udeleženci pogovora o varnosti * ninskega društva Kranj. (iKS. Ne gre le za reševanje, ampak za opravila, za katera je vzporedno zadolžena milica. Na Gorenjskem je sodelovanje med UJV in GRS vzorno. Marsikatero življenje je bilo utrgano smrti tudi zaradi tega sodelovanja in marsikateri, navidezno nerešljiv problem, je bil z. obojestranskim razumevanjem razrešen. Ne le reševalci, tudi milica vsak trenutek opozarja, da je treba gorsko reševalne službo bolje opremiti. Ne gre le za nesreče v gorah. Gre za zaščitno, preventivno in posredovalno vlogo reševalcev tudi v primerih drugih nesreč. Vključevanje delavcev milic«- v prizadevanja za doseganje večje varnosti v gorah je t ud i ena od Usmeritev organov za notranje zadeve. V kranjski občini se na primer sedem miličnikov že vključuje ena kovredno v GRS, pri tem pa kaž«' Se posebej izpostaviti preddvorski oddelek milice. Takšne primere naj-demo tudi drugi«- na Gorenjskem.! Uredništvo Glasa se zahvaljuje udeležencem pogovora za sodelovanje. Nismo se. upamo, srečali /a«l njič! Veseli bi bili, da za napisano ne bi imeli gluhih ušes. belimo, da se GRS in reševalcev ne spomnimo le takrat, ko je treba sredi noči, v snegU, mrazu ali dežju v gore po ugašajoče življenji-. Predvsem pa bom«) vsi skupaj srečnejši in vai nejši, ko gore n«- bodo več tako pogosta odete V črno! ■lože Košu jek Šport in osebnost Sport ni samo zabava, tekmovanje ali vsebina prostega časa. Postaja močno sredstvo vzgoje in oblikovanja človeka. Družba mu je vse bolj naklonjena in pozorna, saj so prav športniki ljudje prodorne pameti, razvitih gibalnih sposobnosti, združujejo jasnost misli z mišično močjo, hitrostjo in vztrajnostjo. Trening je način prilagajanja organizma na določeno zahtevno dejavnost. Pri tem človek krepi in spreminja samega sebe, odkriva notranje možnosti, da bi se uspešno kosal s prostorom, časom, silo težnosti in se postavljal po robu še lastni starosti. Poleg splošne kondicije in boljšanja tehnike se pri treniranju stopnjujejo pojavne značilnosti pameti kot so kritičnost, razumljivost, razsodnost in preudarnost. Čustva in volja v sestavi osebnosti opravljata dodatno vlogo. Čustva so človeku lahko v pomoč, kadar gre za vedroglednost, veselje, samo-zaupanje; včasih pa so mu v breme. To je posebno strah, negotovost, potrtost, razočaranje itd. V športu in v življenju pamet zmaguje nad neobdelano grobo močjo, pamet kroti jezo, zatira strah in preprečuje nespametno-brezglavo ravnanje pa tudi nesramno vedenje. Tako imenovane intelektualne igre zahtevajo več bistrosti, prodornosti in objektivne — dejanske presoje okoliščin. Mojstre v športnih igrah in borilnih športih odlikuje posluh za ravnanje nasprotnika. Temu pravimo igralna intuicija, ki se povezuje s tehnično popolnostjo in taktično učinkovitostjo. Športnik mora ob pomoči trenerjev z zglednim življenjem in zavzetim treniranjem na vsakem tekmovanju potr- jevati kakovost. Ta je v formi. A človek ni stroj, nanj vplivajo določene naravne zakonitosti, ki postajajo vse bolj poznane. Gre za bioritem — naravni ritem, ki vpliva na nihanje človekovih mišično gibalnih, umskih sposobnosti in na spreminjanje razpoloženja. Pri vseh ljudeh so očitni slabi dnevi in v takih slabih dnevih športnik ne dosega uspehov. Kakor vsak rad doživlja slast uspeha, tako se mora tudi sprijazniti z grenkobo neuspeha. Ta naj bi bila bolj pobudnica in manj zavi-ralka športnega udejstvova-nja. Športno treniranje odpravlja gibalno in miselno počasnost, naivnost, nerazsodnost, okornost in lenobo. V nekem smislu učinkuje na oblikovanje bolj aktivnega — družbeno angažiranega značaja. S pridobivanjem delovnih navad, krepitvijo potez volje, ki so del značaja, človek postaja bolj revolucionarno zagnan. Namen vzgoje se še posebno uresničuje, kadar se vnema dopolnjuje z vestnostjo, odgovornostjo, načelnostjo in humanistično družbeno usmerjenostjo. V osebnosti športnikov se kaže življenjski in svetovni nazor — odjek številnih vzgojnih vplivov. Športni vaditelji, učitelji in trenerji bi morali posredovati pravi kažipot, v katerem bi se prepletale sa-moodgovornost, osebna zrelost in zdrav pogled na življenje. Športna vzgoja po svojem smislu in namenu presega staro telovadbo ter novejšo telesno vzgojo. Dobiva globlji pomen, saj gre za vzgojo osebnosti, pridobivanje dragocenih življenjskih vrednot in izkušenj. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Golob zanetilpožar V gozdovih okrog Hollywooda je izbruhnil velik požar, ker je nekemu taborniku pobegnil z ražnja še živ golob. Nesrečna ptica si je z gorečimi krili poiskala rešitev v hladni senci gozdnega drevja. Povsod, kamor se je spustila, je začelo goreti. Ogenj, ki ga je na več kot štirih hektarih zanetil golob, so uspeli pogasiti šele po več kot eni uri. Ljubosumni inšpektor Nekdanji zdravstveni inšpektor Guardella iz Philadelphie je vstopil v svojo nekdanjo pisarno z vključeno električno žago in krenil proti novemu inšpektorju. Ta je z gibčnim skokom in vpitjem nemudoma izginil iz prostora. Bivši inšpektor je nato mirno prežagal svojo staro mizo in se vdal policiji. Zaskrbljeni Britanci Preglednica britanskega sveta za socialno službo kaže med drugim, da bo po najnovejših računih leta 2000 v Veliki Britaniji okoli 600.000 več moških kot žensk v starostni skupini od 15 do 44 let. Ob tem izražajo bojazen, da bo težko najti ženske, ki bi želele delati kot učiteljice in kot pomožno zdravstveno osebje. TE DNI PO SVETU POBIJAJO KMETE V Salvadorju. najmanjši srednjeameriški državi, je zelo napeto zaradi novega vala oboroženih akcij gverilskih organizacij »ljudske revolucionarne vojske« in »ljudskih sil za osvoboditev — Farabundo Marti«, ki so izbruhnile zato, ker so pripadniki vojske in provo-jaških oboroženih tolp množično ubijali kmeti'. Minuli teden so v več salva-dorskih provincah ubili najmanj 30 kmetov, obtoženih sodelovanja /. »pozicijskimi političnimi silami, nad 60 pa so jih ranili. ŠPANIJA NEUVRŠČENA Španija l>i si morala za svojo splošno zu-nHfl jcpolil iiii" usmeritev izbrati politiko neitv ršecnost i. je izjavil član izvršnega ko miteja ("K KI' Španije Mamici Aziaratc. Rekel ie. ji profesorji na šoli. saj sem prav tu dobil prve osnove kraljice športa. Z«- na začetku moje atletske kariere sem se zapisal skoku ob palici:« In zakaj prav skok ob palici? »Všeč mi je bila ta atletska disciplina. Všeč prav zato. ker so se lomile palice. I.epo je videti skakalca, ki naska-kuje višino. In tu je bil še trener Boris H«>ly.« Začeli ste s skokom. Kakšen je bil vaš napredek preden ste priskočili in dosegli nov državni rekord za starejše mladince? • Začetek je bil težak kot pri vseh. Vendar je šla pot s treningom navzgor. Začel sem preskakovati višino na 250 in kot pionir sem že preskočil .110. kot mlajši mladinec pa 390 cm. Z« t 11 eni je bilo treba veliko truda. Imeti moraš dobre pogoj«' M sk«)k, d«»hr«» palico in še kaj. Pri tem je potrebno tudi malo sreče. Prav pri palicah so težave, saj s«- lo-mijo, ena pa stane šest tisoč ilinarjev. Torej je ta disciplina draga. Dobri skoki so odvisni tudi od zalcti-šča~ Lažje je skakati na tartanu. slabše a tepihu in najslabše pogoje imamo, je Mlet išče prekrito z ugaski. In prav na tem zaletišču v Kranju treni-ramo.« Pogoji so v Kranju torek slabi? »Res so. Potrebno j«- trenirati na gaskih trikrat do štirikrat t«>densko. udi z opremo so težave.« Štefan ne obupuje. Trenira in trenira n največja želja mu je, da bi kmalu lahti preskočil petmetrsko višino! I) 11 iimei KRANJ — Sindikalne košarkarski moških moštev v telovadnici osnovni Josip Broz-Tito v Predosljah so zanimive in kvalitetne. Presenečenja v vseh treh skupinah se vrste iz kola v kolo. Gorenjski tisk, vodilni v prvi skupini, je tudi v tem kolu brez težav premagal košarkarje Ljubljanske banke, v drugi skupini pa sta vodilna Tekstilindus in Gradbinec brez težav osvojila nove točke. Enako dob-ro v tretji skupini igra Prosveta. ki je dohi-la srečanje z Domplanom in UJV. Izidi — Postaja milice : Gradbinec 13:20 (4:8). Tekstilindus : ETP 21:7 (13:6). Prosveta : Domplan 19:16 (12:8), Prosveta . Ikos 41:23 (20:13). IBI : Domplan 19:13 (8:2), UJV Prosveta 8:27 (2:19). IBI : lk«is 27:22 (17:9). Ljubljanska banka : Gorenjski tisk 15:21 (3:14). V prvi skupini vodi Gorenjski tisk s šestimi točkami, slede mu Planika 2. Iskra 2. Sava 2 in Ljubljanska banka, ki je brc/ točk. Gradbince in Tekstilindus imata v drugi skupini po štiri točke. Postaja milice je tretja z dvema, četrti pa Iskra-merilne naprave brez točk. Prosveta vodi v tretji skupini s štirimi točkami. Tu jih ima enako število tudi IBI. UJV ima dve, Domplan in Ikos pa sta še brez njih. Košarka Popustili v nadaljevanju KRANJ - SKL - moški E Triglav : Li-tija-Zagorje 78:67 (53:31), telovadnica OŠ F. Prešeren, gledalcev 100, sodnika Rehar (Petrovec), Lančner (Ljubljana). Triglav: Erlah 16, Travenj 6, Strniša 6, Zupan 23, Omahen 11, Benedik 6, štefe 2, Zura 8. Enakovreden začetek in nato bliskoviti napadi domačinov ter razbita obramba gostov. Vse to je bilo v prvem delu igre. V drugem so triglavani igrali dobro le pet minut, nato pa so gostom dovolili, da so zmanjšali razliko, ki je bila že trideset točk. Jutri ob 18. uri Triglav v telovadnici OŠ F. Prešeren gosti košarkarje Elektra iz Šoštanja. dh Marjan Podržaj 349,2 m NOVA VAS — Marjan Podržaj je zmagovalec prvega državnega prvenstva v daljinskem lokostrelskem streljanju. Zmagal je v disciplini standardnih lokov . N specialnim lokom za Klight pa je dosegel prvi uradni državni rekortl 319,2 m. V meglenem in hladnem vremenu so se najbolje znašli lokostrelci Kxoterma in pobrali vsa odličja. Nastopili so tekmovalci Gorenjske, Ljubljane in Rijeke, Tudi dalcev je bilo precej, saj je to vanje takšne vrste gle aj je to prva tekmo pri nas. Naj omenimo. Ha te vrste tekmovanj prirejajo le v Ameriki in da s specialnimi loki ročne izdelavi dosegajo daljave preko 1 milj.. (1500 m) tekmovalci so ustrelili p„ šest rezultat pa se je štela le najdaljša: tekmovalni lok: I. Podržaj . Rozman 304,9 po šest puščic, /a U .111.lim 2 . 3« Kock 304.1 (ex.i) I. M,In, kovic (Ri) 290.1 5. Muk Oblak (exo)2«S| ni Klight lok: I Podržaj 319.2 ni ) I*', Reprezentanta Kitajske med ogrevanjem za dvoboj z Jugoslovani roto: J. Zaplotnik Nogomet Primskovo prvak Tudi druge selekcije so končale s tekmovanjem. Ekipa Primskovega tudi letos ne popušča. Vse ekipe so prikazale dopadljiv nogomet, dobro športno vzgojo in veliko mero borbenosti. Presenetila je ekipa Nak-lega z drugim mestom, na Kokrici pa bodo morali najmlajšim posvetiti več pozornosti. V vseh ekipah je veliko obetajočih igralcev, ki pa jim bo le trd trening in prizadevanje podlaga za višje selekcije. O Celjarju, Arhu, Doljaku, Florjajičiču. Pavlinu, Mirtiču, Majcenu. Mencingarju. Pircu in drugih bo še veliko slišati. Pri prvih selekcijah je kar 120 mladih nogometašev iz šestih šol nastopalo v med-šolski ligi v malem nogometu. Ekipe so bile zelo izenačene. Zelja po zmagi je večkrat nadomestila nogometno znanje. Razveseljivo je. da je bilo na področju vzgoje igralcev storjeno veliko. Potrebna je zmaga V nedeljski tekmi je članski selekciji potrebna le zmaga! Dve novi točki hi namreč pomenili skok za eno mesto na lestvici. Nedeljski nasprotnik, ekipa Tabora, ni zaslužila podcenjevanja, saj je v dobri formi. Res je. da Kranjčani pred domačimi gledalci igrajo slabše kot v gosteh, ker so premalo učinkoviti. Igralcem je točka z Ilirijo pomenila vrnjeno samozaupanje. v nedeljo pa bodo odločni) krenili na zmago. Tekma bo V nedeljo ob 13.45 na stadionu Stanka Mlakarja. V predi« krni ob 12. uri se bodo igralci četrte selekcije pomerili z vrstniki iz Nove Gorice. Zmaga hi pomenila gotovo učvrstitev na tretjem mestu, kar je lep uspeh. Obe ekipi startata na zmago. Upajmo, da v preveliki želji po uspehu ne bodo naredili preveč napak in bodo pred domačim občinstvom dokazali, da znajo igrati. M. Suhi« 16 14 14 • « 2 14 34:13 2 14 36:19 2 14 27:16 I 14 19:16 :? 12 18:14 :\ 12 16:14 1 10 15:24 1 8 20:13 I 8 15:17 1 8 11 32 7 4 11:26 10 0 235 M Šuhir Lestvica drugih selekcij (12 — 14 let): 1. Primskovo 10 8 0 2 36-17 2. Naklo 10 7 0 3 41 16 3. Britof 10 7 0 3 27:16 4. Sava 10 4 0 6 20:26 5. Šenčur 9 3 0 6 16:27 6. Kokrica 9 1 0 8 15:44 Lestvica prvih selekcij (10 — 12 let) 1. F. Prešeren B 10 6 2 2. F. Prešeren A 10 6 2 3. Stane Žagar A 10 6 2 4. J. B.Tito A 10 7 0 5. Simon Jenko A 10 5 2 6. Simon Jenko B 10 5 2 7. Stane Žagar B 10 5 0 8. Lucijan Seljak A 10 3 2 9. J. B. Tito B 10 3 2 10. Stanko Mlakar B 10 3 2 11. Stanko Mlakar A 10 1 2 12. Lucijan Seljak B 10 0 0 Rokomet Jutri Alples : Trokut KRANJ - Zaradi nastopa reprezentanc* Slovenije na ženskem turnirju AVNoj kjer je bila šesta, je bilo zadnje kolo v ženski ligi okrnjeno. Nepopolno je bilo tudi zadnje kolo v moški II. zvezni rokometni ligi, ker so igrali mladinci na rokometnem turnirju Alpe Adria v Beljaku. Od gorenjskih zastopnikov nobeden ni igral, zato bodo zaostala srečanja jutri in v nedeljo. Rokometaši Jelovice bodo gostovali v Slatini, rokometasice Alplesa pa »e bodo jutri ob 15.15 srečale z moštvom Trokuta. Tekma Alples : Trokut bo na igrišču osnovne sole v Železnikih, pomembna pa j> za obe moštvi. J-Kuhar M. l-o, k r Prekiniti z zgodovino, graditi bodočnost Kam gred, gorenjski nogomet? KRANJ — Po sklepih iz Portoroža, ki zadevajo usmeritev telesne kulture v Sloveniji, je tudi nogometni sport doživel vrsto reform. Zal pa novosti niso našle plodnih tal na Gorenjskem, razen v občini Kranj. Tako je bil stik s kvalitetnim nogometom na Gorenjskem izgubljen. Le v kranjski občini so uredili rekreacijsko ligo po smernicah iz Portoroža in NZS. Z ogromnim trudom so oblikovali tudi popolno piramido selekcij. Novo ustanovljeno ONZ Kranj je priznala SZDL in Nogometna zveaa Slovenije. Za ostalo Gorenjsko pa je bila ustanovljena Medobčinska nogometna zveaa s sedežem v KranjuC). Žal pa je šlo le za preimenovanje TNZG brez potrebnih papirjev in MONZ še danes ni priznana na nobeni ravni. To sta torej temeljni ugotovitvi o današnjem stanju. Vzrokov za odklanjanje sodelovanja je več. Predvsem gre tu za zastarele odnose ozke skupine ljudi do ostalih. Poskusi zaviranja delovanja ONZ in s tem pete selekcije Kraaja pa so kali hudo konkretni. Tako so v NK Sava izključili trenerje Kožarja, Aadrejašica in Hriberaika in šele sodišče zdrušenega dela je ta sklep označilo kot neveljaven Se naprej pa NK Sava nima nobenih sredstev, medtem ko je SDK odkrila nekaj nepojasnjenih računov, ki zadevajo tudi Miha Kramarja, ki je bil glavni pobornik izključitve in obenem član IO MONZ, ki obstoja žal le na papirju. Drugi problem je tudi problematika NK Triglav, kluba s slavnim imenom in dolgoletno tradicijo. Ta klub je namreč edini, ki ni podpisal samoupravnega sporazuma o vključitvi v ONZ in raje tekmuje v neverifleiranem tekmovanju MONZ. Zato tudi ni čudno, daje sedež MONZ v Kranju, čeprav naj bi zastopala ostalo Gorenjsko. Zgodovina je torej žalostna. Kljub temu pa ne gre obupati Na zadnjem posvetu o nogometu na Gorenjskem so predstavniki SZDL in NZS odločno zatrdili, da ro-varjenju ni več mesta v nogometu. Zato se bodo nekateri ljudje morali posloviti iz sporta, ki mu zavirajo razvoj. Tragedija je namreč, da izven Kranja ni nobenega načrtnega dela z mladimi in da nogomet nazaduje. Če je peščica napoti razvoju, delu in delegatskemu odločanju, jo je treba iiločiti. Vsi poskusi za dogovarjanje iB sodelovanje ONZ so namreč ob steni molka propadli. Črno belo slikanje problemov ne vodi nikamor. Na obeh straneh so bile storjene napake, ki se ne smejo več ponoviti. Dolžnost ONZ Kranj je, da pomaga ustanoviti MONZ v skladu s statutom in normami NZS. Prav tako je potrebno organizirati občinske lige po občinah in široki delavski bazi omogočiti možnost rekreacije. V Tržiču in Kranju so to že storili, Škofja Loka, Jesenice in Radovljica pa imajo za to vse pogoje. Nesmiselno je, da sedaj ekipa iz Reteč potuje na Jesenice! Za motivacijo pa bi lahko občinski prvaki na turnirju dobili prvaka Gorenjske v rekreaciji S tem bi bil cilj množičnosti in tekmovalnega cilja dosežen. Največ dela pa bo potrebno na področju selektivnega nogometa. Potrebno bo poskušati uresničiti načrt odbora za vrhunski nogomet ONZ Kranj, ki je že isdel" in bo šel v javno razpravo. V tem načrtu je z sk cm, ki bo želel biti nosilec selekcije ajeta vsaka šola in vsak klub na gorenj- Pretekli čas je treba pozabiti v želji za enotnejšo in lepšo prihodnostjo. Prepričani smo, da je po vsej Gorenjski ogromno takih, ki imajo radi nogomet in bodo delali v njem. Uveljavitev delegatskega odločanja in samoupravnega dogovarjanja pa je poglavitna naloga vseh v nogometu. Odločanje posameznikov v imenu drugih je namreč Drcživclo. Gorenjski nogomet torej mora naprej. Časi Novakov, Kramarjev, Grosov jn njim podobnih so minili. Zal se novim niso priključili, ampak so jih celo zavirali. Brez dvoma je takih tudi v ONZ še nekaj. Nihče jim ne očita dolgoletnega truda in ljubezni do športa, toda tok časa jih je prehitel. Gorenjsko je torej po zgledu kranjske občine potrebno nogometno prebuditi. rO pa bo mogoče le ob s kupnih naporih družbenopolitičnih dejavnikov. ONZ, MONZ, pa tudi TKS in ZTKO po Gorenjski, ki vse premalo aktivno pomagajo nogometnemu športu. . _ Stare rezprtije je torej treba pozabiti in združeni narediti korak naprej. To pa j> stvar vseh, ki imajo radi nogomet in šport. M Sublc Poledica na mostu Boh. Bistrica — V sredo, 15. novembra, ob 9.10 se je na regionalni ctrti v Soteski pripetila prometna nezgoda na poledeneli cesti. Voznik osebnega avtomobila Marjan Ćuk (roj. 1908) iz Boh. Bistrice je peljal proti Bledu. V levem ovinku na Savskem mostu ga je na poledenelem vozišču začelo zanašati in je trčil v ograjo na mostu. Sopotnici Marija Soklič iz Podjelja in Angela Odar iz Boh. Bistrice sta bili v nesreči ranjeni. Škode na avtomobilu pa ie za 12.000 din. Neprevidno na cesto Med - V torek, 14. novembra, ob 14.20 se je na Seliški cesti pripetila nezgoda. Darko Markun, 14-letni Dežurne trgovine V soboto, 18. novembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg II od 7. do 19.30 ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila — Prodajalna PC Planina, Kranj, Planina 56, prodajalna SP Pri Nebotičniku, Kranj Stošičeva 1 TRŽI C: Mercator - Posl ovalnica Cankarjeva 1 ŠKOFJA LOKA: Veletrgovina Loka Škofja Loka — SP Groharjevo naselje Mesnica Groharjevo JESENICE: Špecerija Bled -Supermarket UNION. Titova 22 Tržni pregled KRANJ Solata 15 do 18 din. .špinača 28 bb, cvetača 26 din. korenček K) do 11 din, česen 56 din, čebula 10 din, fižol 26 do 30 din, pesa 10 din, paradižnik 15 din, jabolka 10 do 12 din. hruške 14 din, grozdje 10 din, med 55 do 00 din, pomaranče 28 din. limone 22 din, ajdova moka 18 din, .zna moka 10 din, kaša 20 din, jrovo maslo 80 din, smetana 40 din, Kuta U) din. sladko zelje H din, kislo tdje h do 10 din, kisla repa 10 do 12 din. orehi 160 din, jajčka 5 din. ^ispir 5 do 6 din. buče 10 din JESENICE •Solata 9 do 12 din, špinača 14.40 cvetača 18 do 21,00 din, koren-10 din. česen 42 din. čebula 0.60 fižol 23.17 do m 1J din. pesa 8 kumare 24 din, paradižnik 10 jabolka 10.50 din. hruške 20 do 0 din. grozdje 16.70 din. pomaljate — mandarine .11.30 din, ti»one-22.20 din, ajdova moka 15.35 'r koruzna moka 7.87 din. kaša 15.53 din. surovo maslo 79 din. ■metana 35.70 din, skuta 26.56 din let. visoka HiT cm. tehtam pa ">7 kg. Odgovor Brezrokavnik naj ne bo predolg. Narisala sem vam ga z daljšim »V« izrezom in zapenjali jem enorednn na gumbe, ki pa ne smejo biti preveliki. Rame so nekoliko podaljšane in je obrobljen s patentaštim vzorcem. Pez lahko nosite tudi pas. Primorski ohrovt PORABA: 2 glavi ohrovta, čebula, zelen peteršilj, česen poper, slan krop. IZDELAVA: Osnaženemu ohrovt u odstranite koven in debelejša rebra ter ga na široke rezance zvezanega kuhajte v slani vodi skoraj ao mehkega. Na olju prepraiite sesekljano čebulo, zelen peteršilj in česen, pridajte odcejeni ohrovt z malo popra in če je mogoče, parite do mehkega brez vsakršne vode ali juhe. Ko začne jed rumeneti, je gotova. J olje. Tudi slovenski proizvajalci konfekcije za mlajše ne zaostajajo za modo, kar dokazujejo modeli oblek v letos aktualni kovinsko modri barvi. Obleka večje deklice je poudarjena v pasu, zapenja se z zadrgo in ima dva praktična okroglo oblikovana žepa. Obleki manjših deklic sta sešiti v kombinaciji modrega in karira-nega blaga v živahnih bordojsko rdečih, belih in modrih barvnih tonih. Z gimnastičnimi vajami prožni tudi v starosti Današnje vaje so primerne za starejše ljudi in so namenjene krepitvi ramenskih sklepov in rok. Izvajate jih lahko stoje ali sede v postelji ali na stolu. — Visoko dvignjeni roki sklenite nad glavo. — Iztegnite se v višino, kolkov le morete. — Tako vzravnani nagibajte telo v pasu najprej v levo, nato v desno. — Sprostite se in roki počasi spust ite oh telesu. Dodatno predlagamo vaje za gibek pas. — Ležite na hrbet. — Odročite roki do višine ramen, — Upognite kolena in jih povleci-te do prsi. — Z upognjenimi koleni se preobrnite najprej na levo, nato na desno stran. Kama naj bo čvrsto opita Oh tla. — Po kratkem predahu vajo po novite. Tople noge -zdrava glava Prehladnih obolenj se boste obvarovali, če boste poskrbeli za dober krvni obtok spodnjih okončin. Izvedenci s področja medicine so namreč dognali, da je dobro prekrvavljena sluznica v nosu v dobršni meri odvisna od zadovoljivega pretoka krvi v nogah; Pospešena hoja na svežem zraku ob vsakem vremenu je torej eden od preventivnih ukrepov proti obolelosti sluznic dihalnih poti. Kadar na otečeno mesto dajete obkladke s hladno vodo, je bolje, da vodo vsaj malo temperirate zaradi nevarnosti, da si dodatno nakopljete še revmatizem. Voda za obloge naj bo mrzla samo v primeru, ko zdravnik to izrecno predpiše. Gnojenje s kompostom Z gnojenjem v prvi vrsti krijemo primanjkljaj dušika, fosforja in kalija v zemlji. Manjkajoče snovi dodajamo izčrpanim tlem s hlevsk-gnojem, umetnimi gnojili in kompostom. S kompostom predvem gnojimo naše vrtove. Ker žgano apoo pospešuje razkroj organskih snovi v zmesi pepela, kuhinjskih odpadkov, saj, suhih stebel, zelenega nezrelega plevela in podobnih odpj kov, ga moramo občasno dodajat kompostu. Okuženega listja, sadežev, rastlin in zrelega plevela ne dajemo v kompost. Kupi naj bi*-visoki približno meter in jih it- trt- .-nekajkrat letno |x>liti z gnojnu S tem pomnožimo hranilne sr komposta, ki v razdobju treh do Str rih let razpade v humus. Kompost -treba vsako leto premetati in hkrati poskrbeti, da se ne izsuši. Nasajei buče dobro vplivajo na vlažnost komposta, ker ga listi ščitijo pred izsušitvijo. ki bi zavrla proces krojevan ja. DRUŽINSKI POMENKI Tekoče testo Za tekoče ali žvrkljano testo rahljamo mešanice polostre in mehke bele moke, za vezanje sestavin : mu dodajamo jajca. Rahljalna sred stva so alkohol, ogljikov dvokis k> vode ali sifona in jajčni sneg. trs čina pa mleko, pivo in iziemonu vino. Narejeno testo, ki ga uporat ljamo za praženec. vlivance, ocvi grah in palačinke naj pred uporab nekaj časa stoji. Tekočega testa ne sladkamo, ker se sladkor med t>r sežge in temno obarva maso. Za sladice iz tekočega test presejemo. vanjo najprej vlijemo -polovico tekočine in jajca po revtr tu. Ko je dobro razžvrkljano — hit mora popolnoma gladko — prji še ostalo tekočino in dodamo začimbe, tik pred uporabo pa primeSam« še sneg. Ce se bomo ravnali po navaden^ napotkih, bodo sladice iz tekočeP testa okusne in lahko prebav Žvrkljano ali tekoče testo upori' ljamo tudi za paniranje. Moj bodoči. V osmem razredu je navada, da začnemo razmišljati o svojem bodočem ... O njem sem razmišljala že pred počitnicami, predvsem pa po njih. Letos sem bila na počitnicah v Banjolah. Tu sem spoznala mnogo novih prijateljev. S prijatelji smo se veliko pogovarjali tudi o svojih bodočih ... O tem sem se najraje pogovarjala z enim od njih. Ko sem se tistega dne prebudila, sem zaslišala, kako po šotorskem platnu trkajo deževne kaplje. Nikjer ni bito nikogar. Zaradi slabega vremena nisem mogla na obalo, torej je k a zato, da se mi obeta dolgočasen dan. Ko sem stala pred šotorom z dežnikom v roki. je mimo prišel »on«. Skupaj sva odšla na sprehod v deževni dan in poiskala zavetje pod košatim borovcem. Pogovarjala sva se. Bila sva sama, le. deževne kaplje so plesale okrog naju. Vsule so se z neba, se še zadnjič odbile od tal in se kotalile v najbližjo jamico. Tu so počasi nastajale velike luže. Na nebu se je zabliskalo in strela je udarila v oddaljeno drevo. Kljub temu je oglušujoč pok razparal enakomerno šumenje dežja. Zabliskalo se je znova. S ŠOLSKIH KLOPI LISICA Lisica tatica je v gozdu doma, tam zvitorepka brlog svoj ima. Nikoli ni lačna, ker blizu stoji ta hišica mračna, v njej k urice tri. Tolsto privoščila za zajtrk sije, uboga kokoško svet zadnjič videla je. Tatjana Juraja, 7. c r. osn. šole Cvetko dolar, Škofja l.oka zopet je švignila strela. Tokrat ni zadela nobenega cilja. Cez nekaj časa je spet zagrmelo, kar zabobnelo je. V ozračju je bilo čutiti nekakšno električno napetost. Pihal je močan veter. Nabirale so se meglice, kmalu je nastala gosta megla. Prijatelj mi je nekaj govoril, a ga nisem več poslušala. Kar naenkrat sem se odločila o svojem bodočem . . . Prenehalo je grmeti in deževati, veter se je umiril. Od morja se je bočila mavrica čudovitih barv. Razpela se je kot most med morjem in kopnim. Kmalu je dežerati čisto preneha/«). Odšlo sva vsak proti svojemu šotoru. Bil je ravno čas kosila, odločitev /hi me je vso prevzela, tako do seru jedla manj kot običajno. Bila sem razburjena. Mislila sem le nanj. Zanj sem se odločila r prijetnem pogovoru s prijateljem tistega deželnega dopoldneva na morju. Da, odločila sem se o .sro-jem bodočem — poklicu mateo-rologa. Tina Teržan, H. e r. osn. šole Peter Kavčič v Škofji Loki Nesreča Slaba ocena Na svetu se zgodi veliko nesreč. Nesreče se zgodijo v gorah, slišimo pa tudi za letalske, železniške, avtomobilske in ladijske ter naravne nesreče. Bilo je pred tremi leti. Hodil sem v prvi razred. Nekega dne sem se peljal s kolesom iz vasi proti domu Cesta je bila ozka in nepregledna. Kar naenkrat sem zagledal pred sabo osebni avto. Pridivjal je s tako hitrostjo, da nisem mogel zaviti Zadel me je z levim blatnikom, da sem padel na cesto. Tam sem obležal z zlomljeno ključnico in z razbitim kolesom. Prihiteli so vaščani. Neki vaščan me je peljal v zdravstveni dom. Povedali M) mi. da bom moral v bolnišnico na Jesenice. Prišla je mami. Mami je Sla z menoj na lese niče. Tam so me obdržali tri dni. Naredili so mi operacijo. Potem pa wi mi dali roko \ gips. Doma sem moral mirovati. Ce/ mesec in pol sem bil spet zdrav Vojne so največje nesreče Pri nas že dolgo ni bilo vojne, na svetu pa še ponekod divjajo. Vsi si prizadevamo, da vojn ne bi bilo nikoli več. Aleš Breška. I. a r. osn. šole Kokrškega odreda v Krizah O KNJIGI razmišljajo učenci osnovne šole iz Kranjske gore Knjiga nas uči ljubiti, spoštovati, živeti. Iztok Klančiiik. K. a Knjiga je cvet misli, misel je korenina spoštovanja. Marko Cracer. m. h Kadar sem žalostna in sama, si družbo in veselje po iščem v knjigi. Branka Mart mov ič. H. a Knjiga je kot kisik, ki daje človeku obstanek. I )cjan Mašovič, 7 b Knjiga je ljubezen, ljubezen je ogenj. g Kredi ()inan. 7 b Kdor zaupa knjigi, se zaupa ljudem in je njihov največji prijatelj. Kožen a Pečnrk 7 h Knjiga je kot družinski član; ima določeno domovanje na polici in vsakemu pomaga. Irena Pečnik, 7 b Bil je navaden šolski dan. le vreme je bilo kislo, vsi oblaki so se zbirali nad šolo. Čutila sem. da to ne prinaša nič dobrega, lepega. Povrhu tega pa smo s strahom pričakovali ocene matematične kontrolne naloge. Pričakovala sem slabo oceno. Tretjo uro sem stopila v mračno učilnico. V meni je tlelo kot žerjavica, srce mi je bilo kot ura. udarjalo močno kot boben. Zvonec. Zazdelo s«- mi je. da je za vpil: matematika! Strah mi je prišel v kosti in pot me je oblil, ko je vstopila tovarišica. V roki je imela kontrolne. Stopila je r; Spomin na Tončko Bil je I. november, dan mrtvih. Pripravili s/no šopke cvetja in z njimi uredili grobove umrlih sorodnikov. Več kot ponavadi smo se pogovarja/i o ljudeh, kijih ni več med nami. Razmišljala sem, kaj je to smrt. Ob tej besedi vedno začutim nekaj hladnega in že ob misli nanjo me stisne pri srcu. Kaj je to. ne znam opisati, spomni /hi me na sošolko Tončko. Nikoli ne bom pozabila, kako mi je bilo hudo, kit sem izgubila svojo malo prijateljico. Vsi smo jo imeli radi. Bila je prisrčna, vedno nasmejana deklica. Vsak dan je prehodila dolgo pot že do avtobusne postaje. Ni se zbala dežja in ne globokega snega pozimi. Dan pred začetkom novega šolskega leta pa jc odšla zadnjič na pot. Med nas se ni nikoli več vrnila. Nepre-i i dni voznik je zapeljal s ceste na avtobusno postajo, kjer je bila Tončka. Še vedno mislim, da ločitve med nami ni povzročilo smrt. Pravijo, da čas celi rane. V našem razredu jc še praznina, ki jo čutimo vsi. Pogosto obiskujemo njen grob in tudi ob dnevu mrtvih smo postali ob njem in ji prižgali nvečkf v spomin, Andrejka Mavc, osn. šola I H. december v Mit/strani j za kateder in klicala ime za imenaat-oceno za oceno. Preslišala sem v* le svoje ime sem slišala: Gorii' dve! Kolena so se mi tresla in rdeč ca me je oblivala, ko sem š|a pit>r tovarišici, vzela list in se vračala M svoje mesto. Solze so mi stopile v i in v grlu me je tiščalo. Lista 5 Skrivnost pletenega koša — otroška oddaja Mozaik 11-30 Ljudje in zemlja 1230 Poročila 14-55 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu TA TEDEN NA TV Sobota V začetku oktobra je bil Dubrovnik prizorišče 29. kongresa mednarodne astronavtične federacije. Ob tej priložnosti je ekipa TV LJubljana posnela oddajo TRENI/TEK VESOLJSKE ZNANOST/, v kateri gre za prikaz sedanjega trenutka raziskav in tnovanj človeka v veso- TISOČ IN ENA NOČ, zbirka orientalskih pravljic, navdušuje generacije mladih in statik. Film* M 80 8a posneli Američani, pa je ri-tanka, vendar še zdaleč ne takšne vrste, kot bi po naslovu sodeč pričakovali. Glavni lik je namreč Mr. Magoo, simpatični kratkovidni ttarček. Filma zato ne priporočamo le naj mlaj -Um gledalcem, ampak predvsem odraslim, ki bodo uživali v porodičnih domislicah avtorjev - za najmlajše vsekakor nedoumljivih. Shakespeare je mojster angleške drame, najpopolnejši in naj raz-nolikejši dramatik ter eden največjih pisateljev vseh književnosti. Z globoko prepričljivostjo je prikazal najsi-lovitejše strasti pa tudi medla in minljiva, nežna in smešna čustva. Nedelja Zgydba madžarskega filma SKRIVNOSTNI ZLATNIKI se odvija v tačetku 18. stoletja, ko ** inšpektor Strang ubada s težavno nalogo: <*tkriti sled za ponarejenimi zlatniki. Gre torej nekakš 'n kostimsko-v----__. 16.40 16.45 17.10 17.25 17.35 17.40 19.10 19.20 19.30 20.00 20.55 21.27 21.40 22.15 22.45 Poročila Čudovita leta filma — serijska oddaja Okrogli svet Jubilej Leona.Štuklja Športna poročila Skrivnostni zlatniki — film Risanka Cikcak TV dnevnik A. Marodič: Obrazi in maske — oddaja iz cikla Poti in stranpoti Plitvice, II. del oddaje TV Beograd TV dnevnik Nogomet Velež : Hajduk — reportaža Športni pregled Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Konj, moj prijatelj - dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Angležinji in kontinent - film 20. NOV. 9.00 10.00 11.10 15.00 16.10 17.10 17.15 17.30 17.55 18.05 18.15 18.30 18.40 18.45 19.15 19.20 19.30 20.00 TV v šoli: Pri telefonu, Voda, Za prosti čas, Molekule TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis TV v šoli: Za najmlajše TV v šoli — ponovitev Kmetijska oddaja TV Beograd Poročila Vrtec na obisku: Železniška postaja Kaj vemo o Velikonočnem otoku, dokumentarni film Obzornik Otroci in promet Spekter: Nove gradnje Sola smučanja Mozaik Mladi za mlade (za JRT) Risanka Cikcak TV dnevnik T. Kantor: Mrtvi razred, predstava z BITEF 77 Kulturne diagonale TV dnevnik 21.15 21.55 Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik pustolovski - kriminalni film, ki s svojim presenetljivim razpletom predstavlja v tej zvrsti prijetno osvežitev. Sreda Ob 18.30 si bomo lahko ogledali film svetovne zdravstvene organizacije MALARIJA, hi je v nekaterih krajih sveta zelo razširjena bolezen. Je pa film vreden ogleda tudi za našega gledalca, saj živimo v času potovanj, ko se nemalokrat zgodi, da to hudo bolezen zanesemo tudi v naše kraje. Mlad fant pride na kanadsko podeželje, da bi prevzel posel učitelja. Prejšnji učitelj je namreč službo zapustil, ker so bile življenjske razmere nemogoče. Mestece, v katerem naj bi učitelj vzgajal otroke, je revno, šolsko poslopje ima eno samo učilnico, otroci so nemogoči, kanadska zima je dolga in mrzla... Ko pride pomlad v deželo, bi mladi učitelj najraje odšel v mesto. Scenarij za film KAKO UBITI UČITELJA je bil napisan po literarni predlogi Maxa Braithivaita. Režiser Silvio Narizzano je film gradil s počasnimi, pesimističnimi prizori, da je na ta način pokazal okolje in človeške odnose, v katerih se giblje glavni junak. Četrtek V Retrospektivi slovenske TV drame si bomo nocoj ogledali delo Saše Vuga BALADA O TEMI. Temelji na usodi, ki jo je preživel neki Slovenec — internira-nec v A usehivitzu. 17.45 Deček Skok, otroška oddaja 18.00 Z besedo in sliko, oddaja T V Ljubljana 18.15 Dober tek, izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Dokumentarna oddaja 21.00 24 ur 21.10 Celovečerni film 21. NOV. 8.35 TV v šoli: Pionir sem, Ali ste vedeli, Violončelo, TV vrtec, Dnevnik 10 9.55 Kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, prenos 14.45 TV v šoli, ponovitev 16.15 Šolska TV: Keramika, Skupnost enakopravnih narodov, Mine in eksploziv v boju proti tankom 17.15 Poročila 17.20 Radenci 78, glasbena oddaja 17.50 Obzornik 18.00 Pisani svet 18.40 Čas, ki živi: Obisk v Benečiji 19.10 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 20.00 Domači film med gledalcem in ustvarjalcem 21.20 Stendhal: Lucien Leuvven — TV nadaljevanka 22.15 Propagandna oddaja 22.20 TV dnevnik in Kronika Kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Ko je bil oče v koncentracijskem taborišču 18.15 Knjige in misli 18.45 Glasbeni pejsaži Srbije 19.30 TV dnevnik 20.00 Kongres Zveze sindikatov Jugoslavije 20.50 24 ur 21.15 Znanost 22. NOV. 8.25 TVvšoli: Jugoslovanska pot, Dokumentacija, Živimo v samoupravni družbi, Slikarske tehnike 17.15 Poročila 17.20 Z besedo in sliko — T. Pavček: Cenčarija - II. del 17.35 Poskočna domišljija — serijska oddaja 18.00 Obzornik 18.10 Mostovi - oddaja v madžarščini 18.30 Spekter: Malarija 18.40 Od vsakega jutra raste dan: Glasbena šola Franc Šturm 19.10 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Kako ubiti učitelja 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.45 TV dnevnik in Kronika Kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije Oddajaniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Daljnogled - otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.30 TV dnevnik 22.45 Kronika Kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije IZBRALI SMO ZA VAS Četrtek 23. NOV. 8.55 10.00 10.30 14.55 15.55 16.55 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 19.10 19.20 19.30 20.00 20.45 22.15 22.45 TV v šoli: Geometrija, M. Krleža: Pismo iz Koprivnice, Japonska TV v šoli: Francoščina TV v šoli: Umetnost, Risanka, Kemija TV v šoli, ponovitev Šolska TV: Keramika, Skupnost enakopravnih narodov, Mine in eksploziv v boju proti tankom Poročila Kronika Kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije Z. Pirtošek: Rdeča kapica Obzornik Stare japonske pravljice Šerpe Mont Everesta — dokumentarni film Risanka Cikcak TV dnevnik Oči kritike Retrospektiva T V drame - S. Vuga: Balada o temi Na zvezi TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.25 Test 16.40 TV dnevnik v madžarščini 17.00 Kronika Kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije 17.30 TV dnevnik 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 . . gremo! 23.30 Poročila 24. NOV. 9.00 TV v šoli: Ruščina, Od petka do petka, Vremenske spremembe 10.00 TV v šoli - Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV v šoli — ponovitev 17.10 Poročila 17.15 Zverinice iz Rezije: Grdina v lisičji hišici 17.30 Ko je moj oče bil v koncentracijskem taborišču, I. del 18.00 Obzornik 18.10 30-letnica Maroltovcev 18.40 Izbira studija in poklica: Geografija 19.10 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Razgledi 21.40 TV dnevnik 21.55 Baretta — serijski film 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 17.10 17.30 17.45 18.15 18.45 Test TV dnevnik v madžarščini TV dnevnik Magnet — otr. oddaja Družbena tema Od vsakega jutra raste dan — oddaja TV Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik: dr. Pavle Gregorič 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.30 Človek in čas, dokumentarna oddaja 22.00 Glasbeni atelje 23.00 Cribbins - humoristična oddaja V Kokrini MOJCI, specializirani otroški trgovini na Koroški cesti v Kranju, imajo toliko vrst otroških puloverjev, da se res kar težko odtcčite. Vseh barv in vzorci' so. Velikosti »'O 2 do 12 let. Materiali so iz mešanice sintetike, bombaža in volne, ki so še posebno primerni za otroke. Princeskini krofki že od nekdaj privlačijo gospodinje, da bi se jih lotile za posebne priložnosti. Toda do zdaj je bila ta peka kaj težavna in redko je uspela. Z novo, že pripravljeno mešanico Podravke, pa gre delo hitro od rok. Le malo vode, sladkor, jajca in maslo je treba dodati... Pri ŽIVILIH v GLOBUSU dobite to na pol pripravljeno slaščico. Cena: 24 din ^ Tole je pa novo na trgu: cvrtnik (friteza) izdelan pri Rade Končarju. Pri jeseniškem FUZINAR-JU jih prodajajo. Zelo kvaliteten. Cena: 709,05 din V tole vrečo spravljenega dojenčka pa zagotovo ne bo zeblo. V*ZAR-* JIN1 specializirani otro-Aški trgovini KEKEC na Jesenicah smo jo poslikali. Drobno rožaste v oranžni in rumeni barvi in v velikostih od 6 mesecev do 2 let jih imcuo. Cena: 410 in 420 din Lepi modri cvetovi so na temle jedilnem in čajnem servisu, ki smo ga poslikali pri FUZlNAR-JU na Jesenicah. No, imajo še druge, tudi za pecivo, kompot itd. Izdelani so v sloviti tovarni porcelana v Colditzu vNDR. Cena: od 226,30 do 1137,70 din za servis Včasih je bil muslinast robec že pravo bogastvo^ dekleta. No, danes paP niso muslinaste zavese že skoraj nič posebnega, lepe pa še vedno. Pri Zarjini DOMOPREMI na Jesenicah smo videli zares lepe, v velikem karu in z borduro spodaj. V vijolični, sivi in roza barvi se dobe. In če jih kupite pri njih, vam jih bodo tudi brezplačno zarobili. Cena: 236,10 din za m Pri Elitinem DOJENČKU v Kranju pa imajo za naše najmlajše mehke pelerine v velikosti od 1 do 2 let. Rdeče in modre so. CENA: 360 do 375 din (ena: 115,9,-d> 135,30 ain RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik). 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; ns drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa oh 19.00, 20.30 in 23.50. 11.00 14.05 15.45 16.00 16.33 18.41) Pel minut humorja •Mozaik glasov in rit mov M 1 .u i 111 .i si'lii in vam Instrumenti v ritmu Naši kraji in I jud ie Z lahk«. glasbo po SVet u Melodije po poAtJ V ritmu La1 inske Amerik«' PONEDELJEK 20. NOV SOBOTA 18. NOV Prvi 4.30 8.08 0.05 9.35 10.15 10.45 11.03 11.20 11.40 12.10 12,10 12.40 13.00 1.1.20 I4.0f) 14.45 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.20 K9.35 19.45 20.00 21.00 21. -tO 2.1.05 0.05 program Dobro jut ro! Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Republiška revija otroških in mladinskih zborov Zagorje 78 Kdaj. kam. kako in po <'em'.' Turistični napotki za našegoste iz tujine Iz klavirskega opusa Antonina Dvoraka (Humoreske in mazurkel Po republikah in pokrajinah Mi pojemo (•odala V rit mu Kmetijski nasveti -dr. Jože Korošce: Pozno spravilo krmnih križnic Veseli domači napet i Danes do 1.1.00 -posebna obvestila Obvestila in zabavna glasba Gremo v kino S pevcmc . . . Glasbeni intermezzo s knjižnega trga Vrtiljak Studio oh I TIK) (zunanjepolitični magazin 1 Od arije do arije Glasbena abeceda Obvestila iti zabavna glasba Lahko noč. otroci' Minute z ansamblom Ati Soss Kak" se zabavamo Slovenci Za prijet no i a/v pdriln Oddaja za naše izseljence Popularnih dvajset Nočni program -glasba Drugi program 8.(K) Sobota na valu 20.' Il.oo Iz partitui velikih zabav nih orkest rov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 11.20 Klavir v ritmu I I tO I/ naših sporedov I 4.33 Sre>"an j«- republik 15,10 Z Vami in za vas Mi.OO Naš podlistek 0 Ketnal: Piedv s eni ki uh' Iti. 15 Z majhnimi /abasnimi ansambli 16.40 (! laslieni rasnio 17,10 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslov anskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 1 Radio Koper) 18 40 Z ansamblom Silvu Šl iniiI 18.50 Svet in mi Prvi 4,10 8.08 9.05 9.20 940 10.15 10.45 11.03 12 10 12,10 NEDELJA 19. NOV Prvi program 4,10 Dobro jutro' 8.07 Radijska igra /a otroke Marjan Marine: Žebljiček Spiček 8.42 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnile, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10,10 Humoreska lega tedna K. Kastner: .15. maj 10,50 Glasbena medigra 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozravljajo 13.10 Obvestila in zabav na glasba 13.21) Za kmetijske proizvajalce 1)45 Obisk pri orkestru VVilliam Gardner 14.05 Nedeljsko popoldne 17-f>0 Zabavna radijska igra John Dickson ('arr: Hudobni gost je 19,10 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22 20 Skupni program JRT — Beograd Mednarodno tekmovanje Glasbene mladine - Beograd 78 /.1.115 Literarni nokturno F Tozzi: Mladenič 2:t. 15 Plesna glasbil za vas 0.05 Nočni program -glasba Drugi program H.00 Nedelja na valu 2 Vedre melodije Kdaj. kani, kako in po čem? Turist ičiri napot ki za naše goste iz tujine Za vsakogar nekaj . . Veliki revijski orkest ri Kmet i jski nasvet i — mag. Prane Jesenko Tudi v perut ninarsivu se j» treba pravočasno pripravit i na zimo Pihalne godbe na koncertnem odru Danes do 13.00 Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... Primorska poje 78 — 7. oddaja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naši znanstveniki pred mikrofonom Vrtiljak Studio ob 17.00 Izročila tisočletij Ciganske ljudske pesmi in plesi Zvočni signali Obvestila in zabavna glasba Lahko noč. otroci! Minute s Kamniškim kvintetom Kulturni globus Večer ruske opere Popevke iz jugoslov anskih studiev Literarni nokturno I Stichovcc: Pesmi Za ljubitelje jazza Drugi program 8.(Hi Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitui velikih zabavnih orkest rov 13.33 Ponedeljkov križem ki a/ 13.55 Glasbena medigra 110O Književnost jugoslov anskih itarodov in narodni>-i i 14.20 Z vami in za v as Mi.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu Eugcii ('icero — Chat lic Bird 16.10 (VI ena do pel to Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18 (K» Glasbeni cocktail (radio Kopei i 18,1(1 Lahka glasba slovenskih avloi |e\ 18.55 Minute za kulturo 21. NOV Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.118 (ilasbena malilieia ».'05 Kadilska šola /a srednjo stopii|o Grad Turjak \ NOB o 1(1 I/ glasbenih šo| _ Glasbena šola K ran i 10 15 Kdaj. kam. k;iko in po čelu? 10.15 Turisltčni napotki za naše goste iz tujine I 1.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12,10 Kmet i jski nasv ei i dr Juli ja Smole: Razmnoževanje nekaterih rast lin z zelenimi potakmeni i z oroševanjem ali megljenjem 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.0(1 13,30 Priporočajo \ am I 4.05 V korak z. mladimi 15,10 Glasbeni intermezzo 15.45 Narava in človek: dr. ing Milan I )ular Odpadne v ode 16.00 Vrtiljak 17.01) Studio ob 1.7.00 I805 Obiski naših solist ov . . . Marijan Lipovšek - klavir. K arli Žužek — violina |H\2t) Obvestila in zabav na glasba 19,15 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milan Perle* 20.00 Slovenska zemlja V pesmi in besedi •.Preden bo beli dan. bo že na pare djan-20,10 Radijska igra Zeljko Kozini Oklepniki in rumena rula (prva izvedba ) 20.54 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JKT — Studiu Zagreb Jugoslov anska glasba 21 05 Literarni nokt urno K. Capck: Modi.i križani emu 21 15 Popev ke se vrst ijo 0.05 Nočni program -glasba Drugi program 8 (Ml Torek na v alu 202 13.00 Iz partitui vi likih zabav nih orkest nn 13.33 I )aiie>- v am i/bira 1 l.oo Radijska šola za višjo stopn jo Harfa I I 1,10 Iz naših KpOredo\ 14,33 Z vami in za vas Hi.oo Pet minut humorja Hi.05 Moderni odmevi 16.40 I bskomcntalnosl 17,10 Znalo dneva I 7 10 Z ansamblom Janez. Gregor« I 7.5(1 Ljud je med selsij 18.IM) Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18 55 Minute za kult uro 22. NOV. Prvi program 4.:Mi Dobro jutro! 8.08 (ilasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapojmn pesem Dekliški oktet gimnazije Tolmin 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? — vmes ob 10.45 Turistični napol ki za naše goste iz. tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12,10 Kmetijski nasveti - Matija Božič: Prvi mednarodni sejem čebelarstva v Jugoslaviji 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo v am 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kult ure I 1.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav Ijajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma J. ('iuha: Pogovori n t išini Hi.OO Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska Trio ZG BI (Nada Krajnčan - flavta. Tjaša Jernejčič — violina, t roš LovAin — kit ara l 18.30 Koncert za besedo — Samota 19.20 Obvestila in zabav na glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minule z Ljubljanskim jazz ansamblom 201X1 Koncert iz našega si udia 22.20 S festivalov jaz/.i 19, Mednarodni festival jazza Ljubljana 78 23.0.5 Literarni nokturno — I. Šara jlič: Pesmi 21.15 Revija jugoslo\ anskih pevcev zabav ne glasbe o.o") Norm program glasba Drugi program 8.0O Sreda na vaju 202 I l.OO |/ partitui velikih zabav nih orkestrov v 13,13 S solist i in ansambli J Hi I4.0O Badijska šola za sredino stopnjo Iponov ilev l Grad Tin lak \ \OR 14.25 Z vami in za v ;i-16.00 Tokovi noiiv i ~i en. ,-i Hi Id Lahke n,,i< I6.40 Iz slov čilske produkt i ie zabavne glasi.i 17 30 Znalo dnev a 17 to Filmski zasuk I 7 15 Tipke in godala 18 (Mi Prograsivna glasba (Radio Kopci r 18.40 Si očauia melodij 18.55 Minule za kulturo ČETRTEK 23. Nov Prvi program 130 Dobro jutro' 8 08 Glasbena m.n i noja '»05 Radijska šola za višjo stopn ju Iponov ito\ i H.'trtn I II 35 Tttja m domača zborovska glasim 10 15 Kdaj. kam. kako m po čem"' 10.15 Turist um napot k i za naše goste iz I mine 1 1.0 1 l ganile. pa v am zaigramo . 12 10 Zvoki znanih melodij 12.30 Krnel ijski nasvel i dr Tone Tajnšek Jesensko oranje za sladkorno peso 12.4« Od vasi do \ asi 13. (Mi Danes do I umi 13.2(1 Obvestila in zabav na glasba 13.30 Priporočalo \ am 1 I 05 Komen za mlade poslušalce 14. II) Enajsta Sobi 14.55 Minule za KP 15,30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori — Saša Vuga 1 morju in pomorščakih _•(• Resede in z\«,ki iz logov domačih 23.05 Literarni nokt urno 2! |5 bizz pred i»>lno,'io - Kramo Vmbrosclti 1 ',1,111111 H,|ss, . i».115 Nočni p, < -m am glasba Drugi program 8 (Ml Petek na v alu 202 13.00 Iz partitur v elikin zabav nih orkest i,,v 13.31 Glasba iz socialist iinih dežel I I 00 Ra«li|ska šola za nižjo stopnjo (ponovitev i Moja domov ina 1 1.25 Z v .-m)i m za v as 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij Mi. to Top albumov 1730 Znalo dnev a 17 IO Odmev i z gora - M K ušel j Mnogo srčnih mož na Triglav u 17.50 Prijet m zv «>ki 18 (Ml Steioojazz The l nit cd jaz/ -I Ročk Kiisenible -Joachim Kuhi. 18.10 (ilasba /a vsakogar 18.5.5 Minule za kulturo KINO Rešitve pošljite do 22. novembra na naslov: Glas Kranj, Mode Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. Vodoravno: 1. težava, pomanjkanje, 7. naš, pred petimi leti umrli slikar in grafik, kubist in nadrealist, Stane, 1.3. umetniška ali fotografska podoba kakega človeka, predvsem njegovega obraza, 15. fabrika, lfi. večje glasbeno delo, tudi operna hiša, 17. vrtna lopa. senčnica, 19. družina italijanskih graditeljev godal iz Cremone, 20. sončni bog pri starih Egipčanih, daljša oblika, 21. naš pesnik in pisatelj, izdajatelj in urednik Zvona. Josip, 24. strd, izdelek čebel, 25 hudo, hudost. 27. ogljikovodik v nafti, število označuje antidetonacijsko lastnost hencina, 28. peti mesec v letu, 29. značaj, 31. ropotanje. 33. teža enote mase. pondus, 34. kemijski simbol za žveplo, sul-phur, 35. aleksandrijski svečenik, začetnik arianizma. 37. priprava za intenzifikacijo svetlobnega pramena, 38. srbohrvaška kratica za »vokalno instrumentalni sastav«, 40. med vojnama obmejna postaja ob tržaški železnici proti Italiji, 42. konica, »špica«, 43. najvišja gora na svetu, Mount. 46. zračno zdravilišče v Pirenejih, tudi danski otok, 47. skrajni konec polotoka, 48. pokrajina v jugozahodnem delu Saudove Arabije, ob Rdečem morju, 49. impresija, dojeni, 51. Nada Lukezič. 52 ameriški skladatelj orkestralne in komorne glasbe, baletov, filmske glasbe. Aaron, 54. naš pisatelj poljudno prirodoslovne proze (»Domače in tuje živali v podobah«), potopisov in povesti. Fran, 50. ime znamenitega italijanskega dirigenta Toscaninija. 57. lepotna rastlina, geor-gina. Rešitev nagradne križanke z dne 10. novembra: 1. Paka, 5. smuka, 9. pust. 13. erotika oljarka, 17. stratus, 18. števnik, 19. ID, 20. ošabnež. 22. JF, 23. ukor, 25. ažija, 26. laik. '>8 rent 30. Ana, 31. taksa, 32. hI. 33. Ist, 35. mak, 36. TS, 37. Anton, 39. Taras, 41. roka. 43. limit, 45 48. ikt, 49. ikterus, 51. Ive, 52. Pretnar, 54. Aristid, 5G. Saranča, 57. naklada. Prejeli smo 144 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70) din prejme Kranjc Jožica, Potrčeva 35, 62250 PTUJ. 2.. nagrado (60 din) prejme Čop Cvetka, Kejžarjeva 37, 64000 Jesenice, 3. nagrado (50 din) prejme Irenca Zaplotnik, Letence 6, p. Golnik 64204. Nagrade homo poslali po pošti. Navpično: 1. sprtija, nesoglasje, 2. drag kamen, navadno belo rumene barve, 3. neresničnost, nestvarnost, 4. kratica za stran. 5 ozemlje z značilnimi kraškimi pojavi, 6. Albert Einstein, 7. veznik kadar, 8. pretepač, 9. kratica za Ethnikon Apelevtherotikon Metopon Narodnoosvobodilno fronto Grčije, 10. slovnica, 11. velikan v grški mitologiji, nepremagljiv, dokler se je dotikal Zemlje, svoje matere. Antaios, 12. dolg letalski napad, 14. Otomani. 15. pripadnik mongolsko turškega ljudstva. IS ime našega esejista, pesnika in kritika Vid marja, 22. kratica za tovariš, 23. češka pntr dilnica. 26. reka v Normandiji in departma severozahodni Franciji, 28. stanje, zlasti spanju, ko ima človek tesnoben občut nadležen človek, 30. seznam naslovov, adres. imenik, 32. politična stranka, :53. protestantsk duhovnik, 34. izdelek iz mleka. 36. Cankarjev. »Hlapec«, iskalec pravice. 37. španski lirik ■ dramatik, ustreljen v španski državljanski vojni 1936., Federico Garcia. 38. industniski kraj ob Ljubljanici pri Vrhniki, kjer je blizu znameniti Štampetov most. 39. prislov seved 41. ročni voziček, tudi priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju. 44 alkoholna pijača, zlasti i/, grozdja. 45." nitH^ strdenje. 48. kratica za Akademija za likovna umetnost, 50. s Kavkaza levi pritok Dona kratiia za pleno titulo, s polnim naslovom rimsko število šest. rid-ltr a i ress 15. juta. Kranj CENTER 17. novembra it al. barvna erot. kom. SVAKINJA ob 16. in 18. uri. ameriški barvni STRAŠILO ob 20. uri 18. novembra ital. barv. erot. kom. SVAKINJA ob 16. 18. in 20. uri, amer. barvni pust. film — premiera SOKOLOVA SENCA ob 22. uri 19. novembra amer. barvni risani film MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 10. uri, ital. barvna erot. komedija SVAKINJA ob 15.. 17. in 19. uri. premiera hongkongskega barv filma VELIKI SEF ob 21. uri. 20. novembra amer. barv pust film SOKOLOVA SENCA ob Hi 18. in 20 uri. 21. novembra amer. barv pust film SOKOLOVA SENCA ob Ki 18. in 20. uri 22. novembra amer. barv. pusi film SOKOLOVA SENCA ob Hi 18. in 20 uri 23 novembra bongkoiigški barv film VELIKI 20. uri SEK ob 16., 18. Kranj STOR2IC 17. novembra jap barvni klim. film GOLG0 13 ob 16., 18. in 20 uri 18. novembra amer. barv fant film IVANOV POBEG oh II, uri. amer. barvni pust. lilm LJUBEZENSKE IN DRUGE ZOOD-HK. ob 18. ur. ameriški barvni film ZADNJI ŽAREK SOMRAKA ob 20. uri 19. novembra amer. barvni pust. film LJUBEZENSKE IN DRUGE ZGODBE ob 14. in 18. uri, barvni vojni film HEROJI V PEKU' oh 18. uri. premiera fran«. barv. filma ŽIVLJENJE SE ZAČNE DVA K HAT ob 20. uri 20. novembra premiera domačega barvnega filma TRENER ob lfi., 18. in 20. uri 21. novembra domači barvni film - komedija TRENER ob 16., 18 in 20. uri 22. novembra premiera romunskega filma barv. USODA ob 16., 18. in 20. uri 23. novembra fran« barvni film ŽIVLJENJE SE ZAČNE DVA KRAT ob 16., 18. in 20. uri Tržič 17. novembra — ni kinopredstav 18. novembra amer. barvni risani film MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 16. uri. ital. barvna akcij, komedija BLEFERJI ob 18 in 20. uri. premiera hongk. barv. filma VELIKI SEF ob 22. uri 19 novembra ital. barvna akcij, komedija BLEFERJI ob 15 in 19. uri, slovenski barvni film PRAZNOVANJE POMLADI ob 17. uri, premiera amer. barvnega pust. filma SOKOLOVA SENCA ob 21. uri 20. novembra jap. barvni krini. film GOLGO 13 ob 17. uri, ameriški barvni film STRAŠILO ob 19. uri 21. novembra amer. barvni biograf, film POT K SLAVI ob 17. in 19.30. Zaradi dolžine filma cene zviSane (18.00 in 20.00 din) 22. novembra hongkongski barv film VELIKI SEF ob 17. in 19. uri 23. novembra domači barvni film - komedija TRENER ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 17. novembra ni kinopredstav! 18. novembra ital. barvni krmi. film REVOLVER ob Hi in 20. uri. slov. barvni film PRAZNOVANJE POMLADI oh 18. uri. premiera franc. barv. ŽIVLJENJE SE ZAČNE DVAKRAT ob 22 uri 19. novembra amer. barv. fant. film LOGA NOV POBEG ob 15. in 19. uri, ital. barvni krim. film REVOLVER ob 17 uri, premiera dom. barv. filma - komedija TRENER ob 21 uri 20. novembra amer. barvni fant. film LOGANOV POUKU ob 18 in 20. uri 21. novembra ital. barvni vojni film UKROJI V PEKLU <>U 18 uri, premiera hongkongski barvni film VELIKI ŠEF ob20. uri 22. novembra jap. barvni krini. film GOLGO 13 oh 18 m 20 uri 23. novembra ameriški barvni biografski film POT K SLAVI ob 17.30 in 20. uri. Zaradi dolžine filma cene zvišane (I8.(M) in 20.00 din I Duplica 18. novembra slov. barvni film PRAZNOVANJE POMLADI ob 20. uri 19. novembra amer. barv risani film MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 15 uri, amer. barvni film STRAŠILO ob 17. uri. amer. barvni film POT K SLAVI ob 19. uri. Zaradi dolžine filma cene zvišane (18(X) in 20.00 din) 22. novembra amer. barvni fant. LOGA NOV POBEG ob 20. uri Škofja Loka SORA 17. novembra nemški vvestern OLD SUREHAND ob 18. in 20. un 18. novembra amer. drama JULIJA ob 18. in 20. uri 19. novembra amer. drama JULIJA ob 18. in 20. uri 21. novembra -franc. krim. film POLICIJSKI KOLT 357 ob 20. uri 22. novembra franc. krim. film POLICIJSKI KOLT 367 ob 18. m 20. uri 23. novembra amer. avant. ODREŠITEV ob 20. uri Železniki OBZORJE 17. novembra amer. drama JULIJA ob 20. uri 7 18. novembra franc. drama nss-KI DNEVI PODZEMLJA ob 20. uri . 19. novembra nem. vvestern O).o SUREHAND ob 17. in 20. uri 22. novembra fran« drama POCESTNICA ob 20. uri Jesenice RADIO 17. novembra ital. barvni ŠKOFOVA SPALNICA ob 17. in 19. un 18. novembra hongkongski barv. karate PRIŠEL JE TIGER ob 17. in 19. uri 19. novembra hongkongski barv. karate PRIŠEL JE TIGER ob 17. in 19. uri ... 20 novembra amer. barvni krmi. film UMRI NA DRUGEM MESTI' ob 17 in 19. uri 21. novembra amer. barvni krim. m,,, UMRI NA DRUGEM MESTU ob 17 in 19, uri 22. novembra amer barvni kaVO, ODDALJENA TROBENTA <>»' 1 7 in 19. uri Jeaenice PLAVŽ 17. novembra angl barvni LETEČI ODDELEK SCOTLAND YARI )A ob 18. in 20. uri 18. novembra amer. barv. UM KI NA DRUGEM MESTU ob 18. In 20. uri ....., 19. novembra amer. barv. I Miti NA DRUGEM MESTU ob 18. In 20. uri 20. novembra hongkonešk ni PRIŠEL JE TIGER ob It *ki h»r, j 18. in 20 I *ki barv | film uri 21. novembra hongkongšk PRIŠEL JE TIGER ob |& ,r uri 23. novembra ital. barvni šKi~>-FOVA SPALNICA ob 18. in 2Q mi Kranjska gora 18. novembra amer. barvi VOJNA ZVEZD ob 20. uri 22. novembra amer. barvni fifca UMRI NA DRZGEM MESTI - 20. uri Dovje — Mojstrana 18. novembra ital. barvni b 20. uri •M novembra ameriški barvni pust! film GUSAR Z JAMAJKE ob 20. uri 22 novembra ameriški barva« film ELITA MORILCEV - : ""•) novembra pustoL film 01 SAR Z JAMAJKE ob 20. uri Razpisna komisija delavskega sveta SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA TRŽIČ razpisuje dela in naloge, združene s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE 2. TEHNIČNEGA VODJE Kandidati za zasedbo navedenih del in delovnih nalog morajo poleg splošnih z Zakonom in Družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Tržič, izpolnjevati Se naslednje posebne pogoje: pod 1.: višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri, pet oziroma osem let ustreznih delovnih izkušenj, ustrezne moralnopolitične vrline in organizacijske sposobnosti, ki omogočajo opravljanje razpisanih del, oziroma delovnih nalog, predložiti mora program razvoja delovne organizacije; pod 2.: visoka ali višja izobrazba gradbene smeri, pet oziroma osem let ustreznih delovnih izkušenj, ustrezne moralnopolitične vrline in organizacijske sposobnosti, ki omogočajo opravljanje razpisanih del, oziroma nalog, opravljen strokovni izpit. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi javnega razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Splošno gradbeno podjetje Tržič, Blejska cesta 8 - za razpisno komisijo. Izbira kandidatov bo opravljena v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidate bomo o izidu izbire pismeno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Odbor za delovna razmerja pri TOZD pr. pletenin ALMIRA RADOVLJICA razpisuje prosta opravila in naloge DVEH COTTON PLETILCEV -moških delavcev za priučitev na pletilnih strojih Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še, — odslužen vojaški rok — starost do 30 let Za razpisana opravila je določeno .'1-mesečno poskusno delo. Nastop dela je možen takoj. Vloge pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ALMIRA Radovljica, Jalnova ulica št. 2 — odbor za delovna razmerja TOZD pr. pletenin Radovljica. Kandidate bomo pismeno obvestili najpozneje v 15 dneh po izbiri. ,._ Delovna organizacija ^Oj^ ALPINA n1*1 \ S tovarna,obutve Žiri *JX Stara vas 23, n. sol. o. '*-™^lp' Delovna organizacija ALPINA, n. sol. o. ■■^-■J Delovna skupnost skupnih služb, n. sub. o. objavlja prosta delovna opravila 1. VODENJE INFORMACIJSKE SLUŽBE 2. VODENJE RAČUNOVODSTVA PROIZVODNIH TOZD (za dobo 4 leta) Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. Visoka ali višja izobrazba novinarske, politološke ali pravne smeri 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj tia podobnem delu 2. Visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave z vsemi dokazili RBzpiani komisiji DSSS, Žiri, Stara vas 23, v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni o izidu v 30 dneh po končanem razpisu. DES - Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije Ljubljana, Hajdrihova 2, n. sub. o. TOZD ELEKTRO KRANJ Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a, b. o. Komisija za delovna razmerja razglaša dela in naloge za nedoločen čas 1. K V ELEKTROMONTERJA za področje Škofja Loka Pogoj: poklicna šola elektro stroke 2. KV ELEKTROMONTERJA za področje Medvod Pogoj: poklicna šola elektro stroke 1 NK DELAVCA v gradbeni skupini Kranj Pogoj: osnovna šola 4. INKA SANTA K L. ENERGIJE za področje ožje okolice Kranja Pogoj: poklicna šola - ozki profil Kandidati naj pošljejo pismene pomnil)«' z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev izobrazbe na naslov: TOZD Elektro Kranj, C. Staneta Žagarja 53 a. Hok prijave je 10 dni po oglasu. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri prijavljenih kandidatov v 15 dneh po opravljeni izbiri. Kamnik TOZD usnjena konfekcija Cenjen/ potrošniki/ Sporočamo vam, da imamo novo prodajalno v PARK hotelu na Bledu Prodajamo vse vrste ženske moške in otroške usnjene konfekcije — plašče in jopiče iz krznenega velurja — prevleke za avtosedeže — kombinezone /a motoriste Cene konkurenčne, nakup je možen tudi na potrošniško posojilo. Se priporočamo PLANINSKO DRUŠTVO KRIŽE 64294 Križe razpisuje prosto mesto OSKRBNIKA KOČE NA KRIŠKI GORI Pogoj: Po možnosti zakonski par Prijave sprejemamo 15 dni po objavi TOZD Notranja trgovina PE LES Kranj Primskovo na podlagi sklepa DS objavlja licitacijo za prodajo: 1 TERMOAKUMULA-CIJSKA PEČ 5 kW 2. TERMOAKUMULA-CIJSKA PEČ 3 kW 3. OPREMLJEN RAZSTAVNI PAVILJON NA KRANJSKEM SEJMU Izklicna cena za 1. 3.000 din 2. 2.000 din 3. 35.000 din Licitacija bo 24. 11. 1978 ob K), uri v prostorih poslovalnice na Primskovem. Ogled je možen 20. in 21. 11. od 8. do 10. ure. Pravico do sodelovanja imajo fizične in pravne osebe. Kadrovska komisija KEMIČNE TOVARNE EKSOTERM KRANJ, Struževo 66 objavlja razpis ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG V PROIZVODNJI Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, je za opravljanje razpisanih del in nalog pogoj nepopolna osemletka in rj mesecev delovnih izkušenj. Prijave sprejema splošni oddelek 15 dni po objavi, to je do vključno 2. decembra 1978. LJUBITELJEM DRSANJA Obveščamo, da je na Jezerskem že zamrznjeno Planšarsko jezero, kjer so idealni pogoji za rekreacijsko drsanje V brunarici ob jezeru pa je poskrbljeno za tople napitke m hrano Hotel Kazina Jezersko ISKRA Široka potrošnja n. sol. o. Škofja Loka TOZD tovarna gospodinjskih aparatov n. sub. o. Škofja Loka Reteče 4 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. Vodenje finančnih del 2. Izdelava WF analiz 3. Projektiranje kontrolne tehnologije 4. Izdelava tehnoloških postopkov za površinsko zaščito 5. Vodenje transporta 6. Vodenje skladiščnega poslovanja 7. Zahtevnejše vzdrževanje strojne opreme 8. Kontrola montaže gospodinjske opreme 9. Kontrola vhodnega materiala 10. Administrativna dela v tehnološkem oddelku 11. Skladiščenje surovin 12. Upravljanje z ogrevalnimi kompresorskimi napravami 13. Skladiščenje rezervnih delov (delo za določen čas) 14. Manipuliranje z odpadnimi materiali Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1.: Višja izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj; Pod 2.: srednja izobrazba strojne smeri in pet let delovnih izkušenj Pod 3.: višja izobrazba elektro smeri in tri leta delovnih izkušenj; Pod 4.: srednja izobrazba kemijske smeri in pet let delovnih izkušenj; Pod 5.: srednja izobrazba prometne, strojne ali ekonomske smeri in štiri leta delovnih izkušenj; Pod 6.: srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in pet let delovnih izkušenj; Pod 7.: kvalifikacija strojne smeri in štiri leta delovnih izkušenj; Pod 8.: kvalifikacija elektro smeri in dve leti delovnih izkušenj; Pod 9.: kvalifikacija tehnične smeri in dve leti delovnih izkušenj; ■ Pod 10.: administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj; Pod 11.: kvalifikacija trgovske smeri in dve leti delovnih izkušenj; Pod 12.: kvalifikacija strojne smeri in eno leto delovnih izkušenj; . Pod 13.: kvalifikacija trgovske smeri in dve leti delovnih izkušenj; Pod 14.: Tečaj za voznika viličarja in eno leto delovnih izkušenj; Za vsa objavljena dela in naloge razen za dela in naloge pod 14., ki je za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) velja trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev splošno kadrovskemu sektorju tovarne 15 dni po objavi. Vse informacije lahko dobite v splošno pravnem kadrovskem sektorju tovarne, tel.: 61-861. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Skorja Loka objavlja na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepov komisij za delovna razmerja naslednja dela in naloge: TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj 1 KLJUČAVNIČARJA več delavcev 2. KOVINOSTRUGARJA več delavcev 1 ZA PRIUČITEV V KOVINARSKI STROKI več delavcev Pogoji za sprejem: Pod 1.: poklicna šola za poklic ključavničarja ali varilca. Poskusno delo 2 meseca Pod 2.: poklicna šola za poklic strugarja in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Pod 3.: Končana osemletka, poskusno delo 1 mesec. Za vsa dela je pogoj odslužen vojaški rok. 1)0 CREINA DS SKUPNIH SLUŽB 1 VODJE SKLADIŠČA v TOZD Servis osebnih vozil 2, SKLADIŠČNEGA DELAVCA več delavcev Pogoji za sprejem: Pod 1.: srednja šola komercialne smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Pod 2.: končana osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, poskusno delo 1 mesec. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 21 GIP GRADIŠ tozd lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge: Čiščenje bivalnih prostorov Kandidati morajo imeti dokončano osemletko. Kandidati za objavljena prosta dela in naloge lahko vlože prijave v 15 dneh po objavi na naslov: GRADIŠ TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Odbor za delovna razmerja KEMIČNE TOVARNE PODNART p. o., Podnart vabi k sodelovanju *POLKVALIFICIRANE DELAVCE za delo v skladišču surovin in gotovih izdelkov Pogoj: 3 mesečno poskusno delo Pismene prijave je treba nasloviti na splošno službo podjetja v 15 dneh po objavi, kandidati pa se lahko tudi osebno zglasijo v delovni organizaciji vsak dan od 6. do 14. ure. Tovarna obutve TRŽIČ oglaša po sklepu komisije za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge v obratu družbene prehrane VODJE OBRATA DRUŽBENE PREHRANE Pogoji za sprejem: gostinski tehnik, ekonomski, komercialni tehnik z dvemi leti delovnih izkušenj na podobnih delih; — izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni — sposobnost vodenja in organiziranja, sodelovanja —t samostojnost pri delu -n poskusno delo dva meseca Interesenti naj oddajo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovskem oddelku tovarne obutve Peko Tržič v 15 dneh po objavi. Komisija za delovna razmerja Osnovne šole JANKO IN STANKO MLAKAR Šenčur razpisuje proste delovne naloge in opravila 1 RAČUNOVODJE ŠOLE Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima srednjo ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, 2. da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na tem področju dela Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusna doba je 3 mesece. Prijavo pošljite na zgornji naslov v 15 dneh od dneva objave z ustreznimi dokazili. Dokazilom priložite potrdilo o nekaznovanju. obmra alpska modna industrija Radovljica Odbor za delovna razmerja pri TOZD Trgovina vabi k sodelovanju delavce za opravljanje prostih del in nalog na naslednjih prodročjih: 1. VODENJE PRODAJE na domačem trgu 2. RAZISKAVA TRGA IN DELO na ekonomski propagandi Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: Pod 1.: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj; Pod 2.: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi z dokazili o strokovnosti na naslov Almira — alpska modna industrija Radovljica, Jalnova tli. št. 2 - odbor za delovna razmerja TOZD trgovina. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu o sprejemu. A vto-moto društvo Tržič prireja dvomesečni tečaj za inštruktorje praktične vožnje avto šole za kategorije A, B, C, CE in D s pri- četkom v mesecu decembru tega leta. y Prijavite se lahko pismeno ali ustno v pisarni društva v Tržiču, ulica heroja Bračiča 4, vsak dan od 7 30 do 1 4 30 v sredo pa od 7 30 do 1 2 ure in od 14 do 1 6 30 ure. kjer boste dobili vse potrebne informacije /K Delovna organizacija AVTOKOVINAR Škofja Loka Kidričeva c. 51 razpisna komisija razpisuje po sklepu delavskega sveta proste delovne naloge in opravila s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoji: višja šolska izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih ali strojni tehnik in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih; - pozitiven odnos do samoupravljanja in družbenopolitične ureditve ter moralno etične vrline. Kandidat za razpisane delovne naloge in opravila mora izdelati program dela za mandatno dobo in sicer notranji kandidat v treh mesecih in zunanji kandidat v šestih mesecih po sklenitvi delovnega razmerja. Delo združujemo za mandatno dobo 4 leta. Rok za vlaganje prijav je 15 dni od objave v časopisu. O sklepu in izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vlaganje prijav. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, z oznako za razpisno komisijo, pošljite na naslov: Delovna organizacija Avtokovinar, Škofja Loka, Kidričeva cesta 51. ■l'l.llk4UHllM'Ji™ KRANJ Savska cesta 22 razpisuje dela in naloge za: 1 STRUGARJE 2. REZKALCE Pogoji: poklicna šola Prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave razpisa. Cesta JLA 6 1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. KRANJ projektira proizvaja instalira prodaja servisira Elektrotehniško podjetje p. o. Kranj, Koroška c. 53 c Obveščamo vas, da smo razširili svojo dejavnost. Odslej vam hitro in kvalitetno odpravimo vse okvare tudi na elektromotorjih proizvodnje SEVER iz Subotice in to v garancijski dobi in izven garancijske dobe. Nudimo vam tudi vse potrebne rezervne dele. KŽK Kranj, TOZD AGR0MEHANIKA Kranj, G. JLA 2/1, telefon 23-485 ŠE STARA CENA IN UGODEN KREDIT pravočasno si preskrbite traktorje TOMO VINKOVIĆ 30 in 21 KM še po stari ceni in 18 KM z novo ceno , . ... . Qrttt ,mr,4wr,.i; za proizvode TOMO VINKOVIĆ vam nudimo zelo ugoden kredit, do 80* vrednosti nakupa na 5 let z zmanjšano obrestno mero 7 %. . ... . . • „i, :„ *irantji Vi ob najetju kredita je potrebno predložiti zemljiško-knjižni izpisek in žiranta, ki se izkaže s potrdilom o zaposlitvi in osebnem dohodku. stare traktorje TOMO VINKOVIĆ vzamemo v račun llrf„jn; • kot generalni servisant tovarne TOMO VINKOVIĆ opravljamo po ugodni ceni vse vrste popravil - Kranj, Zlato polje, tel.: 22-737 nudj yge jz trgovina rezervnih delov v Kranju na Koroški cesti 25, te •• -4-/oo, Vđp)pfonu in vam jih grama TOMO VINKOVIĆ. Vse rezervne dele lahko naročite tudi po telefonu, Jin pošljemo takoj po povzetju. nroizvodnje TOMO VINKO- vse informacije za nakup in zamenjavo staro za novo pr"" ^ Kranj - TOZD VIC dobite pri generalnem zastopniku za SR Slovenijo Agromehanika. . >ro^amo in zahvaljujemo. Za nakup se pripoi zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Krani Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila VW 1303 J, leto izdelave 1974, s prevoženimi 32.000 km Začetna cena 30.000 din Ogled vozila je možen na dan prodaje 22.11.1978 od 8. do 12. ure pri Zavarovalni skupnosti Triglav, Območna skupnost Kranj. Pismene ponudbe z 10-odstotnim pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 22. 11.1978, do 12. ure. Zavarovalna skupnost Triglav GOS KRANJ GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Odbor za medsebojna razmerja TOZD Konfekcije Kranj razpisuje proste naloge in opravila 20 šivilj in krojačev Pogoj: zaključna poklicna šola Za razpisana delovna mesta velja trimesečni poskusni rok. Kandidati naj svoje prošnje z navedenimi podatki o strokovnosti pošljejo odboru za medsebojna razmerja, v 15 dneh od objave razpisa, v splošno kadrovsko službo. Cesta JLA 24/a, kjer dobe tudi ostale informacije. Kandidate bomo o odločitvi odbora za medsebojna razmerja pismeno obvestili. Odbor za medsebojna razmerja 0»novne sole IVAN TAVČAR Gorenja vas razpisuje dela in naloge UČITELJA 1. RAZREDA Pogoj: razredni učitelj ali absolvent PA za določen čas od 25. 12. 1978 do :U.H. 1979 (nadomešča-nje delavke na porodniškem dopustu). Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov 0MRD Osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas, Gorenja vas 215. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. , V. I ZDRAVSTVENI DOMOVI IN ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE objavlja prosta dela in naloge: knjigovodja — likvidatorja za Delovno skupnost skupnih služb Kranj Pogoj: srednja izobrazba ekonomske smeri Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo traja dva meseca. Komisija za delovna razmerja Osnovne šole PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI razpisuje prosta dela in naloge: 1. za nedoločen čas s polnim delovnim časom UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE Pogoj: ustrezna višja ali visoka šola VZGOJITELJICE v vzgojnovarstveni enoti Pogoj: končana vzgojiteljska šola SNAŽILKE NA CENTRALNI ŠOLI 2 za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom KUHARICE IN SNAŽILKE na podružnični šoli Davča. Nastop dela je 4. 12. 1978. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa. stavbno in pohištveno mizarstvo, radovi j i ca sarcer- java 22. tal. (064) 75-036, žiro račun pri SDK radov-»jica 51540-601 -12232 stavbno in pohištveno mizarstvo Šer cer jeva 22 64264 Radovljica objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja, za nedoločen čas prosta dela in naloge: RAČUNOVODJE Poleg splošnih pogojev se zahtevajo tudi naslednji pogoji: Kandidati morajo imeti najmanj srednjo šolo ekonomske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v finančnem poslovanju. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti na naslov: Mira, Radovljica, Šercer-jeva 22 v 15 dneh od objave. CGPDELO TOZD PRODAJA Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 vabi k sodelovanju: 1. PRODAJALKO(CA) za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in galanterije v prodajalni na avtobusni postaji v Tržiču in za kioske v Kranju. Zaželeno je, da ima kandidat končano šolo za prodajalce. Razpis velja do 24. 11. Pismene ponudbe pošljite na naslov: CGP DELO, podružnica Kranj, Koroška 16. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica JOŽETA POGAČNIKA Petričkovega ata iz Češnjice Naša iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in dobrim sosedom za nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo delavcem kolektiva čevljarne Ratitovec, SZDL in ZB, dr. Možganu, osebju Neurološke klinike v Ljubljani, g. župniku in vsem darovalcem cvetja. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi naše ljube mamice, hčerke in sestre ANICE KUHAR roj. Zupan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Potočniku in medicinski sestri Mariji Brun za lajšanje bolečin, sodelavcem tovarne Iskra — Stikala Kranj in Alpetour PP Kranj za podarjene vence in denarno pomoč. Hvala tudi g. župniku za opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: Damjan in Goran, mami, brat Peter z ženo Ireno in Greti Bašelj, 13. 11. 1978 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža in brata JAKOBA LOTRlCA-Cvetka borca NOV se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali in v teh težkih dneh stali ob strani, vsem ki ste nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, posebno sosedu Šolarju za vsestransko pomoč med boleznijo in ob smrti, zdravnikoma dr. Rešku in dr. Možganu za dolgoletno zdravljenje, Občinskemu odboru ZB NOV Škofja Loka, krajevnemu odboru ZB NOV in ZK Selca, vsem praporščakom Selške doline, Društvu invalidov Škofja Loka, godbi na pihala iz Škofje Loke ter pevovodji Alojzu Šmidu in njegovim pevcem ter vsem govornikom za lepe besede ob slovesu. Hvala vsem za podarjene vence in žalne šopke. Žalujoča žena Ančka in sestre z družinami. Selca, Tržič, Bled, Sisak, 17. 11. 1978 ODBOR HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE PRI GOZDNEM GOSPODARSTVU KRANJ razpisuje kredite za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev in za razvoj kmečkega turizma Pravico do kreditov imajo prosilci: — lastniki gozdov-kmetje — biti morajo vlagatelji in hranijo sredstva pri Hra-nilno-kreditni službi Gozdnega gospodarstva Kranj — da trajno gospodarsko sodelujejo z Gozdnim gospodarstvom Kranj — imeti morajo izdelane investicijske usmeritvene programe — da so kreditno sposobni — biti morajo kooperanti kmetijskih zadrug — da imajo urejeno lokacijsko dokumentacijo, katero predložijo k prošnji za kredit — da bodo imeli pred koriščenjem kredita za gradbene objekte pridobljena gradbena dovoljenja ali soglasja Krediti se dajejo za naslednje namene: — za govedorejo — hlevi za krave in mlado živino — nakup plemenske živine — za ostale kmetijske stroje Obrestna mera je od 3- do 8-odstotna, doba kreditiranja 5 do 12 let, kar je določeno s samoupravnim sporazumom o kreditiranju. Vloge sprejemajo blagajniki hranilno-kreditnih služb na TO kooperantov v Škofji Loki, Tržiču in Preddvoru. Rok za predlaganje prošenj je 15, december 1978. Istočasno obveščamo, da urejanje kreditnih zadev opravljajo blagajne na TO kooperantov Škofja Loka, Tržič, Preddvor ter na Delovni skupnosti skupnih služb v Kranju vsak ponedeljek od 6. do 12. ure, vlaganje in dviganje denarja pa vsak delovnik od 8. do 12. ure, razen sobote. MALI OGLASI PRODAM KRANJ — V semaforskem križišču kranjske obvoznice in magistralne ceste zadnje čase kar nekam prepogosto »poka«. Na srečo se je doslej Še vselej končalo brez hujših posledic, le zvite pločevine ni bilo ravno malo. — Foto: J. Zaplotnik Prodam malo rabljeno trajnožare-(o PEČ KiippersbusVh in TELEVIZOR Iskra — Minirama, lahko tudi na kredit. Kos Marjan. Sebenje 48. Zasip pri Bledu 8505 Prodam 6000 kosov STRESNE OPEKE špičak. po 1 do 1,5 din /a kos. Jež, Utik 29, Vodice. Ljubljana Prodam t raj n ozareno PEĆ' Kreka-veso in okno 80 X 80. Demšar Srečo. Sv. Duh 118. Škofja Loka 8004 Po ugodni ceni prodam še skoraj novo nemško MOTORNO ZAGO 0.15. Naslov v oglas, oddelku 8605 Prodam več novih PODBOJEV mahagonij, suhamontažni — Lip Bled — po tovarniški ceni — 1977. Kličite 064-60-825 «000 Prodam breton PLOŠČE - ca. 20 kv. m - in EMO PEČ za centralno na trda goriva. Informacije na tel. 064-60-357. Prodani KRAVO po izbiri; dobro mlekarico in eno s teletom. Teličko prodam ali menjam za bikca — do en mesec starega. Bilban Vinko. Sp. Pirniče 42. Medvode 8608 Prodani mlade BIKCE za rejo. leto stare KOKOŠI in rabljena GARAŽNA VRATA. Koštrunc Zg. Bela 19, Preddvor 8009 Prodam PLETILNI STROJ in TELEVIZIJSKI sprejemnik. Krožna ul. 1 /a. Zlato pol je. Kranj 8010 Prodam ZVOČNIK Moritarba za pevska ozvočenje ter trajnožarečo PEČ Emo 5 in kromirana PECNA VRATA. Adergas 27 8011. Prodam dve leti starega nemškega OVČARJA, dobrega čuvaja. Voklo 31, 04208 Šenčur 8012 Prodam PRAŠIČA - od 150 kg naprej. Doslovce 0. Žirovnica 801.} Prodani KOBILO staro 11 let. težko 500 kg. Čop Mila, Rodine 9 8614 Prodam ELEKTRIČNO KITARO za 14.000 din in VIOLINO (ročno izdelana), za 1200 din. Osojnik Štefan. Gasilska 3, Šenčur 8015 Prodam letošnje KANARČKE in križance, dobri pevci. Kocjančič. Na Mlaki 3. Radovljica 8010 Črnobel TELEVIZOR Ei - diplomat lux ugodno prodani. Udovič. Čopova 0. Jesenice, tel. 81-724 8017 Prodam GOBELINE in POROČNO OBLEKO št. 37/38. Ogled vsak dopoldan. Mede Irena. Pristava 69/c. Tržič 8018 Prodani dve betonski okni 120 X X 80. Ljubitelju živali dam PSIČKO staro tri leta — mešan volčjak. Pavlin, Sp. Duplji'85 8619 Prodani globok OTROŠKI VOZIČEK. Bobovek 10. . H020 Prodani dvoredni PLETILNI STROJ Brodher. Ogled dopoldan in popoldan. Suhodolnik Carnien. Dru-lovka 55. Kranj 8021 Prodam macesnove DESKE 50 mm in bukova DRVA. Naslov v oglasnem oddelku 8622 Prodani RADIO ha kasete Philips. Gorenjesavska 50, Kranj 8623 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Dobiiikai. Retljeva 7. Kranj. Čirče 8021 Prodam KRAVO pred telitvijo. Podljuhelj 72 8625 Prodani novo cirkularno ŽAGO za rezanje lesa z motorjem. .1 KM. Blaško. Kovačičeva •">. Kranj .8020 Prodani 3kW termoakuimilaci j-sko PEČ. Huje 5. tel. 2:5-103 8627 Prodam KOBILO, staro 7 let. za vsa kmečka dela. Potok v Črni pri Kamniku 0. Stahovica 8628 Prodam KRAVO pred telitvijo. Studenčice 14 8629 Prodani dva mesnata PRAŠIČA za zakol. Okroglo 1 8630 ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni je dotrpela ljubljena mama, sestra, teta, babica in prababica FRANČIŠKA ROBLEK roj. Zupan Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, se od nje poslovili in io spremili na zadnji poti. Hvala tudi za izrečeno sožalje v teh težkih trenutkih Nadalje smo dolžni globoko zahvalo vsem sorodnikom, posebno našim dobrim so-sedom,ki so nam priskočili na pomoč, znancem in prijateljem, dr.Žgajnarju za dolgoletno zdravljenje in gospodu župniku za lep pogreb. Zahvala tudi društvu upokojencev in zdravstvenemu domu Kranj Žalujoči vsi njeni! Bašelj, Nova vas, Kokrica, Ljubljana, Bobovek, 11. novembra 1978 Prodam 2 zimski in 1 letno (UJMO za VW komplet s prirobnicami (felt-nami) profil 0.00 — 15. Kavčič Stane, Trojar jeva 43, Kranj 8031 Prodani kombinirano PEČ za kopalnico in trofazni ŠTEVEC - eno-tarifni. Tenetiše 44 8032 Prodam težko TELICO simental-ko. ki bo decembra telila, in večjo količino REPE. Naklo 45 8033 Prodani PUNTE. Šilar, Pot v Bitnje 0. Kranj 8034 Prodani malo rabljen globok otroški VOZIČEK. Zamida. Gradnikova 1. Kranj 8035 Prodam krzneni PLAŠČ (zajec, uvožen), skoraj nov za 15.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 8030 Prodam TELETA za zakol ali rejo. Naslov v oglasnem oddelku Poceni prodam tri kuhinjske elemente. POMIVALNO MIZO. BOJ LER. HLADILNIK. ŠTEDILNIK na trda goriva. KOMBINIRANI ŠTEDILNIK. Vse skupaj za 5000 dinarjev. Zglasite se pri Kljajič. Cesta Gorenjskega odreda 10 8038 Prodam tri mesece brejo KRAVO, zamenjam za bika ali kravo za zakol. Poljšica 13, Zg. Gorje 8039 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 28, Cerklje 8493 Prodam dva težka PRAŠIČA za zakol. Dorfarje 21, Žabnica 8677 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Humer, Cirilova 14, Kranj (Orehek) Prodam polovico KRAVE. Tupa-liče št. 1, Preddvor 8679 Prodam dva PRAŠIČA težka 100 kg. Slatnar, Cerklje 50 8682 Zamenjam visoko brejo KRAVO za jalovo. Grilc, Apno 8, Cerklje 8683 Prodam KONJA, 600 kg težkega in PRAŠIČKE. Šenturska gora 6, Cerklje 8684 Prodam KRAVO za skrinjo. Huje 13, Kranj 8685 Prodam KRAVO, STREŠNO OPEKO bobrovec, kombinirano PEČ za kopalnico in JEDILNI KOT. Tenetiše 13, Golnik 8686 Prodam PRAŠIČA za zakol. Za-bukovjell 8687 Prodam KRAVO ali TELICO v šestem mesecu brejosti. Bašelj 32, Preddvor 8688 Prodam KUHINJO Orhideja v svetlozeleni barvi, KAVČ, OMARO, MIZO in STOL za dijaško sobo. Oglasite se na naslov Cerar Jani, Kopališka 4, 64240 Radovljica ali tel. 75-218 — trgovina Elan Begunje 8689 Prodam oljno PEČ-ŠTEDILNIK Emo 6. Pečnik Miro, Pševska 1/B, Kranj, tel. 21-016 8690 Prodam večjo količino REPE. Sp. Bela št. 11 8691 Prodam barvni TELEVIZOR. Ru-tar, tel. 21-280 od 7. do 8. ure dopoldan 8692 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Voklo 97 8693 Prodam BIKA ali TELICO 300 kg težko za dopitanje. Spodnja Bela št. 6 8694 Prodam Bicerba STROJ za rezanje salame in šunke in MESOREZ-NICO št. 32, Lakner, Kokrica Kranj Prodam LIGUSTER za živo mejo. Naslov v oglasnem oddelku 8696 ZIBELKO in otroški športni VOZIČEK - prodam. Tel. 26-537, Maj-ce, Gubčeva 6, Kranj 8697 Prodam električni RADIATOR Tel. 26-835 8779 Prodam KRAVO s teličkom. Zalog 33, Cerklje 8670 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 34, Cerklje 8671 Prodam tri PRAŠIČE težke 80 kg. Sp. Brnik 60, Cerklje 8672 Prodam osem tednov stare ŠIČKE. Grad 43, Cerklje Prodam KRAVO osem m brejo. Lahovče 14, Cerklje Prodam dva PRAŠIČA, težka 140 do 170 kg. Zalog 17, Cerklje 8675 Prodam polovico mlade KRAVE Zg. Brnik 70, Cerklje 8676 Prodam smrekove, macesnove PLOHE in DESKE. Jerič, Štefanja gora 28, Cerklje 8677 Prodam KRAVO, ki bo čez štirinajst dni telila. Šenturska gora 19 Cerklje 8678 Prodam PRAŠIČA 150 kg težkega in ZELJE v glavah. Velesovo 45, Cerklje 8679 Prodam KORENJE za krmo. Če*^ njevk 8, Cerklje 8680 Prodam KRAVO po tretjem tele-tu^dobro mlekarico. Apno 9, Cerklje TAM Štadler PEČ za centralno kurjavo - prodam. Tel. 61-211 8698 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Nasovče 10, Komenda 8699 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 4 kw. Benedik Andrej, Pungert 14, Škofja Loka 8700 Prodam namizni VRTALNI STROJ, NAMIZNE ŠKARJE za pločevino, garnituro cevnih navoj-nih ČELJUSTI ter levi ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Vse še nerabljeno. Poljče 23 8701 Prodam KRAVO simentalko pred telitvijo. Zemlja, Zasip, Reber 1. Bled 8702 Prodam droben KROMPIR Luže 11 8 Prodam KRAVO, brejo 8 mesece\ Voklo 13 8704 Prodam TELICO, ki bo v kratkem telila. Posavec 15, Podnart 8705 Prodam globok otroški voziček. Informacije po telefonu 21-114 vsak dan od 15. ure dalje. 87fjg Ugodno prodam nov barvni Iskrin TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK Montreal senzor. Ponudbe pod Kriza 8707 Prodam aeg GRELEC za gretie tekoče vode. Fabjan, 64273 Blejska Dobrava 52 8706 Ugodno prodam skoraj novo termoakumulacijsko PEČ 2 kw. Rabljeno eno zimo. Andolšek, Pod rebrom 24, Bohinjska Bistrica §70*) Prodam VOLA 450 kg težkega. Bernik Pavel, Podlonk 4, 64228 Železniki 8710 Prodam KRAVO v visoki brejosti. Lancovo 28, Radovljica Prodam LESTENEC, en ducat bal TER VOLA in naslednje rabljene predmete: par stranskih OKEN OBEŠALNIKOV. Prepustim PRALNI STROJ Eudora in oljnato PEČ Vamsler, potrebnih malega popravila. Bled, Na Jami 2, tel. 064-77-236 dopoldan 8712 Ugodno prodam nov DVOBRAZD-NI PLUG,BETONSKI MEŠALEC ter več PRAŠIČEV za dopitanie Sp. Gorje 7 5B Ugodno prodam GARDEROBNO OMARO, PREPROGO - tekač m PREPROGO 2 X 3 m posteljno PREGRINJALO, LESTENEC LOŠČILEC za parket in TV mizico. !702 IR I (704 ŽELEZARNA JESENICE KADROVSKI SEKTOR Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja pri delovni skupnosti za ekonomiko, tehnično kontrolo in novogradnje dajemo naslednjo objavo za proste delovne naloge v sektorju novogradenj 1 II. STROKOVNEGA SODELAVCA 2. ASISTENTA 3. I. STROKOVNEGA SODELAVCA 4 II. STROKOVNEGA SODELAVCA Pogoji: Za opravljanje navedenih delovnih nalog se zahteva šifra 5656 U-5 1 oseba šifra 5662 U-4 1 oseba šifra 5683 U-5 1 oseba šifra 5684 U-5 1 oseba Pod točko 1.: Pod točko 2.: Pod točko 3.: - visoka šola strojne smeri s strokovnim izpitom in poznavanjem zakonov in predpisov s področ-a mvesticij Najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja novogradenj in vzdrževanja, višiašola strojne smeri s strokovnim »pitoiniz strojništva in 3 leta delovnih izkušenj s področ- ja ^Ztl^^ZTJrneri s stmkovnim izpitem i: ikona o invest. objektih in 3 leta delovnih izkušenj pri izgradnji investicijskih vtštaksoLagradbene smeri l*«?*0?™™^*' ~ Tom h zakona o investicijskih objektih m 5Tt delovnih izkušenj Pn izgradnji investicijskih objektov strokovnim izpitom Pod točko 4, visoka ^oa^^u?yB\S^ objektov in skihfjektov o ^ je Kandidati naj pošljejo P£UaV.e * Kadrovski sektor Žele- pogojev v 15 dneh DS SEO-TKR-NG«. zarne Jesenice, z oznako .za U ^ y apreM Posebne prijavnice dobite pri *«* pisarni kadrovskega sektorja. Svarc Štefanjja, Kidričeva 11, Kranj, tel. 25-291 8713 Prodam 4 kw termoakumulacijsko PEČ. Predoslje 29 8714 Ugodno prodam trajnožarečo PEČ. Zumer, Janeza Puharja 8 8715 Prodam termoakumulacijsko PEČ aeg 6 kw. Zg. Duplje 20 8716 Ugodno prodam štiri malo rabljena zimska KOLESA za avto (Fulda) 155/13, AVTO RADIO »Blau-punkt«, KASETO za avto radio -original za BMW ali FIAT 124. Hribar Silvester, Hlebce n. h. 8717 Prodam TRAKTOR Styer 18 KM Is plugom in kosilnico. Okroglo 6, Naklo 8718 Ugodno prodam malo poškodovan REZERVOAR in peta VRATA za zastavo 101. Ogled 19. 11. 1978 od 10. do 12. ure Milic Jablan, Šorlijeva 10, Kranj 8719 Prodam membranski "KOMPRESOR primeren za pleskarja. Krč, Jezerska c. 124/a 8720 Prodam 200 kg težkega PRAŠI CA Prešeren Cilka, Zasip 16 8721 Ugodno prodam trajnožarečo IPEC Kiipperbusch. Nunar, Mlaka 13/a, Kranj • 8722 Prodam dve JOGI VZMETNICI Admiral. Tovarniško novi — lanska cena. Bergant, Podlubnik 128, Škofja toka, tel. 61-234 8723 Prodam otroške SMUČARSKE ČEVLJE »pancarje« št. 38, za 450 din. Cesta na Klanec 20, Kranj, Bumbar Robert 8724 Prodam lepa zimska JABOLKA. Jerala, Podbrezje 111, tel. 70-086 Prodam PUNTE bankine. Zorenč -Jože, Staneta Žagarja 46, Kranj Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Nova Vas 4, Preddvor 8780 Prodam KASETNI MAGNETOFON ITT Schaub Lorenz. Hrast-je90 8781 VOZILA Prodam dobro ohranjen VW 1303. ktn.k 1975. Poljšica 13. Zg. Gorje Kako srce nam stiska obroč izgube, nraznine in bolesti, Pk?kTvsak dan bolj sami smo brez tebe mama ... Prodam FORD TAUNUS GT, dobro ohranjen ali menjam za manjšega. Veljka Vlahoviča 7, Drempetič. Kranj 8641 Prodam FIAT 850 po delih. Pinta-rič Ivan, Stara c. 27. Kranj 8642 Prodam AMI8, zadaj karamboli-ran. Motor 4000 km po generalni. Informacije na telefon 47-266 vsak popoldan 8643 Prodam FIAT 850 special v nevoznem stanju. Lahko tudi po delih. Samski dom. Ristovski, Medetova 1. soba 42, Kranj 8644 Prodam TOVORNI AVTO merce-des 15-17. kiper, 9 ton. tel. 064 22-669 po 20. uri 8645 ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, prodam po delih in popolnoma nov sprednji desni BLATNIK. Brane Oblak, Oprešnikova 16, Kranj. Tel. 25-798 8782 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Kern, Nasovče 31 8783 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1973, 70.000 km. Avguštin, Frankovo naselje 11, Škofja Loka, tel. 60-422 8352 Prodam VW KOMBI - BUS letnik 1975. Vrba 16, Žirovnica 8448 Prodam AMI break, letnik 1973. Informacije po tel. 69-322 8592 Prodam FIAT 124, letnik 1969. Ogled popoldan. Pišlar Franko, Podlubnik 153, Škofja Loka 8593 Prodam 125 PZ, letnik 1969. Bre-zovar, Hafnerjevo naselje 98, Škofja Loka 8595 Poceni prodam ZASTAVO 750, celega ali po delih, letnik 1965. Žiganja vas 13, Tržič 8726 Prodam dobro ohranjen OPEL KADETT L, starejši letnik. Krama-rič, Naklo 242 8727 Prodam ŠKODO S 100, letnik 1971, prevoženih 52.000 km. Linke Dušan, Partizanska c. 42, Škofja Loka, tel. 61-955 8728 Prodam FIAT 850 special. Demšar Pavle, Lenart 10, Selca 8729 Prodam VW 1300, letnik 1971. Ogled popoldan. Mrak Stane, Smol-dno, Poljane 8730 OBLETNICA KATARINE OGRIN 13. 11. je minilo leto odkar si nas zapustila. Vsem ki seje še spominjate, iskrena hvala. Vsi njenil Kranj, 13.11.1978 Prodam VVV 1500, letnik 1965, ali zamenjam za kredit barvnega televizorja. Krmelj Alojz, Planina 56, Kranj. Informacije samo popoldan 8731 Prodam FIAT 850, odlično ohranjen, registriran do 1. 10. 1979. Vrhnje 8, Radovljica 8732 Prodam FIAT 127, letnik 1978. Kranj, Staneta Žagarja 23 8733 Prodam OPEL KADET. Kokrica, Betonova 3 8734 Prodam ŠKODO, letnik 1967, v voznem stanju, celo ali po delih. Telefon 21-819, Kranj 8735 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, možen kredit. Puharjeva 5, Planina 8736 Prodam VW 1200 J, letnik 1976. Amon, Cankarjeva 4 (blok), Radovljica 8737 Kupim ZASTAVO 101, starejši letnik. Orehovi je 13, Kranj 8739 Prodam AMI 8, celega ali po delih. Motor v okvari. Tomšičeva 16, Jesenice 8740 Prodam ZASTAVO 101 v voznem stanju. Dvorje 66, Cerklje 8741 Prodam dobro ohranjen FIAT 128 šport in MOTOR APN 4. Ogled popoldan. Gorenjesavska 56, Kranj 8742 Kupim DIANO ali Z 101 na potrošniško posojilo. Ponudbe pod 5M 8743 Za gotovino kupim novega GOL-FA-J ali J-D. Jerič, Tupaliče 29, Preddvor 8744 Prodam OPEL KADET. Jekovec, Srednja Bela 53 8745 Prodam ohranjen MINI MORIŠ 1000. Tel. 45-017 v soboto in nedeljo 8746 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, dobro ohranjen. Ogled v soboto, 18. novembra. Kern, Kranj, Janeza Puharja 4 8747 ZASTAVO 750, letnik 1969, prodam. Zg. Besnica 93 8748 Prodam ŠKODO, letnik 1970, za dele. Britof 220 8749 Prodam FORD ESCORT. letnik 1971. Dorfarje 31, Žabnica 8750 Prodam OPEL ASCONO, letnik 1976. Ogled popoldan. Jerala Srečko, Podreča 15, Kranj 8751 Prodam PRIKOLICO za osebni avto - MOTOR od ŠKODE 1000 MB po delih, MOPED 14 V in T 12, ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in PEČ Emo 8. Zg. Bitnje 136, pri Puškami 8752 Prodam FORD TAUNUS 12 M, letnik 1967, celega ali po delih, stroj brezhiben. Poškodovana samo karoserija. Kokrica, Cesta na brdo 21, Kranj, tel. 064-25-644 8753 Ugodno prodam AMi, letnik 1973, malo karamboliran, registriran do aprila. Truden Darko, Bistrica 2, Tržič 8754 Prodam ZASTAVO 750, registriran do marca, letnik 1970. Kovač Mira, Ravne 12, Tržič 8755 Prodam ZASTAVO 750. Informacije po tel. 25-745 8756 Ugodno prodam ZASTAVO 101, delno tudi na kredit. Letence 1 8757 Prodam RENAULT MAJOR 10, letnik 1967. Bife Čemažar, Stari vrh ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in brata PETRA ZEVNIKA - t zahvaljujemo vsem, ki so se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji .7 hvala gre tudi sindikalni podružnici in sodelavcem Gorenjskih oblačil, poti. ^«ft gaye jn Tekstilindusa za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Hvala tudi dr. Hriberniku, gospodu župniku in pevcem upokojencem. Ž lujoči otroci* Marinka, Justina in sin Peter z družinami ter sestra Frančiška Mavčiče, Podreča, Orehek, Hrastje, 15. II. 1978 ZAHVALA Ob prerani smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica JERNEJA ŠTERA iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvet-f^ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi podjetju IBI in Avtokovinar ifkofja Loka, gospodu župniku iz Kranja za opravljen pogrebni obred ter pevcem za žalostinke. Žalujoči: žena Cilka, sin Jernej-Nejc, hčerka Danica z družino ter ostalo sorodstvo. Kranj, Skorja Loka, Milden, Tržič, Forme, Mengeš, 15. 11. 1978 Ugodno prodam ZASTAVO 101, karambolirana, v nevoznem stanju, letnik 1973. Posebno primerna za mehanike kleparje. Informacije na telefon 25-022 od 15. do 20. ure 8647 Prodam R-TL-4, letnik 1976. Gumzej Jože. Srednja vas 105 v Bohinju. Telefon 064 76-127 ali 76-202 od 7. do 15. ure, tel. 76-208 8648 Prodam A USTI N MAKSI celega ali po delih. Letnik 1970. Kičič Petar, Prešernova 4, Radovljica 8649 Prodam skoraj nov MOTOR 5-brzinec. znamke tomos hipi. Arsovski Dobre. C. na Klanec 25, Kranj 8650 Prodam dobro ohranjeno LADO, letnik 1973. Branko Cesar. Jereka 15 v Bohinju. Telefon 77-384. interna 006 » 8651 Poceni prodam dele ZASTAVE 750. Gartner Jože. Alpska 3. Bled 8652 Prodam MINI 1000 ter R-4 po delih. Virmaše 98. Šk. Loka 8653 Prodam KADET karavan karamboliran. Jeram. Gorica 10 a. Radovljica 8654 Prodam FIAT 850, registriran do julija 1979. letnik 1969, in razne rezervne dele. Ogled možen od 16. do 17. ure dne 20. in 21. novembra. Gor-jup, Sp. Besnica 61 1 8655 Prodam PEUGEOT 204 coupe. Šimnic. Sp. Gorje 70, Zg. Gorje 8656 Prodam DOBRO OHRANJEN NSU 1000. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Marinšek Alojz, Naklo št. 106 8657 Ugodno prodam VVARTBURG. letnik 1971. Kurat Jakob, Struževo 28 8658 Prodam SPAČKA, letnik 1974. registriran do novembra 1979. Lak-ner, Kidričeva 18. Kranj 8659 Prodam VW 1200, letnik 1950. registriran in v voznem stanju, po nizki ceni. Kralj Jože. Bistrica 88. Tržič 8660 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. registriran do 26. 10. 1979. Miha Gašperlin. Trg Svobode 5. 64290 Tržič 8661 Prodam ZASTAVO 1300 kombi. 8 sedežev, letnik 1975. V račun vzamem tudi Z 750. Vrtec. Kamna gorica 8662 KUPIM Kupim dobro ohranjen MOTOR za NSU 1200. Tel. 40-077 8663 Kupim 2-3 m suhih DRV7, lahko tudi nažagane. Tel. 22-535 864 Kupim 3000-litrsko CISTERNO za gnoj. Šakič Anton. 64243 Brezje 18 8665 Kupim PEČ za CENTRALNO kurjavo novo ali rabljeno. Ciperle, Dvorje 31, Cerklje 8778 STANOVANJA Nujno potrebujem ogrevano SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod Soliden plačnik 8666 Dvosobno komfortno lastniško STANOVANJE s telefonom v Šiški zamenjam za trosobno lastniško na uodeželju do 25 km iz Ljubljane. Lahko je tudi vrstna hiša proti doplačilu. Informacije na telefon 064-21-008 8667 Zamenjani dvosobno STANOVANJE (72 kv. metrov) za enosobno ali garsonjero na Planini. Informacije po telefonu 26-733 8668 Prodam TROSOBNO stanovanje, centralno ogrevano, s telefonom. Ponudbe poslati pismeno na naslov ('erar, Cankarjeva 12. Kranj 8669 Iščem SOBO s KUHINJO. Predplačilo za šest mesecev Olga Bav-han, Gorenjskega odreda 10, Kranj 8765 TROSOBNO STANOVANJE z garažo v okolici Kranja oddam. Ponudbe pod Trosobno 8766 Prodam TROSOBNO komfortno STANOVANJE v izmeri 120 kv. m. Ogled vsak dan. Posedi Anton, Mestni trg 10, Škofja Loka 8767 Iščem ENOSOBNO STANOVANJE na relaciji Cerklje —Kranj. Sem dober plačnik. Če je treba, plačam vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 8768 Garsonjero ali STANOVANJE takoj najamem po možnosti s telefonom. Ponudbe pod Predplačilo 8552 Zakoncema oddam za dve leti opremljeno SOBO. Ponudbe pod Kranj 8784 POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO na območju Trstenika. Bašlja. Preddvora. Naslov v oglasnem oddelku 8674 Skromen VIKEND v bližini Kranja (brez elektrike) oddam zaradi preselitve v najem oziroma za vzdrževanje. Oddati ponudbe pod Primerno za upokojence 8675 V Kranju ali bližnji okolici kupim ali vzamem v najem PROSTOR ZA LIVARSKO OBRT. Bajt Franc. Zg. Bitnje 182 Žabnica 8676 Kupim majhno ENOSTANO-VANJSKO HIŠO. pritlično, v okolici Škofje Loke. J. Z., Novi svet 1, Škofja Loka 8558 Gospodarsko poslopje, primerno za obrt, vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod Tudi v slabem stanju 8373 Staro KMEČKO HIŠO, lahko tudi brez elektrike, vzamem v najem. Ponudbe pod Jesen. 8759 Staro KMEČKO HIŠO kupim. Ponudbe pod Staro 8760 Kupim zazidljivo PARCELO na relaciji Duplje —Tržič. Naslov v oglasnem oddelku 8761 GARAŽO vzamem v najem v okolici centra Kranja. Plačam dobro. Tel. 21-746 8762 V najem vzamem GARAŽO v Radovljici ali kupim. Informacije po tel. 75-072 8763 Zaradi odhoda v tujino želim GARAŽI RATI avto od 1. decembra, do 1. marca 1979. Ponudbe pod Garaža 8764 Kupim HIŠO v okolici Kranja. Možna tudi zamenjava s hišo v Trzinu. Informacije tel. 24-564. ZAPOSLITVE V dopoldansko varstvo sprejmem otroka. Pod šifro Takoj 8769 Iščeva varuško za 7-mesečnega otroka na našem domu; minimalno 2000 din Orehek, Podlubnik 158/23, Škofja Loka, tel. 60-635 8770 Kovinostrugarja K V ali PKV sprejmem takoj. Informacije po telefonu 064-60-436 ali na naslov v oglasnem oddelku 8771 VARSTVO za 8-mesečnega fantka potrebujem z novim letom na Zlatem polju. Grm, Gosposvetska 17, Kranj 8772 Mlajši KLJUČAVNIČAR išče honorarno zaposlitev pri ključavničarju ali kleparju. Naslov v oglasnem oddelku 8670 Zaposlim dva marljiva delavca za priučitev za livarja — ulivanje aluminija. Osebni dohodki po učinku oziroma po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite ali se osebno oglasite. LIVARSTVO Stane Primožič, Škofja Loka, Zminec 30 8577 Popravljani vse vrste hladilnikov. Informacije po tel. 064-60:801 8599 IZGUBLJENO V petek, 10. novembra, 1« UTE-KEL MLAD BOKSER z belo liso pod vratom. Kdor karkoli ve o njem oziroma najditelja prosimo, naj javi na telefon 24-525. Polak. Kranj. Jurčičeva 5 8671 NAJDENOI Našel sem ŽENSKO KOLO. rogove šport, zelene barve. C. na Rupo 11. Kokrica .OBVESTILA Vse FOTO usluge (snemanje, razvijanje filmov, in izdelovanje fotografij v enem dnevu) pri foto ŽIVU-LOVIČ, Planina, Veljka Vlahoviča 7, Kranj 7669 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova lesenih rolet, zamenjava avtomatov in poteznih vrvic. Naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom 8018 GRADITELJI! Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo: modularni blok, strešnik Novoteks, ki je odporen proti vsem meteorološkim vplivom, s 35-letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sin-ter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti. Vse izdelke si lahko ogledate pri našem zastopniku SMOLEJ Andreju, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579, kjer dobite tudi vse informacije. 7664 BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 20. 11. 1978 ob 15. uri in 22.11. 1978 ob 8. uri. Delavski dom Kranj, vhod 6, ali po telefonu 47-256 8758 Delam PERZIJSKI VEZ, slike ali primerno tudi za blazine po naročilu. Zvirče 1. Kovor 8673 .PRIREDITVE Košarkaška sekcija Kokrica vas vabi vsako nedeljo na PLES ob 16.30. Igra SELEKCIJA 8775 Vsako soboto vas vabi na PLES skupina DAVORIN v UTIK ob 19.30 8776 MLADI! Vabimo vas na PLES v SORO vsako nedeljo ob 18. uri. Igra disco skupina SPEKTER 8777 POZNANSTVA JM Samski moški, 34 let star, s svojim domom in malo kmetijo ŽELI SPOZNATI mirno in pošteno dekle do 37 let zaradi poroke. Nudim ji tudi sta* novanje za takojšnjo pomoč v gospodinjstvu. Otrok ni ovira. Oddati ponudbe pod Čimprej 8774 PREKLIC Izjavljam, da so govorice o Jelov-čan Danici, Šutna 64, neresnične. Jelovčan Ana, Šutna 64, Žabnica 8773 Koroški večer v Radovljici Radovljica — V okviru večletnega uspešnega sodelovanja kulturnih društev in Zveze kulturnih organizacij Radovljica z zamejskimi organizacijami prireja Zveza kulturnih organizacij Radovljica v dogovoru s komisijo za odnose z zamejskimi Slovenci pri občinski konferenci SZDL Radovljica v soboto, 18. novembra, ob 19. uri v avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici Koroški večer. Na tej veliki kulturno-politični manifestaciji solidarnosti z bojem koroških Slovencev za njihove pravice se bodo predstavili ženski oktet iz Obirskega, folklorna skupina iz Globasnice, znani koroški pesniki Minka* Hartma-nova, Andrej Kokot in Valentin Poljanšek ter radovljiški recita-torji. Njihove pesmi bodo brali člani Linhartovega odra iz Radovljice. Ob tej priliki bodo odprli tudi razstavi dokumentarnega gradiva pod naslovom Koroški Slovenci od plebiscita do danes, ki bo na ogled do 25. novembra. JR Nujna obnova Kokrškega mostu Delavci temeljne organizacije združenega dela Gradiš hitijo z obnovo mostu čez Kokro — Solidno delo in obnova pred rokom Kranj — 7. septembra letos so začeli delavci temeljne organizacije združenega dela Gradiš Jesenice z deli pri obnovi mostu čez Kokro, po programu in naročilu samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj ter pod nadzorom Domplana iz Kranja. Po pogodbi bi morali z obnovo končati do 20. decembra letos, vendar delavci gradbenega industrijskega podjetja Gradiš pravijo, da bodo ob ugodnih vremenskih razmerah dela končali že oh koncu novembra. Obnova 106 metrov dolgega in 10 metrov širokega mostu je bila zares nujna, kajti odstraniti so morali vse dotrajane in slabe dele ter jih nadomestiti z novimi, kvalitetnejšimi in bolj vzdržljivimi materiali. Odstranili so ves slab beton na plošči do armature, slabe pločnike, nadomestili nove izlivnike ter kable za električno in telefonsko omrežje ter med drugim poskrbeli za boljšo izolacijo. Delavci delajo po ves dan, vse proste sobote, zato z deli ne zaostajajo in upajo, da bo dokaj Pismonoše so pridobili že 269 novih naročnikov! In kateri trenutno vodijo? Prvi je pismonoša Vlado Egart iz škofje Loke s 1 6, drugi Janez Jan s 14, tretji Pavel Kopač iz Tržiča z 10, četrti Jože Soklič z Bleda z 9 in Matjaž Koder, prav tako z Bleda, z 8 novimi naročniki. MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI - V četrtek je bila v Kranju vsakoletna prireditev Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, katere glavni namen je tekmovanje mladih iz osnovnih organizacij ZSMS v delovnih kolektivih in JLA v znanju. Letošnja tema je bila 11. kongres ZKJ, v kateri se je pomerilo šest »kombiniranih« ekip. Najboljša bo 18. novembra tekmovala na medobčinski gorenjski prireditvi, ki bo prav tako v Kranju. Mladost v pesmi, besedi in spretnosti pa ni samo dokaz znanja mladih. Je tudi ponovna potrditev tesnega sodelovanja mladih Kranjčanov z vrstniki-vojaki. O tem je v uvodu spregovorila predsednica občinske konference ZSMS Kranj Alenka Markovič. Na prireditvi so mladi pripravili tudi prijeten kulturni program, ki so ga še posebno popestrili folkloristi iz osnovne šole Lucijan Seljak. - (H. J.) — Foto: J. Zaplotnik težavna obnova zaključena celo pred dogovorjenim rokom. Delavce ovira predvsem promet preko mostu, ki mora potekati po ves dan. Zaradi nenehnega dela premikajo ograje in zagotavljajo dokaj varen prehod pešcem, ponoči so namestili dva reflektorja, razumljivo pa je, da je zaradi del prehod preko mostu ni takšen kot v normalnih razmerah. Ker bo obnova mostu končana v zares kratkem roku in ker so tudi vsi tisti, ki skrbijo za nadzor, nadvse zadovoljni z delom Gradisovih delavcev, so prav neumestne številne pripombe občanov, ki niso zadovoljni bodisi s prehodom, bodisi s samimi deli. Treba je pač nekoliko potrpeti, če gre za obnovo mostu, obnovo, ki terja veliko dela in veliko varnosti ter ukrepov, še posebno, če se most za ves promet ne more zapreti. Razen tega tudi sedanji Gradisovi delavci ne nosijo nobene odgovornosti za to, da je bilo treba most obnoviti, sami si le prizadevajo, da bi bila dela čimhitreje in kar najbolj kvalitetno zaključena. Prav pohvalno pa je, da predvidevajo, da bodo most lahko odprli že ob koncu novembra. D. Sedej r NOVA CESTA PRI PLANIKI - Jeseniška temeljna organizacija združenega dela Gradisa gradi pri Planiki v Kranju novo cesto. Po programu samoupravne interesne komunalne skupnosti Kranj bo gradnja Teste končana še letos, (jk) - Foto: J. Zaplotnik IDRIJSKO ČUDO Kranj — Kranjčan se oglaša ob problemu zasoljenih komunalnih cen na gorjanskem britofu ob dnevu mrtvih in pravi takole: »Čudno, bodičar, da se nisi dotaknil cene peska tudi na kranjskem britofu. Znano je, da uporabljajo tudi v Kranju vse vrste trikov za odiranje občanov. Zgodilo se je že, da je morala kranjska davkarija zaradi prehitrega in prevelikega apetita vračati denar občanom. Pred nekaj leti pa sem se vozil skozi Črni vrh nad Idrijo, ravno pred dnevom mrtvih. Ustavim se ob pokopališču in grem malo pogledat, čeprav tam nikogar ne poznam. In glej čudo čudno, sredi pokopališča je bil velik kup belega peska, zraven pa na palici listek z vsebino: kdor vzame pesek, naj ga plača na krajevnem uradu. Za mesto Kranj bi bilo kaj takega tako velika senzacija kot novi most čez Savo v Čirčah — Lahore.« Se strinjam. Za Kranj in še za marsikatero drugo mesto ali krajevno skupnost je idrijsko ravnanje že zdavnaj preživeto čudo. JEZNI SPREVODNIK Kranj — Dijakinja iz Šutnc pri Zabnici se redno vozi ; ar tobusom. ki odpelje izpred Creine in ima stalno mesečno dijaško vozovnico. Oni dan pa je bila silno presenečena nad sprevodnikom silno hudega obraza in divjih kretenj, ki ni prenesel, da je imelo naša dijakinja za ovitkom mesečne vozovnice izrezek iz časopisa. Če pral se je prav vse zadosti dobro videlo, je sprevodnik potegnil izrezek iz ovitka in ga zabrisal po tleh v presenečenje vseh »sar din«, ki se redno drenjajo po avtobusu. Dijakinja se zdaj sprašuje, če je bi/o to res tako potreb no? Seveda ni bilo. razumeti pa je tudi treba sprevodnike, ki jim včasih prckipi m tudi ne morejo biti vedno nasmejanih obrazov. Ljudje smo ljudje, včasih vsta nemo z levo nogo in zakaj naj bi bili sprevodniki izjeme:'Dni ga dijakinja, podpisati bi se pa že morala, prav kora/žno povedati tudi svoje ime in priimek. Anonimnežev ne maram, res ne m bom odslej objav I jal le mnenja, pripombe in pri tožbe tistih, ki se bodo pogumno podpisali. KRANJ - Delavci temeljne organizacije združenega dela Gradiš obnavljajo most čez Kokro in predvidevajo, da bodo z deli končali ob koncu novembra. — Foto: J. Zaplotnik Slovenski koledar 1979 Te dni je pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani izšel Slovenski koledar za prihodnje leto, ki ga bodo še posebno veseli naši rojaki na tujem. Lična knjiga z barvnimi fotografijami slovenskega narodnega plesa in Ljubljane na naslovni strani je še posebno primerna za darilo sorodnikom in prijateljem po svetu. Posebno domiselen je koledarski del Slovenskega koledarja. V njem so namreč zbrane nekatere najbolj značilne pesmi in opisi starih slovenskih plesov, nekoliko podrobneje pa je nakazana tudi 30-letna pot Akademske folklorne skupine France Marolt. V nadaljevanju Slovenski koledar prinaša številne zanimive sestavke: o jugoslovanski politiki, o Slovencih Praznovanje v Podnartu Podnart - V spomin na prve volitve v krajevne vaške odbore, ki so jih prebivalci sedanje krajevne skupnosti Podnart organizirali sredi novembra 1944. leta, bodo tudi letos v Podnartu zelo slovesno praznovali že triindvajsetič svoj krajevni praznik in obenem 29. november. Osrednja prireditev s kulturnim programom bo v soboto, 25. novembra, ob 19. uri v domu kulture v Podnartu. V kulturnem programu bodo sodelovali pionirji pionirskega odreda Alojz Rakovec, moški pevski zbor in dramska skupina KUD Svoboda Podnart. Slavnostni govornik bo Bogdan Javor-Peter. Na prireditvi bodo sprejeli tudi cicibane v pionirsko organizacijo, najbolj zaslužnim krajanom pa bodo podelili nekaj krajevnih priznanj. C. Rozman V Kranju tudi višja pedagoška šola Škofja Loka - Ob razpravi o predlogu programa usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem so delegati škofjeloške izobraževalne skupnosti in zborov občinske skupščine sprejeli dodatni predlog. V okviru izobraževalnega centra za pedagoške profile v Kranju naj se organizira izobraževanje do dokončne usposobitve za vzgojiteljske poklice in za učitelje razrednega pouka. .Za te poklice je med dijaki pedagoške gimnazije največ kandidatov. V Kranju naj bi se torej organiziralo tudi 5. in 6. leto pedagoškega izobraževanja oziroma študij na višji stopnji. Predlog je bil v teh dneh posredovan Svetu skupščin gorenjskih občin. M. Volčjak Krvodajalska akcija v radovljiški občini Radovljica - Občinski odbor in krajevne organizacije Rdečega križa so v sodelovanju s sindikati in mladino organizirali te dni vsakoletno krvodajalsko akcijo. Začela se je že 16. novembra v Kropi, za delavce in prebivalstvo območja Krope, P«d-narta in Lipniške doline. V petek, 17. novembra, bodo prišli na odvzem krvi delavci in občani bohinjskega območja v Zdravstveni dom v Bohinjski Bistrici. Prihodnji teden od 21. do 24. novembra pa bodo organizirali krvodajalsko akcijo v Zdravstvenem domu na Bledu za vse druge občane radovljiške občine. Kot lani je tudi letos s planom predvideno najmanj 1500 prostovoljnih krvodajalcev, skoraj gotovo pa bo to število preseženo kot lani, ko je darovalo kri 1740občanov. '>H na Koroškem, o najlepših in najbolj znanih zgodovinskih, kulturnih in turističnih krajih naše domovine, posebno poglavje pa predstavljajo prispevki o delu in uspehih nekaterih največjih podjetij, med njimi tudi kranjskega Tekstilindusa in škofjeloške Jelovice Omeniti velja še sestavek o šolanju in usposabljanju naših otrok, o letošnjem Prešernovem nagrajencu pisatelju Antonu Ingoliču pa o ameriškem pisatelju slovenskega rodu Louisu Adamiču, strokovno pisanje o naših imenih in priimkih, o poslikanem pohištvu na Gorenjskem in še o marst-čem zanimivem. Iz Slovenskega koledarja bomo tudi izvedeli, kako se Jugoslavija pripravlja na 14. zimske olimpijske igre, ki bodo 1984. leta v Sarajevu, ne manjka pa niti literarnih prispevkov naših pesnikov m pisateljev. Še posebno bodo za naše rojake na tujem zanimivi sestavki o njihovem življenju in delu slovenskih društev kot so jih zapisali sami ali njihc gostje iz Slovenije. Slovenski koledar 1979 je ton dokaj popolna slika življenja in dela Slovencev, njihovega kulturnega ar umetniškega ustvarjanja doma ir. m svetu in zato za vse zanimivo branje H J. Mesto in zelenje v razpravi Kranj - Kakšno naj bi s naše mesto, si verjetno v mislih predstavlja vsak Kranjčan, ko ■ dneva v dan hodi mimo številnih »črnih točk« v njem. Vsi želimo prijetno počutje v urejenem okolju, ki ga daje v precejšnji prav zelenje s sedišči. cvetjem otroška igrišča, javni parki in sprehajališča, predhišni vrtovi ■ druge javne zelenice. V zvem S tem organizira kulturna skupnost skupaj s Hortikulturnim društvom Kranj javno razpravo na temo Ureditev mesta z zelenjem, ki bo drevi ob 19. uri v domu JLA in seveda vabi krajane, da v pogovoru sodelujejo s svojimi predlogi. H. J DEŽURNI A/O t ■ \AR 21 860 LJUBLJANA - V našem glavne* mestu bo v petek, soboto in v nedel>c potekalo 10. srečanje pionirjev-dopta-nikov Slovenije. Ob tej priložnosti bode pripravili tudi razstavo pionirskih šolskih glasil, pionirji se bodo pogovarjal: z uredniki mladinske literature, znaat-mi novinarji in literati, za njihove mentorje pa je predviden strokovni posvet. Zadnji dan srečanja, v nedelj«, oh 10. uri, bo v dvorani kina Siska podelitev priznanj in nagrad s slavnostnim govorom sekretarja predsedstva CK ZKS Franca Šetinca KRANJ - V soboto bo ob 17.J« \ domu JLA področna prireditev Mini—t v pesmi, besedi in spretnosti. Poleg kulturnega programa bo na njej se posebno zanimivo finalno tekmovanje najboljših gorenjskih mladinskih ekip. okrepljenih z vojaki JLA, v znanj« • 11. kongresu ZKJ. ROMUNSKI OBISK - Predaedn.k republike Josip Broz-Tito je danes v Belem dvoru na Dedinju sprejel predsednika SR Romunije Nicolae. Cean-sesca," ki se bo s sodelavci udeležil pogovorov z jugoslovanskimi predstavniki o sodelovanju med obemadržavama in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Predsednik SR Romunge j« p*, spel na povabilo P'^?'** ^ NEVARNOST POLEDICE — Čeprav imamo lepo vreme, br« dežja, se z turajmo kotlinah z.drtuje megla. n. cestah posebno na viaduktih, pa ceatitt« te posipajo. Številne man* e prometa* „Jrt*e vjutranjih urah ie resno opo-"aHajo! da je treba računati n a Ponoči zmrzuje, termometri ne ka- Sedet