LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE B*.I> LJURLJANA, 20. JUNTJA 1956 LETO VI POGOVOR Z NEKTORJEM AKADEMIJE ZA UPODABUAJOČO UMETNOST 0B DESETLETNICl NJENEGA OBSTOJA OGNJIŠČE SLOVENSKE LIKOVNE KULTURE POGOVOR ZA PISALNO MIZO V REKTORJEVI PISARNI, ALI PA POGOVOR V KAVARNI PRI CRN1 KAVI NE MORE VSEBOVATIVSEH PODROBNOSTI, KI SO POSPESEVALE IN ZADR2EVALE DESETLETNO RAST LJUt»L«iAi\SKE AKADEMIJE ZA UPODABLJAJOCO UMETNOST. ZATO BOMO V TEM POGOVORU LAHKO RAZBRALI SAMO NEKAJ GLAVNIH MISLI, KI SE VSILJUJEJO OB DESETLETNICI, V CASU, KO TUDI NA NASIH UMETNISKIH AKADEMIJAH INTENZIVNO RAZMISLJAMO O DRUZBENEM UPRAV-LJANJU IN SKUSAMO ZA TO UPRAVLJANJE NAJTI NAJBOLJSE OBLIKE. KAJTI NAPREDUJEMO LAHKO SAMO TAKRAT, CE BOMO ZNALI IZ IZKUSENJ IZBRATI TISTE KORISTNE VREDNOTE, KI BODO PO-SPESILE NASO NADALJNJO RAST. IN ZDAJ JE CAS, DA SE O VSEM TEMELJITO POMENIMO. TAK JE BIL TUDI POGOVOR Z REKTORJEM AKADEMIJE ZA UPODABLJAJOCO UMETNOST PROFE-SORJEM G STUPICO PRIŽADETO IN ISKRENO JE UOVORIL O TEZAVAH IN PROBLEMIH, KRITICNO IN STROGO JE OCENJEV\L DELO IN USPEHE IN Z ZADOVOLJSTVOM JE GOVORIL O NAPREDKU IN PRI-ZNANJIH. ZACELO SE JE Z ZGODOVINSKIM PRIKAZOM BORBE ZA SOLO, Kl BI DALA NASEMU MLA-DEMU CLOVEKU LIKOVNO IZOBRAZBO. — Zaffiisel, da bi dobili Slo-venel svojo visoko *olo za llkovno umetnost, je stara 240 let. Porodila se Je že v 18. sto-letju Prt naših prosvetljencih. Morda na tem mestu lahko s kpoštovanjem omenimo tiste SlOvenske uipodabljajoče umet-nike, ki so svoje velike zmož-nosti posveMi tudi pedagoške-mu delu, čeprav na tujih tleh. To so predvsem Kavčič, Janša, Janez Subic, Wolf in Ažbe t*;r njegova znamenita mlinchenska šola, ki je bila pomembna tudi t» jugflsloTansko slikarstvo. Sele imprcslonistl so se krepko zakoreninili doma in od teda] naprej lahko govorimo o zavestni borbii za svoje lastno Hkovno šolanje in izobrazbo. Impresionlsti, skiadno s svo-jim programom, so ponovno zahtevali in utemeljevali tiste umetnostne Ustanove, ki naj bi bile trajno ognjiišče slovenske likovne kulture. Stara Jugoslavija le kljub številnim zahtevain in spome-nicam ostala gluha. Spomenica, ki so jo leta 1938 poslali sloven- RAZHAJAMO SE, CEPRAV SO VRATA NA UNIVERZI SE NA RAHLO PRIPRTA. RAZHAJAMO SE CASOVNO ZELO RAZLICNO, NEKATERI ZA DOLGO, DRUGI ZA KRATKE TEDNE IN LE REDKI ZA VEDNO. SE NEKAM NAJBOLJ TE2KO ODHAJA.IO TISTI ZA VEDNO. RAZHAJAMO SE Z ZAVESTJO, DA SMO ZAKLJUCIU SOLSKO LETO Z DELOM. ZA NEKATERE JE BILO TO DE-LO USPESNO IN TI SE RAZHAJAJO S POSEBNIM ZADO-VOLJSTVOM. ZAKAJ PO VSAKEM DELU PRIDE ODDIH. IN CAS JE SEDAJ NAJBOLJ PRIMEREN ZA ODDIH, V PLANI-NAH AL.I NA' KMETIH, NA MORJU ALI V MESTIH. VLAKI ODHAJAJO IN LADJE RE2EJO VALOVE. NA TRGU REVOLUCIJE IN DRUGOD PA JE ZAMRLO 2IVLJE-NJE V GROBNO TlSlNO. ŠE TU IN TAM BOMO POSTALI, STISNILI ROKE IN REKLI: »PRIJETNE POClTNICE!« ski kmturni delavci beograjskl vladi, ni prinesJa uspeha. Leta 1943 pa Je med sloven-skimi partizani-umctniki dozo> rda misel o Ustanovitvi akade-mije za upodabijajočo umetnost, ki je bdla Ustanovljena v okto-bru 1945. Zrasla je v času, ko sl je naš narod, Osvobojen na-cionalnega in socialnega Zatira-nja, ustvarjal tiste kulturne in-stitucije, ki Jth potrebuje vsak razvit in poilnopraven narod. V novi državi je zmagala zavest, da je umetnost ena prvih in organskiti manifestacij, ki se rodi in raste z ljudstvom in njegovlml izročili. Gmotni in idejni interesi naše kulture so bili prvlkrat postavljeni v isto vrsto z drugimi vitalnimi inte-resi družbe. Kakšen delež Je imela akademija v preteklem desetletju pri oblikova-nju slovenske likovne kulture? Res je sker, da je desetletje Za takšno ustanovo prekratka doba, da bi lahko razbrali do podrobnosti njen pomen, toda neki konkretni pri-spevki akademije v slo-venskem likovnem živ-Ijenju so že najbrž vidni. — Lahko rečem, da danes pri nas tti nesposobnih tailentov, kj ne bi imclj priložnosti, da se izoblikujejo, lahko bi si celo očitali preveliko širokogrudnost, ki je včasih pripeljaia do kvar-nih posledic v kakovOsti pouka (ocenjevanje in sprejeman,|e slušateljev). SpHošna pedagoška usm«rjenost zavoda Je večkrat nihala med različnimi naziranji - bila je v malem odraz situaci je na likovnem področju doma in v svetu. Danes je akademija osvo-jila tisti neobhodni pedagoški program, ki ga v konkrctnih primcrjh zastopajo v&i profesorji ne glede na smer, ki jo izpo-vedujejo kot aktivni likovni umetniki. Ko ocenjuiemo delo, ne mo-renio prezreti dejstva, da se jc v zadnjiih letih uveljavila nova generadja slikarjev, kiparjev In grafikov — absolventov naše akademije. Lahko trdimo, da so ti slikarji, kiparji in grafiki prejeli od akademije trdno teh- Ptenum ZšJ Ijubljanske univerze PREGLED DELA Pred koncem letošnjcga šolskega leita so se 4. jjunija s«- in kotlarne. Poleg tega snno d<~>- staii na plenumu ZŠJ pjregstavniki Ijubljanske univerze, da bi ocenili letošnje deio in spr«Ieli načrte za delo med. po6itnic»mi in v bodoče. Ta delovni »estanek je obsegal raziična vprašanja delovania študentske organizacije ir t^orožaijo ax Marfeorai so v teh raTigcmj^riih sredm;jiešoilci dobili pEegledtno sl&o srucJJia na umiver-zi in j.'im boido naipotikii \a potjasni-la stareijiih žtudenircv precej koiri-^ža ipri nsiiihcvi ipoiklicnii odlociiit-¦wi. Znažflao je namreč, da so •roin^je^ollci iciio pov.r&no sezna-ttF&ii z zaii-tevamii študlija. na po-¦Ubcseiu^ faitult€taih. predavaiuj, kl so pa bma slafbo cbistoana. Marsilkatero zdmženje ni iimelo razumevanja z& kui-(tuma v^rašaaja in .1« bila »ara-di iteiga kultuma dejavniost aa. fakultetali potisngena v ozadj>=. Razen lega je pomanjkanje pro-stororv za 'kulburmo življenje In d«lovaiijc že v krald zadušilo vsako zamisel m izvedbo. Srtudentska organizaoija je ak-tivno sodelovala prl Teševanju šttidij&kih vprašan? in droižbe-noimu upriavljaniu na univerzu Številna zd,ruiženj.a so med letom O'rgafn.izirala iposvetovanja s predstavnilkii dz prakse in nata račin dala prvo pobudo za pri-lagodiitpv študijskih načrtov po-trebam sedanjiosti. Na teh po^ svetoviainjih ®o Ijttdje marsikaj ocenili 7,a nepotrebnto in nekori-slmo .in bilo je ve5 p-redlogov, ki naj bi pnstall osnova za na-daljnje d«lo pri spremeimibah učnih na5rtov. Pozitivno so vpliivale itudi medfakultetne kon-ference. Poudarili so. da so pro-fesorji v letošniem l«tu upoš^v vali marsikateri .prefllog štu-dentslke organizacije. 5tudents.k,i upravni odbori p-c domovih in me.nz-ah so dohro opravili sv%>jo političnio nalogo. Zg nadailjno gradii^v šludent-sk«?a naseil^ so h"'l« .odobreni denarna isreds-tVa, t-ako, da lahko letos ¦začnemo z gpadnjo men.«9 bili $ubvenjcij'o za izpopolnitev in,ventai*ja v domovih, kar bamj poraibili za nabavo žimnic in preplealoainje Ak-ademskega k'>-legij.a. Po poročilu o športai dejav-nosti so na plenuimu obravnavall še probJeme študentskega tiski, mednarodne dejavnosli. ]etoi_ njiih mladimskifa delovnih brigad d«la med ipočitnicami, seminarja " Kopru in kadrovska vpraša-nia v bod'očem letu. nJčno znanje in da prl njjhorl vzgoji niso biie zanemarjene tl-ste prvine umetnostnega obll-kovanja, ki oraogočajo svoboden razvoj umetniške Osebnosti. Ta razvoj se seveda Po«osto mani-festira nasilno, pretirano samo-zavestno, kot likovni avanturi-Zetn, toda te lastnosti so legi-timna pravica in odlika mla-dostl. Skrb Za kader profesorjev risanja na srednjih šolah je važna naloga akademi|e. To Je vsekakor tista njena funkcija, kjer sta analiza trenutneSa sta-nja in potreb ter načrtnost naj-boij potrebni. Po približnih po-datklh imamo v Sloveniji 50 PoPoinih gimnazij z 71 predava-teljskimi mesti. Od 69 predava-tcljev risanja je 55 absolventov akademiJe, 5 absolventov višje pedagoške šole in 9 abscflven-tov šoie za umetno obrt ali pa predavateljev brez strokovne izobrazbe. Dve mesti sta neza-sedeni. Poleg tega imamo 165 nižjih g^imnazij, kjer je 42 mest zasedenih, 123 mest pa neZase-denih. Od 42 predavateljev Je 12 absolventov akademije, 16 absolventov višje pedagoške šole, 9 absolventov šoie za umetno obrt, 5 pa jlh jc brez strobovne jzo>/r*zbe. Učit«!jišča in strokovne Sole v tej statistiki niso upoštevane. Akad«mija za Uf»odabljajočo umetnost je edina, ki lahko izo-bražuje predavatelje risanja na srednjih šolah, Vendar danes zaradi pomanjkanja absolven-tov akademije poačojejo tudi drugi. Ta deJstva kažejo, da ni mogoče govoriti o hiperproduk-ci|i ali hipertrofiji umetnostne-ga šoistva pri nas. Kakšna je Po vašem mnenju pedagoška pri-pravijenost absolventov akademije, ki odhajajo poučevat v srednje šole? Morda imate v zvezi s poukom še kakšne Po-sebne težave? — Pri obravnavanju uspehov In kvailitete nafih absolventor, ki so se posvetili Pedagoikemu delu, moramo naglasiti, da se je akademija več let zaman prizadevala, da bi Zadovoljivo rešila pouk metodike risanja, pedagogike m umetnostne zgo-dovine, kajti predavatelji so se pogosto meniavali ali Pa jih spiob ni bilo mogoče dobiti. Poieg tega pa je bil v prvih po-vojnih letih velik odstotek slu-šateljev brez zadovoljive sploš-ne izobrazbe. Kljub pomanjklji-vostim pa mislim, da opravljajo naši absolventi pomembno delo likovne vzgoje na srednjih šo-lah in tudi uspešno sodelujejo pri razvoju amaterske likovne dejavnosti. (Nadaljevanje na 2. str.) Znidaršii: Med odmorom (z razsiave fotoamaterokjega kluba v Nasediuj mmm&m Na sliki: Zgoraj: Skuplna tujih študentov, ki študiraj0 v Moskvi; Sponaenik Loaio-nosova, po katerem se imenuje moskovska univerza. — Spodaj: Svefiano iborovanje pred univerzitetnim poslopjem ob nedavni proslavi 200-ietnice obstoja te univerae. ~ Srediina: Predstavnik kolumbijske univerze iz ZDA, kise je udeležil t« proslave. ¦ ~~~ > DRAGl TOVARISV. Mene in tnoje sodelavce je globoko ganil sprejem, ki ste nam ga priredill. Tudi pred desetimi leti sem obiskal vašo univerzo v Moskvi. Imela je še staro poslopje, toda v njem so bili novi Ijudje, mladina z najboljšimi perspektivami. Takrat nam ni bilo mogoče mnogo govoriti. Zdaj, ko sem znova prišel s svojimi tovariši, sem videl, da ste v vaši deželi napravili ogromen korak naprej. Studentje, ki so takrat študirali na univerzi, so sedaj na raznih delovnih mestih vaše velike dežele, na odgovornih mestih, kjer se ukvarjajo z znanjem in tehniko. S tega mesta bi vam rad povedal, da imate vi, študentje, mladina, ki študira, v jugoslovanski mladini svoje najboljše prijatelje. Solska mladina Jugoslavije goji najboljša čustva do velikega sovjetskega Ijudstva. Mi smo prišli k vain po več mračnih letih, ki so nastopila brez krivde naših narodov — sovjetskih in jugoslovankih. Prišli smo k vam, da se pomenimo z vašimi odgovornimi tovariši ne samo zato, da bi okrepili naše skupno prijateljstvo in svdelovanje, marveč, da bi tudi poskrbeli za to, da boste imeli vi, mladina, mladi rodovi, možnost, da se boste vzgajali in iičtli, da boste u miru de-loli. Prišli smo utrjevat mir na vsem svetu. Sporcčam vam plamteče pozdrave vse naše delovne mladine. Naj živi šolska mladina! Naj živi velika sovjetska dežela in njena mladina! (Tito študentom moskovske univerze Lomonosova) SKUPEN SESTANEK PROFESORJEV IN ŠTUDENTOV KOMUNISTOV Marsikaj se še skriva pod pojmom naprednosti Univerzitem)I komite Zveee ko- mtiinistov je Le v prejsnijah letih orgaoiiizdirail ' več sestankov med profesonji in študenta komunisiti Namen tdkšnih sestankov jn po-svetovanij je predvsem v tem, da se kooiuoistii, ki delajo na un-ver-zi, ipogovore o svoj^dm delu, da se jasnaje doiločiiio skupne bodoče na-loge lin da se pri VipTašanijiih, kjer je možna enotina akcija, dos>ežejo enotna stališča. Tako smo tu>d: le-fcos v začetku jiuniija v spora;zimiu z čfkrajnam komitejem ZKS orga-niziraili pairtiiijsko posvetovanje med čianii uiniiyorz;:itecTiega komiteja ZKS in zastcpmiki organi7.acij ZKJ pirofesonjev. To posvetovanje je bjilo v času, kj je za, vse komu- nist« na univerzi Je posdfeej po- memiben, sa j« treba uredoiti vpra-šanje faikultetoiih svetride do idejne boirbe, saj s« par-t:iska dosllednost nikakor ne sme podiroditii skad^mskeimu miiru in navidezni ko.legiiiailnoati. Do rakšne borbe pa gotovo mora priii, sa)j danes zal se ni«;mo v tistcm ^asu, ko bi iahko deijah, da je vse kar se na univerzi predava, mairksiisdčno usmerjeno. Danes prav g^oto-no ne moremo trditi, da je vipirašaaje se-stave s:uidi|:iskega programa samo stvar tiirega profesoiria, ki docčiclni predrnet piredarva. To je brez d*vo-ma širše v)~Tz^,nqe, vpTašanije kclišLa poisarneznika. Pa.rrijdko posveticvanjie, ki stta se ga udtilezHa tudi! oirg. sekretar CK ZKS Vida Tomšič an žlan CK ZKS dr. Hočevar, je pckazaJo, da so taka posvetovainia koristna in da se bc tu>di v badioče treba po-služevat! tsktnih m podobmiilh ob!-lk ?a sclelctvsinile m©d prof«* SOPJi ia studenri krvmunisitt. Marjan CIZELJ: ZEJA (2 rtuistave fot&amaterskega kiuba * Naselju) Clanl fotoamaterakega kluba v Naselju so pred kratkim prl-redlli razstavo svojih umetniških fotografij, ki je dobro uspe-1»- V današnjj številfci objavljamo nelkaj fotografij s te razstave Ognjišče slovenske likovne kulture (Nadaljevanje s 1. strani) Poglavje Zase Je Pomanj-kljiv učni načrt risanja na sred-Bjih ?oiah, ozlroma precej za-nemarjena likovna vZgoja v na-Sera šolstvu. Skrajnf čas Je, da »e zastareile in škodljive šablo-Be v obravnavanju tega pred-BiRta ukinejo in da se celotna likovna vzgoja postavi na so-dobne, znanstveno dognane te-melje. To je treba storiti s po-ffiočjo anket in dogovorov med slrokovnjaki in naša akademija Je za to prvenstveno Zaintere-sirana. PomanjkanJe umetnost-r,e zgodovine v srednjih šo\&h predstsvlja ozkosrčnost in ano-rnaliio. Posebno g!ede na to, da sc zopet močneje uveljavlja rcalno tehnična smer v našem šolslvu, ne bi smeli še nadaije omalovaževati tega predmeta, tcmveč bi mu morali posvetiti vsaj pavprečno pozornost. Neurejeni so tudi odnosi med akad«mjjo in šolo za umetno obrt. Absolventi te šoie se zad-nja !eta vedfio boij pogosto pri-glašaio k sprejemnemu izndtu , na akadcmijo. To sicer sOgiaša s statutom akademije, ker ima Soia Za umetno obrt sfopnjo sredn.fe šol«, ne zadovoljujejo pa zahtev akademije g!ede sploš-ne predizobrazhe kandidatov. Sola zs umetno obrt ne bi smela hi*i predstopnja ali priprava Za akademijo, temveč mora faneti Svoj popoinoma odrcjen končni cilj, to je vzgojiti strokovnjake Za umetno obrt in le v izjemnih primerih bi njeni absolventi lahlco nadaljevali študij na aka-demijl 1 Koljko slušateljev Je do sedaj diplomiraio in ka-ko so se zaposlili? Med pribHžno 120 absoiventi, ki so zapustili našo akademijo v pret»«k$ih desetih leiih, je 34 samostojnih profeslonainih sli-karjev in klparjev, 60 je sred-nješoJskih profesorjev risanja, 9 je scenografov, uslužbencev v tiskarnah in podobno, 16 pa jih je v sPecialnih Soiah. Kako gledate na druž-bcno upravljanje in kak-šne spremembe bo pri-neslo to na akaderaijah? — Akadcmski svet Je raz-pravljai o predlaganih . spre-membah v reorganizaciji umet-niškifr akademij, ki na.1 se izvr-šijo v soglasju z osnovnimi načcli splošnega zakona o uni- verzah. Največ simpatij uživa prediog, po katerem naj svet umetnJških akademij predstaV-lja institucijo družbenega uprav-ljanja na umetniških visokih šolah. Zaradi popolnoma različ-ne vsebine pouka na treh aka-demjjah, smatramo, da ni po-treben organ, ki naj bi sc po-sebej bavil z vprašatiji pouka. Akadem?je naj bodo v teni po-gledu samostojne, tp se pravi, naj vsa pedagoško umetniška stran pouka ostane v deiokrogu akad«miij. Drugi predlog predvideva po-vezavo akademij z univerzo, kjer naj bi se tudi vršil ves teoretični dei Pouka. Po tej varianti tni se ogiiovaila posebna umetnostna fakulteta, prikiju-čena univerzi, in bi imela poleg lakultetnega sveta tudi SvOjo fakultetno upravo. S tem pa bi se povečali upravni stroški. Z druge strani pa se teoretični pouk na akademijah razlikuje, ker je prilasroien potrebatn teh. Akademski svet smatra, ne ozi-raje se na to' kako bo bodoči republišk! Zakon o akademijah rešil ta vprašanja, da bo druž-beno upravljanje na uraetniških akademijah pripomoglo, da bo javnost bol.je obveščena o delu in problemih teh institucij. V spomin profesorju ing. ALOJZUU TRČKU Vse nas je pretrcsla vest, da je smrt posegla tudi na agronomsko - go-zriarsko fakulteto. Ugrabt-la nam je prof. ing. Trfka, ki ga imamo vsi v spomi-nu kot potrpežljivega in dobregi učitelja. Vedno je tovariško pomagal študen-tu, ki se je v zadregi za-tekel k njemu, bodisi pri študiju ali izvenšolskeinu delu. Pokazal je tudi rcs-nično razumevanje za na-pore mladine pri izgradnji domovine in je sodeloval z mladino na progi Ša. mac—Sarajevo, kjer je za ' svoje dclo bil odlikovan z redom dela II. stopnje, Njegovo vestnost tn po-žrtvovainost si bomo vzeli za vzor in se tako oddolžili njegovemu spominu. študenti agronomske-gozdarske faikultete Anketa o študiju fn dlplomantih na PMFF Prepozno spoznanje • Eden oll več predmetov? Na vpr«*anje, ald naj bo diplo-mant usposobljen za proučeva-nje enega, dveh eli več predme-tov, s« vsi udeležencd ankete strinjajc v tem, da naj bo diplo. mant PMFF eposoben pouč«vatl vsaj dva pr«ameta, zakaj aia manjših popolnih srednjih *o-lah ni zadostno števdlo učaih ur za en sam predmet. Posledica enoskupir^kega študija na uni-verz,i je ta, da začetnik, ki pri_ de na trednjo šolo, maraikdaj poučuje vse prej kot svoj lastni predmet; prav tako j« posledlca enopredmetnega študija na fa-kultetf tud- to, da nekatera vod-stva §ol rajši sprejemlajo diplo-mante viije pediagoške šole, ki imajo tudi uradno potrjeno, da 60 študirali dve skupini, kot pa diplomante PMFF, Zveza štu_ dentov PMFF se zLasti raa neka-terih oddelkih iakuMete ^e vse leto pritsadeva, da bi ponovno uvedli dvopredmetne študijske ekupine. kar bi dalo diploman-tom na eni *trani večje možno-sti za. zaposlltev, na drugi str«n-i pa bi biilo a tem tvidi na sred-nj.ih šolah m-ogoče doseči kvali. tetnejši pouk, zakaj tisti, ki je u«t>nso-bi'«n po'i^evutj nek n»"»H. met, lahko opravlja to velitoo bolj uspežn-o, kot ti.s-t-i. ki mora to delati le po sili razmer. Brez dvoma bo portarebno vpriaša.nje dvopredmetoih študijskiikcvr!ij,aki, pa premalo uči-telji«. Posebn.0 mnenje o diplo-nJ pa :ana edeii izmed ravnate-ljev, kjeir pravi: »V osnovi ie zigrešeno da daje diploma PMFF diploimantu pravico poučevati v šoLi. Diploma je dokaz, da last-nik obvlad^i strO'ko, ni pa hkra-ti tudi dokaz, da ddploimant že lahko tudi poučuije. Po mojem naj bi poatali profes'orji sred-njih &ol samo fcistii diplomanti,, ki b.i dovnšili še posebno dvolet. n.o pedagoško akademijio, na ka_ teri bi se pedagoško pripr'avili na svoi pokLlc, Istočasno pa bi se pripravili tudi z,a deLo izven šole.« (Dipliotnanti, k,\ nanieira-via.|o oditl v pnosvetno službo, se z mnen,jem navedenega rav-natel,j.a verjetno ne bi povsem strimjaJd.) Za boljšo vzgojo bo-dočih prevfesorjev na srednjii §<%. 11 je nefcdo mnenja, »da bi ko-¦fiSrtilo n»i "'/ise strani. če bi se fa-kult&tia delilia na oddslek za Sol-niike in znanstvenike. Ne bti pa smela fakulitetn, .fci bi vzga-iala šolaike, postati razši.pj«na VPS, ki bi le utrjevala sredniešiolsko snov in ,i'O nekol.iko poglabljalia. Ohrandtl bd morala afeademski riačin dela«. # Profesor kot vigojitelj Za iodobnega srediijeauis^ega profesorja ne zadiostutje samo to, ¦ dž v loM podaja predpisano snov, ampak mora biti na dru-gi straai oktiven vzgojiitelj mla-de generacije v novem duhu, n.ovih pogledih na delo in življe. nJe, saj.ije dijak v srednji šoli ravno najbolj dojemljiv in muje potrebno sodobno družbeno vzgojo le pravdlno posredovati. Toda večiina udieležencav anbete odgovar.ja, dio diplom.a/iti razen nekaterdh Iz.jem v spkšn&m n-i-so voljni, nekateri pa tudi ne sposobni poiss&i v splošno druž-beno dogajanje v šoli sarrui ali celo dzven nje. Diploimamt, ki naj b,i bui med dijaki nosdJec napredne usm.eirjenosii, je §9 če-sto poln religdotzne in ideaLrstič. ne usimerjenosti, in je največ-krat tateo sam kot tudi niegovo delovanje v šolj odtrgiano od življienija ln spl'Ošn.ega družbene-ga dogaijanja. Vzrok itemu, da se diiplomanti o#bajio udejstvo-van:ja v živlienju izv&n še>-le, Sš5ejo mnogi v premajhni razgledanioisti diplomantiov in njihovi nezaiateresiLraTK>stt rt vse, kar niima s Solo diirekta« zveze. Prav zaradi!' takšne odtr-ganosti od življenja ge tudl vzgojaa stran pouka iy mar&ika-terem primeru p-ouika pjrecej za-nemarjena, snov Laana ^; podi-jana živjjens>ko, podajan^ p->-stane verbaLiisiično, brez vpako povezave s prlakso. Splošno' j« opaziti, pravi nekdo v »voji^ti odgovoru, da so le dipliomant^ fei so s« že v srednji šoli zani^ mali za probleme aaše družbe-ne skupnosti, tudi pozneje, po vrnitvd s fakuLtete zadnteresdiran.L za nazvoj in napr«d€k naše stvarno.sbi, medtem fco osuilih delo in živloenje na fakulteti nd v večji m&ri dalje preoblitoova-lo v zavestne člane sociaiistnčine d,ružbene skupnoati in vzgojite-lje miadiih ljudi. Vzrok pasdv-nosti diplomantov predvsam v prvih lati-h službov!anja Pa J« v pr«c«jšn,ji merd tudrf to, da so pr^ecaposiena 3 pripnavami na šolo, zlasti še tisti, kd poai^ujejo kak predmet, ki ga na univerai sploh niiso poslušali. Na vprašanje, ali je sreda?*? šolski profesor preobreimeni'-* r delom izven šole, odgovarjajo ^ večini p-vimerov, da te,ga m ču-ti ti, in kljub tarnu, če so &a-posleni izven šole, to ne vpl;va negativnio na njdhovo vzgojno delo, zakaj opaziti je, da tisti, kl je delaven in rad poimlaga dija-kom pri dzvenSolskem delu ali celo izven šole, je navadno tudt želo dober jpedaigog in dosega v Soli z mladino povsem zadovolji« ve uspehe. Opaziti pa j«, in t& zlastd v večjiih mestih m indu-strijskah krajih, kjer je vrsta stpokovnih in drugih §ol, d^i »o diplomaniti često pre-obremenje-n'. s honOTiarnimi tmamii, kar bolj negativno vpliva na njdhiov redni pouk kot pa udejsWova-nje v najnazlitčnejših družbenih tn kuilturnilh ter drugih org^an* zacijah in drušlvih • Materialni pogoji Velikio udeleženoev »ankete j« govorilo tudi 0 materdalnih po-goijih sirednjeiolsikegia profesor-ja. Znano je dejstvo, da je pr>-ifesor na srednji Šoli, kar se ti-če njegovega zaslužka. v veliko slabšem poloiaiju kot je niegov tovariš z isbo izobii:zbo in šte-vdlom siužbenih l«t v industriji ali drugem podjetju, čeprav Laii-ko trdimo, da dma srednješoliki profesor najbolj odgovomo nak>_ go, saj vzgaja mladega človeki v člana sodobne družbe in to v dabi, ko je možno na člov*ka najbolj vpliivati in @a pr&obli-kovati. Posledioa nekakšne zapo-stavljenosti prosvetnegia delav-c|a v tem po-gledu, ,je marsikdaj vz.rok, da odide marsdkateiri, lci bi bil v monalno-po-litične.m p»p-gtedu zelo sposoben i«i prima-ren Za sredaješolsikeigia vzgojite-Ija, rajši v drug poklic, kjerso njegovi prejemki vsaij p«tdieset procentov večji.. Pcsledka tak-šnef^ položiaja je često to, da M zaLetni'k, fco pride na srednjo šolo, presferbi vrsto bonorarnih ur, včasih celo izven šole, kjer je nameščen; nezulitat tega je, da se zaradi tatešne precbremenje-raosti ne rrrore zadavtiljdvo pri-pravi'ti niti za redni pouk, ka} š«le dla bi ts« miogel ude.i5tvo s-torila >ri .siamem idejno-polHd&n«m de_ u med s^-ojimi člani. Preden potrkajo na vrata Ob koncu maja se pojavi neka čudna zvrst mladih ljudi, k! nlso ne tič ne miS !n za katere ne veš, k»ko bi se z njimi pravzaprav pogovarjal: srednješolec ni več, »kolega« pa tudi še ne. Najprej se pojavijo kar v skupinah, v lepih oblekah in % rdefimi nageljni v gumbnicah. Stari gospodje ae ustavljajo, jih gledajo in se razneženi spominjajo lepih mladih dni. Menda je tudi mene, ki sem-resda že stara bajta, popadla neka podobna razneženost, ker drugače res ne vem, kako je prišlo do tega, da sem se začel pogo-varjati z njimi. Zadnji dan pouka sem že bolj pozno zvečer nalelel nanje pri Riu. Jedli so sendviče, pili vino in likerje, le nekateri so se ho-teli junačiti pred drugimi in so pili žganje. Vmes so tudi plesali in tako proslavljali konec šol-skega Wa in začetek maturant-ske kariere. — Maturanti ste, ne? sem začel pogovor z drugim, ker se je prvemu vse skupaj zdelo nekam čudno. — Kakšen občutek pa imaš sedaj, ko nisi več sednješolec? — Kar nekam star sem že ... Hotel je reči, da se počuti že odraslega in zrelega. — Kaj pa nameravaš študi-rati? — Medicjno. —• Zakaj pa? — Ker se mi zdi to še najbolj zanimiv in človekoljuben poklic. Kaj pa misliš postati ti? sem se orbnil na športnika Mata. Vpisal &e bom na gradbeno. Sicer bi raje študiral strojni-štvo, toda zdi se mi, da ta po-klic zaradi prenatrpanosti nima več tako blesteče bodočnosti. Jože, ki je zelo veliko plesal: Veterina. Morda zaradi veselja do živali, morda pa zato, ker je ta oddelek pri nas sedaj nano-vo ustanovljen. Mišo z belim metuljčkom: Jaz bom pa pravo. Zdi se mi, da je ta študi.j še najlažji in da se na pravu še najlažje in najhitreje prlde do kruha. Malce koketna Evica: Kje bi pa izvedela, kr.ko izgleda študij psihologije? Lijudje me zelo za-nimavjo... Prikimal sem, toda odgovoriti ji nisem mogel. Kako pa gledaš na svojo pre-brodeno srednjo šolo? s«m vprašal nekega Fief. — Hm, včasih jftVbilo res hu-do, posebno pri ^francoščini, v glavnem pa je bilb kar lepo. — Morda se narh bo še kdaj tožilo. ... Ja, včasih smo ga pa res »biksali!« ... Ali se spomi-njaš, kako je bilo... Ali pa ta-krait... Bili so takoj v elementu. Zve-del s&ra za razbite šipe, za stra-niščna vrata, ki so jih skrili, za elefctrifkirano kljuko, itd. itd. Seveda, vsakdo rad obuja spo-mine. Počasi sem se naveličal in stopil k deiklici, ki je vsa me-lanholična stala bolj proč od drugih. — Kar tako sama? — Oh, dolg čas je ... — Kaj pa nameravaš študi-rati? — Ver.1etno germanistiko ... V času, ko bi s« naj priprav- ljali na maturo, jih večkrat vi-diš na promenadi. Množično za-čno zahajati sem šele sedaj, ko so že »gg. maturanti«. Izrabjl sem n&kaj poznanstev in se vmešal v njihov pogovor. Seveda, v glavnem razpravlja-jo 0 tem. kaj so že preštudirali in česa Se ne, česa se boje in podobno. — Delali bodo matu-ro in to je vendar velika stvar! Pa sem jih vprašal, če vedo, od kod pride beseda matura. Re-kli so, da nemara od nekega la-tinskega glagola, ki menda po-meni »zoreti« ali kaj. — No, kako je torej z zrelost-jo? S tem vprašanijem &i nisem pridobil pi-eveč simpatij. D&kle-ta so se začela hihitati, zato sem fante potolažil, da je »matu-rant« le particip prezenta, da torej pomeni »zoreč«, ne pa že kar »zrel«. Pa vseenosem raje prešel na drugo temo. Začel sem jih spraševati, kaj bodo študj-rali. — Na tiste llste smo vsi napisali, da bomo šli na pravo, tako Je še najbolj varno. — Nekaj nas bo šlo res na pravo. — Nekaj tudi na medicino. Na elektro tudi... Romani- ©tiko ... ... Germanistiko ... .. . Geodezijo . .. Primerjalno je-zikoslovje ... itd. — Kako pa s\ predstavljag šludij na univerzi? sem vprašal nekega dolgina . — Na univerzi bo bolje. Tam mi vsaj ne bo treba študirati re-či, ki me ne zanimajo in ki bi bile nepotrebne. — Mislite biti pridni in redni študentje? Pa mi je vse pokvaril nek ne-bodigatreba, »reden« študent. Maturant pri delu .. . — Hoho, kako je kaj, brucki in futuro? Nekoč, v davnih ča-sih ... je hodil na klasično. — Hoho, jaz bom pa l&tos že tretjič bruc! Poznam že polovico ljubljanskih fakultet. Ce boste potrebovali kakšne informacije. kar name se obrnit«! Ko je odšel, sem opazil, da je zapustil med revčki preoej mo-čan vtis. — In kino, gledališče, ples? sem se obrnil k drugim. - — Ah, vse filme sem že vi-dela! — Plesat grern pa vsako ne-deljo. — Meni pa ni dosli do plesa, se je vmešal nek fant. — Kaj boš ti... In dalje. — Ze pridno študiraie? — Ne preveč ... Se kar. Bch mo že kakol... Nekaj sreče mora človek imeti. (Nadaljevanje na 6. »trand) (Nadaljevanje in konec) Dosledni idealjzem Platona je ptrogo kritiziral njegov učenec Aristotel. Aristotel je zavrgel Platonovo teorijo idej. Nastopj] je proti njegovi osnovni trdiitvi, namreč, da ideje tvorijo pose-ben,'nadpriroden sv&t in da je zato temu nadnaravnemu svetu podrejeno realno bivanje. Ari-Btotel je trdil, da ideje niso predhodniee stvarem po biva-l\1u, temveč samo logično, pa ftudi da ne morejo obstajati lo-čeno od predmetov prirode. Predpostavka spoznanja, je tr-dil, niso ideje, temveč objek-tivnost prirode, ideje kot take ne inorejo obstajati, temveč so ne-ločljivo povezan-e s stvarmi, z bistvom. »Prvo bistvo« je živa, obj&ktivna resničnost. Spoznanje se pričenja z občuit-kom, za>to se Aristotel s svojo trdiitvijo, da občuteni predmet obstaja objektivno, tesno pribli-Žuje ma.terializmu. Brez občut-kov tudi ni spoznanja. Spozna-nje bivanja se pričenja z občut-ki in ti ležijo v osnovj nastan-ka splošnih pojmov. Bogastvo občuitij povzroča različnoot in bbgastvo bitja ~- njegove raz-lične lastnosti in pojavi. Vendar «e l2h,ko iz pravih občutkov Bformirajo netočne in včasih zmotne predstave. Predstave . predstavljajo nižjo stopnjo spo-znanja, zato se človek ne more ustavfitf na stopnji predstav, temveč mora odkritj vezi ču-stveno sprejetih pojavov s poj-mi o njih. V tem slučaju po Arjstotelovem mnenju. priskoči na pomoč misleče spoznanje, či-gar izvor je razum. Aristotel je tukaj nedosleden in se nagiba k idelizmu, ker ne razločuje med »mislečim« in tistim, »ki se more mislHi«. Aristotelova nedoslednost v najsplošnejših filozofskih vpra-šanjih, omahovanje med idealiz-mom, se neizbežno odraža tudi v njegov! teoriji vzgoje kot se-stavnem delu njegovih sploš-nih pogledov. Aristotelova te-orija vzgoje je v glavnem obde-lana v delih »O fluši«, »Politi-ka« in »Nikomahova etika«. Po Aristotelu je človek »poli-tična žival.« Prav s tem je po-udarjeno, da je vzgoja človeka najtesneje povezana s politiko. Od živali se človek razlikuje v tem, da je sposoben za duhovno življenje in dejavnost. če je človeku po prirodi dana politič-na dejavnost, tedaj se ta d&jav-nost kaže v odnosih z drugimi ljudmi. Ti odnosi In vezi so člo vekova naravna stremljenja [n potrebe. Iz tega stremljenja po družbi AristoteJ izvaja teorijo o nastanku države. Znanost o dr-žavi, trdi Aristotel, je politika. Predmet politične znanosti )e po njegov&m mnenju, »prekrasno in pravjčno, ki temelji na pro-učevanju življenjsikih dejanj« m »zaključkov iz njih«. »Kdor ho-če s pridom poslušati proučeva-nje 0 pr?ndirali z drugimi zemljišči, kjer so lahfco naselili kmečke družine ter j.'m postaviU nove kmečke hiše. Ko hodite danes po Finski, vidite veliko novozgrajenih kmečkih hiš v tradiciona!nem slogu. Ljudje vam takoj pokažejo m opozorijo na to, da stanujejo v zakonsk« zveze in 89 stapljajo v novo okolje. Druga taka zanimivost je na-loga, fci so s€ je Finci lotili ob izpolnjevanju svoje dolžnosti -plačila reparacij Sovjetski zvezi. Ob koncu druge sv&tovae vojne j« bila finska industrija v pre-težni meri uručena. Sovjetska zveza pa je naložila Finski re-paracije, ki so bila zelo visoke, pnavtako pa je tudi postavila zahtev« po takih produktih, ki jih Finska poprej ni izdelovala, saj je bila pred iraf.i svetovno vojno pretežno agrnrria dežeia, z močno razvjto l&sno industri-Jo. Tako je sedaj preostalo Fin-ski dvoje: ali da se vrž« pred-vsein na eksploatacijo lesa m kupuje nazaj artikle, ki so jih zahtevali Rusi, to je razne kom-plicirane stroje, ladijske dele, predvsem za ledolomilce, loko-motive in druge proizvode, ali pa da sami zgradijo industrijo. Odločili so se za drugo varian-to, zgradili močno industrijo in uspelo jim je, da so plačali re-paracije že pred rokom. Na ta način so svojo deželo močno in- Profesor ljubljanske pravne fakultete dr. Jože Gori-8ar je letos z delef acijo jugoslovanskih unlverzitetnih pro-fesorjev obiskal Finsko in tako vrnil obisk njihovim ko-legom, kj so pred tem bili gostj« n&še države. Po tem za-nimivem potovanju in ie bolj z obiskom Finske, kjer je imel možnost spoznati univerzitetno življenje, je dr. Go-ričar priredil v Ljubljani z« študente obširnejše preda-vanje o svojih vtisih, ki jih po redigiranih stenografskih zapiskih objavljamo v naiem listu. Naše uredništvo s{ močnp ieli takega sodelovanja in se prof. dr. Goričarju za ajegov prispevek najtopleje za-hvaljuje. novozigrajenih hiSah Karelci, mcdtem ko v starih hišah sta-nuj^&jo finslki kmetje. Vendar pa je itreba pripomniti, da med njimi ni razprtij in nobcnih n«všečnosti, amipak se naaprot-no Karelci in Finci dobro razu-mejo, med njimi se gfclejbajo dustrializirali. Obenem so po-stali močan izvoznik za tiste stvari, ki jih prej sploh niso izdelovali, zlasti lokomotive in razne ladijske dele. Ena od giavnih izvoznih tržišč je posta-la Sovjetska zveza, kamor pro-dajajo svoje. industrijske artikle. Iz stare in moderne Finske Helslniki ~ parlament, ki je ena na.iimpozantnej$ih siavb fin-ske prestolnice Masivni obrambni stolp iz sred-njega veka Najprej ustvariti pogoje za študij Nekaj besed o vprašanJu finske univerze. Finska je dvo-nacionaJna država, ta-ko, da na teri^iri.iu Finske živi nekaj manj kot 20% Švedov, ki im' o popolno kulturno enakoprav-nost. Švedski jezik j« enakopiaven finskerau v v&akem pogie-du, saj imajo svcje šole, svojo univerzio ln tehnilko vlsoko iolo. Kako, da je na Finskem nekaj univerz? V Hclslnkih jft najstarejša univerza, ki je bila ustanovljena svoj čas v Tur-kn, ko jc bilo to še *lavno raesto Finsfce, mislim, da jc bUa ustantrvHena v 17. stoletju. Tchniška visoka šala je ločena, samtestojna. Nadalje j« tudi nepopolna univerza v Ab0 Turku s pravno in mediclnsko faJtiilteto. Polejj teh pa h še popolna ŠTedska univerza v Turkn, to je 'saiko Jjnencvana Sved»ka a-kademija. Ce človek hodi po teh univer-zah, po odmdnistrativnih prosto-rih, v njihovih knjižaicah, labo-ratorijih in predavalnicah itd., mu pad^ taikoj v oči velik sra.-sefl in ;ahko bi rekli ljubezen za gojitev fradiGij uni(verzitetnega življen:a. Tu vidite v*liko št3-vilo pr>.-tretov in raznih drugih slik. Ce vprašate, kdo je kateri iitned portreMrancev, vam bGdo odgovovih, da je to rektor od takrat in takrat, drugi i« zop^t pomagai fafculteti z dotacijami itd. Nadi-ljnja stvar, ki smo h m< opoziM -in spoinali bolj s sJikovnega ma-teriala, je mačno poudarjena protokoilarna forma univemtelnega živijenja, ki tu-di nam, čc bi j.o nekoliko obru-siM, ne bi škodovala. Tako 3e recimo vsak noivinec oi> vpisu predstav.i rek-t&rju in svojemu dekanu, velike slo-u\ na uruverzo, kje.- nas je spre-;e! rekiar. Ne morem sicer sto» odstotno trditi, vendar pa ae mi zdl. da rektor na tej univerai nima ni*i poštene scibe. Tai* nas je rektor na oficiakient 6px€jema poedravril v nekena ozkem prostoru, w se p;ravi v neki dvorani, k,i yj bila pregra« jena s sieklenimi itenanii, kaky» kakna psslovalaka v banki. V enem tf.h kioskov sta nas čaka-ia. rektcr in prorektor te«r na« tam sprejela. P'a liko razliko mei standandoTn univerzfc in visokvh šol v Hal-sinkih u standaid&m univerze v Turku. T,o je fciil pa le prv: vtis. Naslednji dan je bil ogled uaivenziteinih ustanov. V Turku grade namreč novo univerzr) odn. stavbe- z.a fakutete, jnštru-tute, knjižnico itd. Tam smo do-bili čisto drugiačen vt's in »opet nam je padla v oči določena smotrnjjt glžde na- bedne raz-roere, v katerih živi univerzitet. na admini&tracija z rektorjem vred. N;©r> šli na to, da bi nai-prej zgradi'1'i uoravno po-sloT)1'?, ampak sr zgnadiM najprej kniiž-p/.co. natr Tned!c1r!.e!k.o kliniko Aktivno sodelovanje študentov pri predavanjih Za časa Svojega bivanja na JPinskem sem se najbolj zanimal za pravni študij in sorodne fa-kultete s področja družbenih ved. Na pravni fakulteti sem ugotovil, da je v bistvu študij-gki slstem tak kot pri nas in na splošno v srednji Evropi. To je splošni pravni študij, brez usmerjanja ali speoializacije, so štirje diplomski izpiti in diplo-v ma, dana pa je tudi možnost za doktoriranje, o čemer bom go-voril pozneje. Ko serci se raz-govarjal s posamezniml profe-sorji o organizacijt pedagoške-ga dela na fakulteti, sem izve-del zanimive podrobnostl. Naj-prej neicaj o predavaniih. Tam je oblčaj, da se p-o profesorje-vem piredavanju diskutira. Tako ge takoj po opravljenem preda-Vanju, ko profesor svojo snov predava, spremenl vse delo v prosemiinar. Seveda je to mo-goče edino na ta način, da pro-^ fesor poprej sporoči, o čem bo predaval in da pridejo študentje k predavanju pripravljeni. Na teh urah, ki so določene za predavanje profesorja, predava-jo včaslh tudl študentje sami, pod nadzorstvom profesorja. Skratka, od tradicionalnega na-čina predavanj se oddaljujejo, ker trdijo, da je ob takem tra-dicionalnem sistemu študent preveč pasiven. Seminarsko de-lo je zelo razvito in obstajajo tri oblike — proseminar, semi-nar in tretji način, ki ga ime-nujejo licenciat seminar, kj je pa po svoji vSebini doktorski kurs. V proseminarjlh obravna-vijo elementarna vprašanja na osnovi vnaprej določene teme in literafure, ki je omejena. Student iizdela setninarsko na-logo, izdelati pa jo mora pra-vo<5asno, da jo lahko druge sku-pine študentov spoznajo, nakar se določj nekaj oponentov, ki na proseminarski uri diskutira-jo o temi. Na koncu seniinarja poda pirofesor svojo kritiko. Drugi način, to je seminar, je v bistvu enak prvemu, vendar pa se razlikuje po vsebini od prosemlnarja po tean, da zaje-ma referat bolj komplicirano vprašanje na osnovi obsežnejJe literature, kj jo mora študent obdelati. V Helsinkife je poleg pravne fakultete še posebna fakulteta za družbene vede. Pravna fa-kulteta vzgaja ljudl za klastčne juiriste, za sodnike, advokate ter je tukaj poudarek na civil-nem in kazenskem pravu. Med-tem ko je študij na pravni fa-kulteti uokvlrjen v tradicional-nih okvirjih, je itudij na fakul-teti za družbene vpde drugače organiziran. Tam sta dve stop-nji tega študlja. Prva stopnja traja dve leti in vsebuje tako imenovantf mali juridični .kurs, kl je obvezen za vse In je ne-kakšna šaroka pravna enciklo-pedija. Ko študent absolvira po štirih semestrih ta kurg, ki je pogoj za nadaljnjl študij, lahko svobpdno izbira med teniile predmeti: državoslovje, politična ekonomija (tukaj naj povem, da ekonomskih fakultet na Fin-skem ni in da se teoretična politična ekonomija tretira na fakulteti za družbene vede; pač pa ©bstaja komerclalna visoka žola), finančne vede, statistika, sociologija, scfdlalna politika, politična zgodovina in pa tako imei|ovana praktična filozofija, ki zajema zgodovino filozpfije, zgodovino političnih, ekonom-skih in pravnih doktrin ter etiko. Ko je študent opravil izpjt, kl je plsmen iT- ustmen, ir tako imenovanega malega juridičnega kursa, izbere štiri izmed zgoraj omenjenih pred-metov v poljubni kombinaciji. Enega izmed njih navede koi tistega, v katerem se želi spe-cializirati. Izpiti so pismeni in ustmeni, na koncu Se opravi še plsmeno diplomsko delo. Absol-venti te fakultete za družbene vede so zaposleni kot vodilni žuarnalisti, v ddplomatski službi, precej jih je tudi v gospodar»> skih podjetjih in državni upra-vi na višjih položajih in temu podobnih službah. Na pravni fakulteti, kakor tudi na državoslovni fakulteti je možen doktorat z disertacijo. V bdstvu je postopek enak na-šemu z nekaterimi sprememba-mi. Tako imenovani licenciat semdnar, kl je doktorski kurs, je obvezen. Traja eno leto in se ga lahiko udeležijo Usti, ki delajo disertacijo, Kandidat sku-paj s profesorjem lzbere temo za disertaeijo. Potem predloži dispozicijo svoje teze, ki se prediskutira v seininarju. Ko profesor dispozicijo odobri, z&a dezertira \z nemške voj-ske ter se v popolni opremi prebije iz Nancyja k par-tizanom na Pohorju; z Majnikovo ekspedicijo se ude-leži bojev v Prekmurju. 11. marca 1945 je bil v Mo-zirskih planinah hudo vanjen. Po osvoboditvi ostane do leta 1947 .v XIV. diviizji. Bil je dvakrat odlikovan: z redom za hrabrost in z redom za zasluge za. narod. Po demobilizaciji se vrne v Celje, kjer deluje kot sin-dikalni in politični funkcionar. Leta 1952 konča pri-vatno gimnazijo z veliko maturo. Vpiše se na slavi-stiko, na jesen 1953 leta pa na akademijo za igralsko umetnost, na. oddelek za režijo. liteti. Ptrf teh stremiljieniiih b*: nw>- na celjsikem odiru. Prav v mojem rall rdctorat dtoibivati vso pomoč primeru je aJcaidamdja id'okactalla, da prisDojinih oblasti. Pot nazaij jeza- je nijena pot ipraiviLna, sicer mi ne prta, sicer se nain laliko primeri bi bilo mogoč« dala>ti na odiru Ln Ne, tokrat ne bom opisoval ne -ojkodja, v katerem živi mladi štu-dent - režiiser, ne njega samega. S tem hom morda prelomil ustalje-no praivilo pisaiaja irotervjtijev, kaidair hočemo koga v nekem listu predstaviki. Komu nčso znane pre-prosite sabe v Aikaidemskem kole-gniju? Nilč posebeega ni v njiih. Troje postelj, mize, stoli, omara, povsod raemetane knjige. Običaj-na študcncsika soba. V ani izmed takih sdb v AkacLemskem koilegilju se v zaivesti B^raTika Goimibača po-rajajjio liiki niovih ljiudi, liki lfudii, ki zaižirve svoije resnično življemje le na derfcah. Kakžen je? Ne, to-krat je bi:l zame pomcmbnejši n*-j:n pogskih prvencih, o svo-jem -ne? — V cel'jskem gdedailišžu sem soddovaJ kot igralec ainater žeod leta 1947. V tem ^asu sem igral in režirall predvsem nnlaidtinaka de-la. Tako sem leta 1949. režiiirall mila-dinsko igiro Pastirček Peter, s katero smo usoešno gositoivaili tuidd v Ma.riboru. Danes je za menoj oflcoli JarinaiJist režij. Iizmed njjih bj omemii] le nekajj tistiih, ki so mi najibolj usip€ile, se piraivi, 1« tista ddla v mofi reži,jj, ki so dosegila naijvečji odainr. Ta med odrom im glledalci. V Ccijiu sem uredfil tudi gjeda-ližki muzeij od za^etkov Ceijskega gledaliSča pa do daines. Režiijd MlaidosJ«! precl sodffiem in pa Zadeve Caine sta veirjetao tvoijia napreSja uapeha. Kalko si bM zaidwo!jefi z igiraki? Je sce-naini(j omogcčail siprostiti tebi in igrallcem rse inrazne in umetnižke zmožmositi? Kako sdi zadioroljen z odzivom publike in kiriitike? — V Cdjskem gllodailišču je clo sedaij le zelo tcžko deila«i» pred-vsem zairaidi tega, ker v mjem na-stcfptaijo tri skiUipine igrailcev: afe-solventi z igralske akaidomije, po-kditni taienti.rani m veišči aidrobnoi9ti preStuidi-irail. Tako Igrailci v mojih rokah niso ve5 nosilci eksperimemta. Meni je tekst osnova, iz katere izha«raTn. Z Lgrailoi se skusam mi-selno Jn 'psjhdlo^co ujeti ter na ta nažin dati 'iigri bistveni sitM. Na ta na&n si skužam uscvaiiiipa svaj načim režiije. No, da odgovodm na vipra?a-nje. Oba scenariija sta omogoSiila igirailcem in meni stptnostitii vse, kar smo ipavno zaivrmiiti ta očiitek. Vendar ipa režiraom za pdblliko i-n ne za k'ritike. Vsi ti ustpehi mi Docrjiujajo, da je molja poc v reži-ji pravilna, Kako n«ki naii bi 9> cer tezka psihaloska doia pulblika rajzli<5nih .imteligenžnih scoipenj ra-zume;la, jo privilačevalla in raido-vx>ljevala. V zaidinjiih Herilh |e Ceiijslko gile-dailišče dbseglo za>iiidanja vredno umehnišlke uspehe rako da ga da-nes prLštevamo mod vodiilne sllo-venske odre. Kdo je iimeil za to napveč zasiug 'm kay' sodiš o mož-oostih oeljjskih igraioov? — Kdo da ima najjveč zaslug? No, na prvo mesto je treba vse-kakor postaviki Jjuidsko oblast, ki je sfploh omogožila, da se je iz amaiterskega od;ra lahko razviil pokilicni in, da smo dolbiiili svojo hišo. NajVeč zasilug pa ima uprav-n.k Fedoir Graidiišniik, ki se je v izreidino napovoilj.nem okolju in težkih pogoijih prviih let po-rajne-ga delovaroja Celjisikega gleda'lišča zavedali, da je pocreben za na-daljirajii raizvoj dober repertoair, emotrna in načrta organizad'ja. V sezoni 1952^53 smo dobillj mlaide-ga dramaturga Lajzeta Filipiča, ki je s smeilim in najpirednim reper-toainjem ipostavdll Celjsko g'ledali-žče na ^ndme no@e. Z njim je u-pravnik Fedor Graid''šn/ik dobil dragoceno pomoč. V treh letih njunega skupnega dela je gleda-lišče dosegllo zainimiiivo umeTniško in oirgainii-zacijsko višimo. Kar se pa igrailcev tiče, se mi zdl — to sem tudi že preje po-vedail — da je ddo z njirtiii zdiru-ženo s precejsnijimi težatvami prav zaraidi teh treh skuipin. Venidair mo-raim reči, da Je jediro zdiraro, saj ga tvoirijo^ tailontiranii aibsalverr.i iin amaterji. Dan.es ilahko rečemo, da se v tem giladailišču že kažejo poteize bodcčega stila, .ki fh lahko v poislednijieim času zasfledimo pri-ut^riizoiritvii Glorije in Zadeve Caine. A3i po tvojem mnemjn danes akaidemija za igrailsko umetnost lahko zadoivoilj*uije zah*eve sloven-skih odroiv? — Po motjem mneaju bo akade-m:;ja moraila. se vna>pire} obstaijati. To pa predvsem zairadi dejstva, da lahko naijpoznaje v pedh letiih pričakuijemo v Ljufcljaini teJevir/.ij-»ki stu-dio ter zaradi potrob fiima in raidia. Tudi poicliiiona gledališ^a bodo sčasoima moraila doseži tlsu nivo, za katerim stremiijo danes IP'rofes<>nji na AIU. To pomeni, Aa. bo>d'o sčasoima odpadli amaterjii. S tem bo odipiravljena razilika med igrailci, kaj je precejšnija ovira kva- Lidija OSTERC: koit v Srbijii, k,ier so morali za-preoi sedem gledališč zairadi silabe kvalitete. Ali ti akaidemiija daije pri Itudi-ju davolj podlpore? Kje so more-bitne pomairjkLjivosti in česa po-grešaš pri študiiiju? — Med igralci, k>: so pnišli h amaterskih krogov med pokdicne, pa tudi med ostsulimi gledališkimi ^mdmi, se pogosito sJiši očkek:na akadcmiii!: je vse preveč teorije. Jaz pa praivim — za seboj imam pet let trdega glodailiiškega dela od prenašanija kulis pa do režiiije, da je teorije vse premalo. Motj se vsakdo, ki misli, da bo na odru uspeval, ne da bi pred tem šcl skozi trdo stroikovno šolo. Mene akademija povsem zado-voftj'uije. Upožteva tudii mo,}e delo .ASTNA POUOBA hkrati študiirati. Enako se godi drugim študenitom. Seveda akade-miija pri tem zahteva, kar je po-pcnoma pravilno, da so vse šrudij-ske obveznosti v redu. Kaikšnihna-pak v dalu akadesnije ne v:dim. KciiiikoT, 'pač jaz lahuo sodlim, o pomanjkijiivostih ne more bki go-vcra, saj jo vod!tjo dolgoletni g;!e-daiifki liadje z boieno5ti v mJa-dih generacijah — alii piašnost in neznanje? Grafika, ki je naijštevilmejša ia se je jpo vojn:, tudi po zaslugi akademiije, neslureno razmahniia, je tehnično v glavnem dobra, mo-tivno, fcrmaino in likovno pro-giramsko pa velja zaoijo is~o kot za sliikarstvo — vendar je tu rudj že nekaj povsem orlginailnih po-skuscv, k'i so preŠli ceio že v nai-o umetniško zakladnico (M. Pogač-nik). Pdaso'ka je v glavnem zelo spro-žčena, žal bodeha na pomanjkanju dicbriih mate.riaJov. Predii;'ači«jo ma.TCnii odlitki, manij je iesnih skuJipcur in_ samo ena kamnita. V tcm oZiiiru je pomanijkLjivo pr.ka-zano obvriadovanije in moirda sploh poznavanje posameznih, za kipar-ja vaiznih tehnčk: (vlivanoe v bron, vairjenje, u-jrj&vamije površin mavč-nih im gkVaastšh pilasitik s kovin-skim škroplijenjom). Aka.derni:ija bo morala zaorali tudi na tem po-drocij>u,_ ki ie bilo dbslei domena iprivatnčkiov (pač g-Iede na mjahove možnosti), če naj vzdrži korak s sodobnimj likovniimi Salami po .svecu. Morda gre voMfe del omenjenih poman'k!l;n:-voist: na rovaž pretesnih prostorov, ki riso bili ipirimerni za uresničicev širše raz^stavne zamisli. A tudi rako je jiubilejina raizsraiva ob desetletnici ljiuibl)amske akade-;nije upodabliiajočih umetnosti do-segla svoj namen kot dovotllj uspe-la likovna priredbtcv. I. HMELAK i PO DRŽAVNIH ŠTUDENTSKIH PRVENSTVIH Neizpolnjena pričakovanja TEKMOVANJA V SARAJEVU, BEOGRADU IN NOVEM SADU V MINULEM MESECU JE BILA SPORTNA STUDENTSKA SEZONA NA VISKU. PO TEKMOVANJIH, KI SO JIH PRIREJALI STUDENTI PO SVOJIH UNIVERZAH, SO SE NAJ-BOLJSI PREDSTAVNIKI TREH SPORTNIH PANOG: NOGOMETA, ODBOJKE IN NAMIZ-NEGA TENISA ZBRALI V NOVEM SADU, SARAJEVU IN BEOGRADU, KJER SO SE PO-MERILI ZA NASLOVE DR2AVNIH STUDENTSKIH PRVAKOV. O TEH TEKMOVANJIH SO NA SESTANKIH CENTRALNEGA SPORTEGA ODBORA V BEOGRADU MNOGO RAZ-PRAVLJALI IN SMO OD NJIH PRECEJ PRICAKOVALI. 2AL PA SE JE KONCALO PRECEJ DRUGACE IN ZA VSA TRI PRVENSTVA LAHKO RECEMO, DA NISO DOSEGLA SVO-JEGA NAMENA, SE VEC, NISO BIL/ NITI NA PRAVI SPORTNI VISINI. Skiba organizaclja v Novem Sadu IV Novem Sadu so se zbrali no-gometaši. SkoraJ vsi so si biili edini v tem, da Je bjla orga-nizacija tega tekmovanja Zelo slaba. saj so bili lgralci natne-Sčeni zunaj mesta in mnogi Novega Sads niso niti spozna-lld, čeprav so igrali tam več te-kem. Zanimivo je tudii to, da so ekipe stanovale vsaka na dru-gem koncu, kar je onemogočilo študentom raznih univerz, dabi se m«d seboj sPoznali. Ni nai tiamen, da bi na tem mestu govorifti tudi o tehničnih po-manjkljivostih, kot so na prlmer slabo igrišče, pomanjkanje sla-fcimic, slaba higiena in podob-Bo. Znano je, da je postala ekipa Novega Sada študentski prvak v odbojki. Udeležile »o se ga ekl-p« BeOgrada, Sarajeva, Novega Sada, Skoplja in Zagreba. Zanlmivo Je, da tudi na tem prvenstvu ni bila organizacija tako kot bi si jo želeli. Precej težav je biilo s prostori, kjer naj bi igraU tekme. Dež je precej tnotil tekmovanje in telovadni-Ca je bila pravi problera, ki so ga organizatorji Ie s težavo reši-li. Tekme same so zadovoljile gledalce, saj jim lahko priznamo dokajšnjo tehnično raven, pa tudi dramatičnosti ni manjka-lo. V spiošnem lahko rečemo, da je bila igra moških mnogo boljša kot tekme dekiet, ki so igraHe zares Začetniško odbojko. S sodniki so bili igralci v giav-nem zadovoljni, čeprav so Jim tu in tam očitali, da so pristran-ski. Slabše pa je biilo z zapisni- Novi člani Olyi»pie T igralci tenisa. noffometu. Njihov največji tek-mec so biU Zagrebčani, ki se sedaj pritožujejo, da so tekmo z Novim Sadotn izgubili po kri-vici. Vsekakor res ni pravilno, da so domačini brez predtek-movanj priSli v polfinale, mo-štvo Zagreba Pa je igralo dve tekrnii zapovrstjo. Nerazum-ljivo je, zakaj n| bilo nobe-nega žrebanja in so biile tekme vnaprej določene. Kot smo že omenili, je ekipa Novega Sada prišla naravnost v polftnale In medtem ko so Zagrebčani morali igrati tri tekme, so Sarajevčani igrali samo eno. Ceprav je veUalo strogo pra-vilo, da ne smejo na tem tek-movanju igrati registrirani igralci, je vendar nastopilo več članov kvalitetnih moštev, med njimi cela vrsta prvoligašev. Končna ugotovitev udeležen-cev: boije bi bilo, da bi prven-stva sPloh ne priredili! Tudi v Beogradu slabe Maja je biio v BeOgradu dr-žavno študentsko prvenstvo v karji, kl so tu in tam kar po svoje pisali točke v Zapisnik. Cudno ie, da na tem tekmova-nju ni bilo nič slavnostnega, saj na koncu ni bilo nobenega za-ključka, pokale pa so razde-Uli prav na hitro. Končni razpored moških ekip: 1. Novi Sad. 2. Beograd, 3. Sa-rajevo, 4. Zagreb, 5. Skoplje. Zenske: 1. Beograd, 2. Saraje-vo, 3. Zagreb. Tudl v Beogradu so našli nekaj' primerov kršitve pravil, pred-vsem glede registriranih igral-cev. Ugotoviil so, da Je nastopa-lo v moštvu Sarajeva in Novega Sada, morda tudi pri Beogradu, več registriranih tekmovalcev. V Sarajevu malo nasto-pajočih Tretje državno študentovsko prvenstvo je bilo v Sarajevu. Tam so se zbrali — oziroma bl se morali zbrati — najboljši predstavniki študentskega na- miznega tenisa. Udeležba je bila dokaj slaba, saj so nasto-pili samo predstavnikj Sarajeva, Novega Sada, Zagreba in ekipa veterinarske fakultete iz Beo-grada. V Sarajevu je bila za raz-liko od ostalih tekrnovainj orga-nizaclja odlična. Tudi tu je mo-štvo Novega Sada odneslo na-slov prvaika (Novl Sad je zma-gal tudi v odbojki in nogome-tu!). Ekipa Zagreba je rasedla dirugo mesto, Sarajevo pa celo tretje. Precej negodovanja je vzbu-dila dokaj slaba udeležba in odpovedl ekip iz Beograda (kjer menda niso mogli sestaviti mo-štva), Skoplja in Ljubljane. Ta-ko tudi to prvenstvo ni uspelo in ga lahko uvrstirno v isto vrsto 2 ostalimi. Zakaj Ljubljana ni sodelovala? Predstavniki ljubljanske unl- verze niso sodelovali niti na enem izmed teh tekmovanj. To je vzbjidilo precej jeze med or- ganizaitorji in nastopajočlmi, saj so prihajale v Ljubljano celo protestne brzojavke. Ndkakor ni res, da bl upiravni odbor Olym- pie ne spoštoval sklepov cen- tralnega odbora. Tudi to ni res, da bi namenoma bojkotirali vsa ta tekmovanja. Vzrok je popol- noma enostaven in jasen: v bla- gajn,} ni bilo prav nič denarja. Prav zaradi tega je UO Olym- pie predlagal, da bi ta tekmo- vanja prlrejali odslej vsaki dve leti, s člmer bi prihranili pre- cej denarja. Seveda se ne mo- remo strinjati s pojmom regi- striranih, oziroma neregistrira- nih igralcev, kajti pri nas so vsi tisti, ki vsaj malo obvla- dajo to al; ono špoTtno pano- go, registriranl pri športnih žvezah. V Beogradu je s to stvarjo precej drugače, saj so tekmovalcl-študentje registrira- ni saimo pri svojem športnem odboru, ne pa tudi pri športnih zvezah in Irnajo torej na teh tekmovanjih pravico nastopati. Vse to bo treba čimprej urediti tako, da bo za vse prav, saj s takimii tekmovanji kot so bila to pot res ne bomo ptrišli da- leč in jih nima pomena še vna- prej prirejati. Na odbojkarskih igriščih pod Ceklnovlm gradom j« vedno živ ahno Tretjič gre rado...? Nogometnl klub Olympla je med najmlajšlmi v študentskem društvu. To j« klub brez tradicije, Jtakršno imajo odbojkarjl košarkarjd, smučarji in drugi.vendar je kljub temu dosegel toliko, ua veUa ob tej ^riliki naplsati o njem ka zahtevali zg uporabo Igrišila mnogo denarja Plačevanje i:g.rišča je bila in bo. dr>kler lega proiblema n« bodo rešili. največja postavka v njl-hove-m TDroirafruinu. Nogometneimu klubu Olvmpii n.i.9o prerokovali dolgega živlle-nja. Mnogi &o celij dejali, d,a poi takimi pogoji nihče ne nrvore uspeti. Zgodilo pa se je popol-noma drugače! Ze prve tekme s0 pokazale, da imajo fantje vel!-ko vol^e i.n tudi precej tehnič-nega anainja in tako so kmaV.i lzzivali precej piozornosti z rezuL tati, ki so se skorai brez izjenie glasili v njihovo korist.^Prijavili So se za t€krno\^anje7 pr:ičeti so morali seveda na najnižji sku-pini — v II. razredu Ijubljanski podzveze. Od začetka do konca tckmovanja s-o bUi v tej skupini najboljše mioštvo, osvojili s.o pr-vo mesto in si tako pridobili pravico vstopa v viš.U razred — v I. razred Ijubljanske podzve-ze. Tu je bila konkurenca pre-eej močnejša in tehtnica se je rag^ibala enkrat v korist Svobo. de, drugič v korist 01ymp'e. Ko. nec konc€v de le Olvmpiia za- čelo zaniimati za delo NASK ta_ ko da je s«daj posebno med študentl imnogo takih, ki od ne_ delje do nedelje zasledujejo re7.ull:aU- k: jih doseg.a" NAfiK Vcasih poznvovalnost ai ciovoij Pred študenti — nogometaši je sedaj najtežja naloga — kva-lifikacije za vstop v republiško ligo. Nasprotniki so močni (B.ra. nik iz Nove Garice ih Tržič), p,o vse-i verjetnosti tudi zei0 dobro pripravljeni. Pred nedavaim s0 že odigrali prvo kvalifikacijsko tekmo z Branikom in jo izgubi-11 z rezultatom 1:2. Ta tekma po zatrjevanju nogametašev Olympie ni potekala regularno in so zaTfldi tega vložili protest pri ndgometni podzvezi. Po nji-hovem mišlje.nju so gostje iz Nove Gorice dosegli en gol iz offsidea, kar je »priznal tudi stranski sodnik medtem lco glavnl sodnik Gvardjančič msae. nja stran&kega sodnika n* upo-števal. Razen tega &o gostje v svojem kazeinskem prostoru očL vddno dgrali z roko, Česar Gvardjančič nd hotel videti. Sod-nik je med tekmo z raznimi opazkami vznemirjal igralce Olympie Ln s tem tudi vplival na Igro. Ce &o navedbe igral-cev in funkcionarjev 01ympie resnične, potem lahko upamo, da bo pravici zadoščeno in tekma razveljavlj&na. Pri NAŠK so glede kvalifikacij optiimistično razpoLože,ni ia upajo, da se bo i7polnil pregovor: tretjič gre rado. Po uspehih v II. in I. raz. redu naj bi prišel še III. — v&top v repuibliško l'go. S tem bi se ugled kluba nedvomno ze. io povečal, priišlo bi še maotgo novih igralcev, ki zaenkrat sto-jijo ob strani, med študenti pa oi si fclub pridobil še mnogo no_ vih prijateljev, kar bi bilo ta . da je moštvo popoino, caj jih nikakor ne moremo po-hvaliti glede vestnosti in red^ prl treningih. Samo nekaj igral_ cev je fHkih, ki prihajajo na treninge redno, medtein ko se ostali pcjavijo le na tekmah. Na ta način ekipa ne rnore biti vigrana. kar pa je eden giavnih pogojev dobre in koristne igre Preoej težav je tudi pri sestav-ljanju nioštva. Mnog.o je nam-reč primerov, ko eden ali dmg lzostane. Tu so študijske zapre-ke, oseoai opravki, poškodbe in bolezni. Pri mgometneni klubu 01ym-pii so Pred nedavnim ustan.ovili tudi drugo moštvo in pionirsko ekipo, mladinci pa bodo pričeli s tekmovanjem v jeseni. Za vsa ta moštva pa ni dovolj opreme 1r žog. Najtežje pa je s prosto-ri. saj smo že zgoraj navedU, di je treba plačevati za igrišia ttžke denarje. Upravni odbor OlympU, kakor tudi nogometaš; sami se trudijo, da bi našll pro. stor, kjer bi sl uredili igrišče. Z aačrti pod^Cekinovim gradorn o katerih smo v Tribuni že pisa. H je tako, da jih odlagaio o^ jeseni na spomlad in od spomla-di na ^esen. Ing. Bloudek se U sedaj ^avzel, da bi uredili zz študentski nogometni klub sta-rt> ignšče Primorja nasprot: stadiona. Vprašanje pa je, ka-ko se oodo s tem strinjali urba. nlsti, ti se drže perspektivnegf plana razvoja Ljuibljanie, pj aaj bo ijo tudi za 50 let naprej. Prav gotovo bo Imel štadent-ski nogometni klub vedno večj? potrebe, še posebno. če bo hof3 opravit; vse naloge, ki mu i;t nalaga flanstvo v študentsken športnem druStvu. Izvedoč mEdfakultetnih tekmovanj, raz. nih prijateljskih tekem med štu denti te ali one fakultete in po. dobno. to je za sedaj skoraj ne. premosTljIva težava, ki pa bi bi. !a takoj rešena, če bi imeli svo. je igrfisče. ŠE NEKAJ MOŽNOSTI ZA... ... prijetne počitnice Pri tabornikih počitnice za 120—150 din — štu-dentski tabori po vsej državi 2e v prejšnji številki TMbune smo ugotovili, da je na na naši univerzi ze-lo malo članov Počitniške zveze. Zato smo nbljubili, da bomo iokrat našteli še nel^j možnosti za tiste, ki jim ugodnosti Počitniške zveze niso dosegljive. Taijormištvo jc med študenti precoj razvioo, varvdar jc inor-iu, Živijenoe v taboru je ure-ijeno *^o, da je ¦poskdbijeno za fim tpwx-4pe raiZivedirillo. Talboma-ki «rssne za tem, da bi iistnbol.je izkoKStiilii svoje geslo: z.diružiei ip.ri-jeono s korJayi«m- Pri fcabopjmjru »pceinavaijo ' najrarvo, se uLe tabor-niSiJiK veš&i, učiiljo se pllaivati, pri-fejttjo izilete in ipodbfcno. Dinaga moižniosit — t« bodlo 6e- '¦leiffli mnogi žtudentlj« — so tobori Zvetz« Smjdanitofv Jugosflaivi(je po TSej iržavi. Naža unnverza 'bopri-teMa. »sulavi tatbor v Ankairaaiu pti Kopra, kjer se bodo zvrstile razne skupine od kulturnih do špoTtniih, nekaj šotorov pa je na raapotlago tudi posameziiikom. Točne cene ori kot v Anka.ra~ nu, bodo tudi v Duibrovniku, Za-¦diru in Makajrski. Za potovanje v eneiga izmed teh tabarov jfe treba stch krajih Slovenije. Pomen, naloge in cilji športa na Univerzi? Prišel je ias, ko več ko kdaj koli poprej razmi&ljamo, kako uvesti šport na univer-zo. V inozemstvu je na viso-kih šolah, predvsem v ZDA, šport po izbiri — obvezen predmet. Toda, ali bi naj bil tvdi pri nas obvezen? Ne, vsaj za določen čas je to še nemo-goče; potrebno ni, nujno pa je, da s tem začnemo, za en-krat še morda v prostovoljni obliki. Smoter Sporta na univerzi je: pomagati našemu izobra-žencu pri zdravernu načinu življenja. Sport naj mu posta-ne navada, razvedrilo, sestav-ni del vsakdanjega življenja, zdravstveno kulturna potreba. Zo študenta je škoda, če ne hodi vsak dan v naravo, ali vsaj redno od časa do časa, toda čimbolj pogosto. Najlažja oblika tega so iz-leti, igre, izleti s kolesom, plavanje, smučanje, planin-stvo itd. Vse to bt se dalo v dogled-nem času doseči, a treba je ustvariti pogoje: preprosta igrišča in skrb za vzgojp ka-drov. Na gradnjo stadionov, večjih plavalnih bazenov m pod. še ne moremo misliti, ko imamo druge osnovnejše po-trebe — stanovanja, bolnišni-ce itd. Prvi korak bi naj bil sklep, ki bi vseboval postopno pri-pravo: kadrovsko in material-no. Tu bi naj bilo govora predvsem o ustuarjanju po-gojev. Eventualna uvedba bi naj predvidela. obvezno športno panogo po izbiri: atletiko, ro-komet, košarko, telooadbo itd. ne pa telesne vzgoje, za kar moramo predpostavljati, da dobe to študenti že v srednji šoli. Kakršen kali zakonski pred-pis o obveznosti športa na, univerzi bi bil preuranjen; zato more te naloge vršiti Olympiat ki naj bo drugi po~ bornik ztem ni.alo v naš0 kajuto: piri-di, da pomodrujemo, tovariši bodk> veseli, ko te vidijo. Seve-da se je izmazal, šrečni Ijudjs tse stop\jo več pod črna jadra: ge vihar najhujši. Ko je v kajuti mrak in si člwek itli česarkoli, naj pride kdo :n naj prinese s seboj žaiostne ali vesele ncvice. Takrat se zgodi, da potrka nekdo in vihravi Ig-mac, r.ada naše arhitekture, vstopi pod nizk- krov, naš dragi Ignac, fc še vedno stanuje v evoji »kletki« nad četrtim nad-etropjem. Šest let prebiva Ignac že tam Zdi se mi, da je zelo naporno etanovati v stanovanju, ki je podstrešno in ni.ma navpičn.h črt — in biti arhitekt. Taki Ijudje morajo mnogo risati. Si-cer pa js to br&zpcmomben de-tsjl, o katerem se z Ignacem ši nLsem ipogovoril. Toda on je člo. v«k, ki je nosil in menda še n-o-Si s sciboj veliki sen: rad bi imsl majlino sobioo, i/ katero bi na-mestil pohištvo, moderno in iTkriOttino. ki bi ga sam načrtal in sam 'naredil. Saveda, sobica bi morala biti čedna, z mnogi-tni v««rfcikalami, svetla in še kaj. Mnogi mu zamerijo: češ, fant \-«&el bodi, da imaš tisto »klet-ko«! Da, vedno, ko sva bila sa-ma na harki, je govoril o tem; kt> se vse t,o uresniči, nas bo po-vabil kdaj tja, kje,r bo mnogo svetloba, še misliti si ne more-mo kako lepo bo njegovo po-hištvo, rniodemo že ampak.. . Včasih se zgodi, sicer ne prepugosto, a vendar se, Nekdo ti je rekel: »Osel neumni, čemu se pehaš, kaj res ne vidiš, da se ti rogajo za hrbtom in se ti smejijo!« Morda mi ni tega nihče rekel in so me samo opsovali. Kdaj, zakaj? Vrag vedi. Ko se zgodi kaj takega, se vkrcam na črno barko, povabim s seboj črne tovariše, razpnemo jadra, sedemo v tem-no kajuto in modrujemo. Veter pa medtem polni jadra in nas žene kdovekam. Na takih potovanjih srečamo 'ljudi, ki nam pripovedujejo zgodbe o sanjah; ljudi, ki jih imajo mnogo, sanj, in druge, ki so hrez njih, To niso samo želje: imeti avto, biti podoben Gregory Pecku, biti slaven kot Zapotek in nesmrten kot Einstein, to so lahko čisto tnajcene želje: sobica 3X3,5 metra; oče, ki ne popiva; dekle, ki te ne zapusti, ko pride boljši; izpit iž patoiogije; trinajsta plača ali pa še kaj manj... Veselili sjno se ln govorili to-varišem o tem, včasih smo kje iztaknili naslov, da nekdo od-tiaja sabo in mu ga nesli. Bral je tudi aglase, a nič, povsod so zahtevali veliko denarja. Tako je nioj Ignac ostal šest let v svoji »kletki«. Zadnjič sva ®e sre&ala pred treimi meseci, pravil ini je, ča intenzivno študka, da bl rad kmalu d^plomiiral in (potem ne bo vei hodil nejevoljen. od na-sLova do naslova. Tri mesece že ni bilo Ignaca na naš brod in vedno, ko kdo pofcrka, se mi za-zdi, ej vraga, morda je pa on. morda nam je prišel povedat, nas prišel povabit... 1 red dnevi, ko sem bil spet na potovanju, je nenadoma vstopil v 'temen prostor Notre-damski zvonar. Tak se mi je zdel v t;sti strašni noči in on sam j« bll precej ravraodušen do tega imena. Morda ga je žs kdo imenoval tako? Grbav j€ in to Je n;.?gova nesireia; nisean verjel, da ljudje še vedno tako mlslijo. Notredamski zvonar je UTad-nik v r-ekem uradu, pripovedo-va.T je Uje, a se ne spommjam več. M^nda stanuje v starem delu mesta. Pripovedoval je, da sa tnorci vedno znova prikupiti di'rektorju, k&r bi ga sic&r že zd^vnai odsloviii. In to je zelo t€žko, kajtl d«ikleta, ki so po-vpraševala j>o službi, so biij čedna iii direktorja vsi poznajo. Bolje je Imeti v uradu dekle, ki s- mu iloril uslugo. kot pa gr-bavca, k; samo sitnari. Verja-niem pa mu, ko pravi, da dela za trl, ia Nežo, Tono lm Janeza, ki sede z. njim v isti sobi. Sta-n je marljiv in sposoben, oni pa' fia potem ščitiijo če pride spet kako čedno dekle. Razumpfi sem, da to nl glavai de] zgodbe. Notredamski zvonar spada m€d tiste, ki jim nikoU ne bodo zazvenele fanfare slave nfesmrtnosti. freprav si to silno želi. To Lo njegove sanje. Piie n?.inr«č nnnan, le to je povedai, o vsebini ne govorj z nikomer, čemu n^ki,. saj bi se mu smeiaii Marjan CIZEJ: JUTRO (z raz tave fotoamaterskega kluba v Nasolju) Še eno zaplenjeno pismo Dragi moj kulega! Kr nč se ne jez, sej te puz-nam, zme,ra,m s rekiu, oh ta moj I>ole ma to Lublano tko rtr da rn še pisat puzab. Res, da sm ti pisu Ž€ pred letam, se m zdi da septembra k s U še mi&lu u Ivublano pridt. No pa ni blo ni 3z tega. Prpudval so mi drug kako se maš, pa tud teb 50 praul, toako se mam jest, mo vi-dš, a r.eblo škoda dnarjia zia irarke, da b te še pisou. No zdej, ka ie pa še enkat leta konc, ti norm pa napisat par be-sed. veš zato ka ne mislm nč dam hoe nimajo pravilnega odnosa do skupnost: in do šluuijai« ia, fuj, kakiina važna gulazn, sej ni ne znajo, ampak važn, da po drsnc sploh ne morš več gor pa dol, Pol >u pa tapru najbl švoh popustl, pol pa še mi, zdej se us-ak petek pa usako sredo du--ma učiim, pa luanpamo sam dru_ ge dni. Se-j nara je zdej kr usa-ks ka^la girenka ka amiTam naslš, i.as bojio tamlad vidl pa bojo sp>H gofla vrtil, da bo pu Lublane vedl, lej jh ka sam pi-jtjo. Veš rezultat so pa le bli. en ceu fapit sm noredu. Drgač je blo pa use tk-o k zmiram. plesal smo za pusta pa že douh prej pa pol, zd&j se nm pa ne lub več. Ka je pa pusot tah douhcajt. Smučat tud nismo šli ka Jf- blo prernirz uzuni pa u žep tud. Edin ki bi blo važn sta dve stvari, tista moja muca se je po-ručila 2 enm .kojnam ka raa žs fejst služba. Sej ma punca kr t prou. Er ga lepga dne je pršla pa je rekla, veš ti kulega moj, sej te n.am rada, pa lej, sej s tebe ne b,o nkol nč. Veš, jest sm eng* fejst fogra dubila, ka fajn zasluž, stanuvajne ma, 6e-dn je,, pa sploh. Veš, zdej je blo heca dost pa je treba na budoč-nost mislt. Ti toit, sm rekiu. Ke s ga pa najdla, sm jo pražou, ka se nism mogu S'po;mnt, sej sva bla zadne cajte &kor nuč pa dan in tako ae j€ Zigodilo neko pom-lod, mt:nda je bilo lani, da je hot&l Nolredamski zvonar oditi na letni d&pust že v juniju, kaj-v. le takrat cveto narcise pod Golico. Hotel jih je videti zara-d.i romrin«. Nam v kajut: se je zš naj bo discipll-niran, keT je mnogo boliših uradniških mo5i, ki se ponujar jo vsafe dan. Takrat j« odšel Notredamski zvonar rrvič na krov 6rne ladje. Danes &a nihče več ne vprašu-je o njegoveim romanu, morda ga še pižc morda še sanja, a ^e spominj&m se, da bi kdaj govorl o letnem dopustu pod Golico. Letos v^crjetno ni pr-osil direk-t&rja za to. Kdo ve^ kam nas bo zagmal čini val danes? Sonce bo zašlo in prišli smo ven na krov 'z kajute, katere majhna okrogila okaa r-adržujejo dan zunaj 'n noč znotraj. Naslonili smo se 113 ograjo °n mislili na tovariše, na njih sanje in želje. Morda se bodo uresničile, morda tudi ne Vseeno je, vp^ka izpolnjena že-lja rodi drugc, Sanje včasih ni-so vesele, niso plemenite in ne kpe, a v^dnio so naše, človeške — iskrene in p&gosto nam co mnogih, mnogih razočairanjih darujeio tudi kak trenutek sre-f*, radostd in lepote. dk okp. Pa n. Je rekla: ki pa, fajn deca ziej lohk dobiš u cajtngah, jest sem mela še sre^o. da m» je marou, sej m je kazou slike enh dv:j,,s[ bab ka so mu pisai*; pa veš ?akua je mene zbrau? Z isto dej kj nap;š, lant, če dnar nucaš. Tko se je začela mo.ia nuvinar-ska kariera, pa nč kj ne vem, čeb0 kj z mene, sm le usen pre-kn, ne z^ pisat, ampak d.a b se gor zezu pa emiram vedu kir-Zi moTŠ šinfat Pa kirga hvalt. Tu je budičou tško. Zdej bom pa kr nehu, bo naJ-hol, ze.no maiš pa utroke pa fce nesmem cajt krst. Fejst bod, te puzdraula toi Lole. Zadružno lesno industrijsko podjetje Ljubljana P r 0 i z v a j a : vse vrste pohišfva in dele pohištva zložljive vrtne garniture zložljive stole, zložljive mize vse vrste parketov lamelni parket vse vrste zabojev lestio galanterijo lesno moko, lignolitne plošče za tlak in obtogo lignolitno maso lesne žagarske proizvode bakelitno maso in bakelitne izdelke vrši polaganje parketov In lignolitnih tal Uprava Ljubljcna, Parmova 37, I. trakt Telei.: direktor 31-565; komerciala 30-192 Telegram: ZaLIP Ljubtjana Rezultati nagradnega natečaja 4x4x4 Na nagradni natečaj 4x4x4, ki smo *?a ražpisali v prvomaj* eki številki Tribune, smo sprejeli vsega skupaj štiri rešitve (!) Komisija, ki so jo sestavljali trije člaoii uredništva in uprav« Tribune, je dne 16. VI. 1956 glede na pravi,lnost odgovorov in na osnovi sistema, objavljenega v prvomajski številki Tribunej podelila nagrade. 1. nagrado (14-dnevno bivanje v Inozemstvu) prejme MI« ROSLAV FRANC, študent arhitekture, Ljubljana; 2. nagrada (14-dnevno bivanje v Dubrcvniku) prejtne RO9 NANI, abs. medicine, Ljubljana.Miiklošičeva 4. 3. nagrado (14-dnevno bivanje v Zadru) prejme LEVECj DARINKA, abs. germanistike, Ljubljana, Dvoraikova 3. 4. nagrado (14-dnevno bivanje v Ankaranu) prejme PO« TOCNIK TONE, Ljubljana. Vse navedene tovariše prosimo, da se zglasijo d