LETO L 3 MAJ 1975 GLASILO SZDL OBČINE LOGATEC ogcišk logacani v partizanski ljubljani V okviru prireditev ob 30-letnici osvoboditve mesta Ljubljane je bila letos izvedena izredno množična tradicionalna športna prireditev, XIX. Pohod po poteh partizanske Ljubljane, ki ima športno manifestativni značaj. Tega pohoda se je že v prvem tekmovalnem dnevu, v petek., 9. maja, udeležilo nekaj ekip logaštoh športnikov v disciplini „Štafeta zmage" 3 x 1000 metrov. V sotobo, 10. maja, pa je občinska zveza za telesno kulturo organizirala udeležbo 150 občanov, ki so kot člani ekip športnih društev, klubov in osnovnih sindikalnih organizacij sodelovali na mani-festativnem pohodu „Po poteh tovarištva in spominov" na pet in deset kilometrov dolgih progah. Občinska konferenca socialistične zveze in občinski sindi- kalni svet pa sta pripravila skupen odhod na proslavo z vlakom, s katerim se je odpeljalo v Ljubljano okoli 300 občanov, nesoč s sabo zastave in transparente; precej občanov je odšlo na to slavje s svojimi avtomobili. Višek je praznovanje doseglo z osrednjo proslavo na Trgu revolucije, kjer se je pred mogočnim spomenikom revoluciji zbralo okoli 150 tisoč ljudi iz vse Slovenije. Mladi logaški glasbeniki, mladinska godba na pihala in dekleta z bobni, so pod vodstvom tovariša Markoviča' pokazali svoje znanje in se izvirno vključili v kulturni program ob sprejemu udeležencev pohoda ter ga primerno popestrili Na ta način so Logačani prispevali svoj delež k temu vseslovenskemu praznovanju v Ljubljani. NiGl KOPICA PROBLEMOV Takoj po izvolitvi članov v vaški odbor socialistične zveze za območje Jačka Zelenica so krajani načeli kopico perečih vprašanj svojega območja. Največ časa so namenili razpravi o številnih vidikih, ki jih bodo morali upoštevati ob uvedbi celodnevne šole, kajti ta prehod na tak način vzgoje bo terjal poleg materialnih zadovoljitev tudi druge, ki ne bodo tako nepomembne, še zlasti tedaj, ko bo šlo za ustrezne kadrovske rešitve. Zanimiva je bila razprava o stanju trgovine, o kateri so sodili, da je prešibka za naglo rastoča naselja; menili so še, da bi kazalo ponovno uvesti potrošniške svete. Podobno misel so izrekli za uvedbo poravnal- nih svetov, ki so že opravljali nalogo mirne poravnave spornih medsebojnih odnosov. Ko je stekla beseda o komunalnem gospodarstvu, pa so rekli, da je le-to v krajevni skupnosti neusklajeno, meneč, da se posamezni deli te skupnosti hitreje komunalno razvijajo od drugih. Sklenili so povabiti predstavnike vseh organov in organizacij, da bi z njimi razčistili vse nejasne zadeve s področja komunalnega gospodarstva. -vr Dopisuj v Logaške novice! Še na mnoga leta! Tako Ti kličemo, dragi naš Tito, tudi letos ob Tvojem rojstnem dnevu. Zjvi, kar se da dolgo, a ne zato, da bi delal, kajti opravil si ogromno, zdaj pa nas z nasveti opozarjaj na čeri Zfivi nam še dolgo v našo radost, ki nas prežema ob prijetni zavesti, da Te še imamo. Toliko Ti dolgujemo za mnogo storjenega in žrtvovanego za nas! In še vedno obnavljamo svoje človeške prvine ob Tebi, ob vzgledu življenja človeka, bojevnika, komunista. Ob Tebi čutimo, dvajset milijonov in več Jugoslovanov, ponos, ker Te imamo; kjerkoli se pojavimo v širnem svetu, nas tujci že s prvim vprašanjem povežejo s Tvojim imenom, s Titovo Jugoslavijo. Tako je storila logika razvoja in tako je tudi prav. Nj mogoče govoriti o Jugoslaviji, o naših ljudeh, o naši zgodovini tega stoletja, o današnji jugoslovanski stvarnosti brez prisotnosti Tvojega bistva državnika, politika, vojskovodje, filozofa, še zlasti pa ne brez Tvoje revolucionarne človekoljubnosti Dobro se zavedamo velikega pomena Tvojega življenja za nas in zato je povsem razumljiva naša globoka želja, ki jo, ob obljubi zvesto slediti vzoru Tvojega življenjskega dela, še enkrat ponavljamo: živi, živi nam še mnoga leta, tovariš Tito! OSREDNJI PROBLEM: _KANALIZACIJA Logaška novice sprašujejo Janeza Smoleta, predsednika krajevne skupnosti Gorenji Logatec ZANIMIVOSTI LOGAŠKE NOVICE: Želimo, da postane krajevna skupnost poglavitna oblika družbene organiziranosti, v kateri bomo neposredno usklajevali in urejevali skupne koristi ožjega okoliša; za naše bralce bo zagotovo zanimivo vedeti, katere, dve ali tri, so osrednje skupne koristi v vaši krajevni skupnosti? Tudi takšni za obrambo Splošna pripravljenost na obrambo naše samobitnosti je neprecenljive vrednosti Zato je bilo treba tudi v naši občini vključiti v vojaški pouk 1684 nerazporejenih občanov (ženske in vsi tisti, ki niso zajeti v nikakršni vojaški formaciji in niti v civilni zaščiti). Pri osnovnem in dopolnilnem pouku, ki sta ga organizirala občinska ZRVS in oddelek za ljudsko obrambo Logatec, so se občani seznanili z nekaterimi značilnostmi mednarodne situacije in s položajem Jugoslavije, nadalje so se občani seznanili s samoupravno organiziranostjo občine, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter njihovimi pripravami na vseljud-sko obrambo; posebej pa je tekla beseda o družbeni samozaščiti. Obravnavana tematika je bila pomemben prispevek k osvešča-nju občanov in podružbljanju splošne obrambne pripravlje- nosti- Maš Odločaj o redu, disciplini in o ustvarjenem dohodku! Janez Smole: Poglavitne naloge krajevne skupnosti izhajajo iz pripomb in zahtev krajanov, ki so jih povedali na nedavnih zborih občanov, ko so volili tudi izvršne odbore socialistične zveze. Te naloge pa so: zagotoviti delovanje organov krajevne skupnosti, da bodo mogli uresničevati sklepe občanov; komunalno urediti kraj, predvsem zagotoviti slehernemu gospodinjstvu vodo, obnoviti javno razsvetljavo in električno omrežje; zgraditi javno kanalizacijo tako, da bomo živeli v zdravem in čistem okolju. LOGAŠKE NOVICE: Kaj bi morali najprej zastaviti? Janez Smole: S skupno pomočjo občanov in širše družbene skupnosti bi se najprej lotili gradnje kanalizacijskega omrežja, pri čemer pa ne mislimo zanemariti tistih nalog, ki zadevajo koristi posameznih delov naše krajevne skupnosti. LOGAŠKE NOVICE Kakšna se vam zdi občutljivost krajanov za te pereče zadeve? Ali bodo pripravljeni na določene lastne gmotne prispevke, oziroma na kaj podobnega? Janez Smole: Pri urejanju skupnih zadev, ko morajo tudi občani z lastnim prispevkom sodelovati pri grad- Parkirane nevarnosti Med vprašanji, ki so bila v ospredju razprave na zboru občanov naselja Nova vas, je bilo tudi o ureditvi parkiranja težkih tovornjakov in cistern. Rekli so, da kljub postavljenim prometnim znakom o prepovedi parkiranja omenjenih vozil, jih vozniki vseeno parkirajo na voziščih, ki niso primerna za tolikšno težo. Yrh tega so na nekaterih tovornjakih tovori, zlasti v cisternah, ki so nevarni za bližnjo okolico. Udeleženci tega zbora so menili, da bi morali organi varnosti ostreje nastopiti proti kršilcem. nji javne in skupne naprave, pa kažejo naši krajani premalo pripravljenosti, čeprav gre za naprave, ki so življenjsko pomembne ne le temu ali onemu, temveč slehernemu občanu v krajevni skupnosti ali zaselku. Načrtov za kanalizacijo še nimamo, bodo pa izdelani še letos. Ko bodo gotovi in znani stroški za gradnjo kanalizacijskega omrežja, se bomo morali občani dogovoriti za višino prispevka, ki naj bi ga plačalo sleherno gospodinjstvo. Kajpak, kanalizacija v celoti v prihodnjem letu še ne bo zgrajena, temveč bo gotova v razvojnem obdobju 1976 - 1980; gradnja je namreč usklajena z gradnjo kanalizacijskega omrežja v krajevni skupnosti Dolenji Logatec in tudi odvisna od gradnje čistilne naprave pri požiralniku JaČka. Na koncu želim povedati, da brez sodelovanja občanov in njihove materialne pripravljenosti ne bomo uspešno urejali probleme, ki so v bistvu problemi vseh. Zato jih vabim k še večjemu in tesnejšemu sodelovanju v vseh skupnih prizadevanjih naše krajevne skupnosti. UPORABNOST RAČUNALNIKOV Uporaba računalnikov je v svetu dosegla tolikšen razmah, da si danes preprosto ne moremo več zamisliti tehničnega napredka brez njih. Uporabnost računalnikov za industrijsko proizvodnjo pa postaja prav tako izrednega pomena; kjer so pravočasno spoznali, kakšne prednosti lahko nudi obdelava podatkov na računalniku, so izboljšali tudi svoje poslovanje. V današnji industrijski proizvodnji uporabljajo različne računalnike, predvsem: kot sredstva za masovno obdelavo podatkov na komercialno-admi-nistrativnem področju. Tu računalnik razbremenjuje administracijo rutinskih obdelav velikih količin podatkov (npr. saldakontiranje, fakturiranje, bilance itd.); kot orodja za pretehtane poslovne odločitve organov upravljanja. V to skupino obdelav sodijo operacijske raziskave, linearno programiranje, simulacija, kot tudi razvoj kompleksnih integriranih sistemov vodenja. Na tem nivoju počasi izginja razlika med t. im. ,,poslovnimi ' in ,.znanstvenimi" obdelavami; kot pripomočka za tehnične in znanstvene preračune kot so statistični preračuni, preračuni električnih omrežij in podobno. Tu ne obravnavamo procesnih računalnikov, ki tvorijo po opremi posebno skupino, namenjeno za vodenje tehničnih in tehnoloških procesov ter jih štejemo za del tehnične opreme proizvodnje same. Obdelave druge in tretje kategorije zahtevajo visoko kvalificirane strokovnjake in hkrati sposobno opremo, obojega pa žal v večini računskih centrov ni na razpolago. O programski in strojni opremi računalnikov pa bomo še pisali v Logaških novicah. ^ £ Spoznavajmo pravila družbenega življenja (iz ustave SR Slovenije) 3. člen V Socialistični republiki Sloveniji uresničujejo delovni ljudje in občani skupne interese: — v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah njihovega združevanja v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih in občinah; — z neposrednim sodelovanjem krajevnih skupnosti in občin ter v skupnih medobčinskih organih samoupravljanja; — s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem; — po republiških organih; — z dejavnostjo družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij in društev; — s svojimi svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi. Skupni interesi, ki se v Socialistični republiki Sloveniji uresničujejo po njenih organih, so določeni s to ustavo. MAJ 1975 STRAN 3 Praznični kresovi Pravzaprav se je začelo že konec aprila. Na predvečer dneva OF so zaplapolale zastave, ki so naznanjale praznično vzdušje. O mraku so pred Narodnim domom zagorele bakle in oglasili so se zvoki logaškega pihalnega orkestra, ki je s promenadnim koncertom priložnostnih koračnic vabil k osrednji proslavi dneva OF in delavskega praznika. Družbenopolitične organizacije so poskrbele za slavnostno akademijo, na kateri so bila podeljena priznanja OF in sindikalni znaki. V programu so sodelovali pihalni orkester, Logaški oktet, šolska mladina in slavnostni govornik. Na predvečer 1. maja pa je domala na sleherni vzpetini Logaške kotline zagorel kres; res, s Sekirice se je naštelo kar 32 zubljev, ki so nato izgorevali dolgo v noč: veličastna podoba pred velikim praznikom. Nekateri kresovi so z neugasljivimi iskrami pozdravljali v prvomajskem jutru godbenike, ki so z ustaljeno budnico čestitali vsem delovnim ljudem in drugim občanom k prazniku dela. In nato še pisan nastop orkest ra glasbene šole z bobnar-kami in mornarkami v razigrani ritmiki! In še praznik v nas samih, zadovoljstvo nad storjenim in pričakovanje za spopad z neopravljenim- z neugasljivo željo, po napredku; kakor praznični kresovi na praznični predvečer.. Maš Občni zbor košarkarjev Foto: Edi Meze SREČANJE DVEH RODOV Košarkarski klub Logatec je 23. marca imel redni občni zbor. Poročila so pokazala, da je bilo delovanje kluba uspešno, a kljub temu je bilo na zboru nekaj kritičnih ugotovitev. Tako so udeleženci menili, da bi morali povečati število članstva z mladino, ki prihaja iz osnovnih šol. Le tako bo klub opravičil svoj obstoj in dosegel ustrezno kakovost v organizaciji in na tekmovanjih. Sodili so tudi, da so člani kluba premalo sodelovali v zvezi socialistične mladine. Predsednik TTKS Logatec Samo Oblak je opozoril na potrebno uskladitev pravnega položaja kluba po novih ustavnih . načelih in poudaril potrebo obveščanja delovnih ljudi o svoji klubski dejavnosti, kajti le-ti prispevajo sredstva zanj in zategadelj imajo pravico vedeti, kako se jih porablja. Pogovarjali so se tudi o sedanjem pomanjkanju igralnih prostorov: glede tega pa se v prihodnje obetajo boljši časi. Na koncu so izvolili nov upravni in nadzorni odbor, za predsednika kluba pa je bil soglasno izvoljen Anton Gosar. Matjaž KEK V prizidku hotela Krpan v Dolenjem Logatcu je bila 8. maja prisrčna slovesnost ob srečanju dveh rodov logaških komunistov: trinajstim komunistom, ki so člani Zveze komunistov trideset in več let, so podelili zlati znak ZK, v Zvezo komunistov pa so hkrati sprejeli sedemnajst mladih, družbeno dejavnih občanov. Podelitev zlatih znakov jubilantom in članskih knjižic novim članom je opravil sekretar občinskega komiteja Ivan Loštrek. Zlati znak Zveze komunistov so dobili: Francka Sever, Rudi Vidrih, Jože Ferjančič, Anton Truden, Stanko Blažič, Miha Santeli, Igor Pfajfar, Izidor Ciglič, Franc Leskovec, Anton Arh, Rudi Zirko, Anton Petemel in Ivan Korenč. Članske izkaznice ZK pa so dobili naslednji mladinci in mladinke: Jana Leskovec, Zvonka Loštrek, Jasna Prepeluh, Irena Fric, Majda Osterc, Matjaž Kek, Anton Vladič, Matija Cimperman, Marko Arh, Bojan Parapot, Renato Petrič, Nail Dukić, Borut Marušič, Stanko Nagode, Slavko Sirca, Franc Mlinar in Bogomir Mlinar. vr OPROSTITE, PRIHAJATE IZ TRGOVINE? Vprašanja v Blekovi vasi Živimo v Logatcu, obiskujemo logaške trgovine, v njih kupujemo ali pa tudi ne, če tega ali onega ni na voljo. In smo zadovoljni, pa se jezimo in... Ob srečanju z gospodinjami, materami, dekleti, možmi in fanti, ki smo jih vprašali, kako je s preskrbo v trgovinah, so bili prav različne volje. - A, česa pogrešam v trgovinah? Hm saj še kar gre, le sadja, sadj;i ni. pa zelenjave. - Seveda pogrešam: zelenjavo; kruha pa tudi ni dobiti vsako popoldne. Glejte, prav ta trenutek ne morem kupiti loščila za bele čevlje. - Ce sem zadovoljen sprašujete. Kaj pa šc; saj izbire mesnih izdelkov skoraj ni. „Pasje radosti" pa tudi ne moremo vsak dan žvečiti, a ne? - O, manjka, manjka: zelenjava, sadje, popoldne velikokrat zaman sprašujem po mleku. - S sadjem in zelenjavo je velika revščina; rože pa so nam najbližje na Vrhniki. Belilo za perilo pa pride, kadar pride. - Ah, dajte no! Alpsko mleko je in ga ni, zlasti pa ga ni. Izbira suhih mesnih izdelkov je pičla, sadja pa, posebno še v zimskem in pomladanskem času, skoraj ni: pomaranče in banane sila neredno prodajajo, z limonami je še večji križ. Sicer pa sem mnenja, da v takšnih trgovskih prostorih kaj bogatejše izbire niti ne morejo ponuditi. - Bi šlo, ampak limon ni, pomaranč tudi ne; dolgo smo pogrešali celo kuhinjsko sol. - Kje pa! Sadja ni, zelenjave. Kruh in mleko dobim zanesljivo le dopoldne. Popoldne je, kakor je. - A izbira? Eeeh - mesni izdelki, sadje, zelenjava - revno. Pa tudi cene se naglo spreminjajo, navzgor seveda. Pa na slednje smo že navajeni. Težje se je privaditi pomanjkljivi preskrbi - Kaj, trgovina? Dajte no, to so trafike. Čudno, da prodajajo vsaj toliko. Jasno, če bi jih požgečkala kaka konkurenca, bi se morda kaj spremenilo. - Veste, uboga je vsaka trgovina, ki jo mora kupec iskati. Zadeva mora biti drugače zasukana: trgovina mora iskati kupca. Tako torej kupci In kaj pravi trgovina? Maš Udeleženci zbora socialistične zveze Blekove vasi so govorili o vrsti žgočih zadev, za katere bi želeli dobiti pojasnila, oziroma odgovore. Vprašanja, na katera ielijo odgovore, so: kdaj bo urejeno celotno električno omrežje, kako bo urejena javna razsvetljava, kdo bo poravnal škodo na močno razriti cesti skozi vas, kdo je dolžan redno čistiti obcestne jarke in kdaj bo obnovljeno že več let zanemarjeno zajetje studenca. Na vsa ta vprašanja želijo dobiti od sveta krajevne skupnosti Dolenjega Logatca pismene odgovore. -vr Logaške novice so glasilo nas vseh! SEPTEMBRA NOVA ŠOLA Letos se izteka 5-letno obdobje gradenj iz programa sklada za gradnjo šolskih in zdravstvenih objektov. Prav tako gre h kraju gradnja zadnjega in največjega objekta iz petletnega programa: osnovna šola s telovadnico v Dolenjem Logatcu. Že pred iztekom samoprispevka iz leta 1970 smo se morali odločiti za razpis novega samoprispevka za obdobje nadaljnjih pet let, zakaj finančni položaj je neodložljivo terjal ustrezno rešitev: zbiranje dodatnih sredstev zaradi podražitev in delnih razširitev prvotnega programa. Doslej smo zgradili zdravstveni dom, šoli v Rovtah in v Gorenjem Logatcu v vrednosti 8,450.000 din, za kar smo imeli dovolj denarja oziroma kreditov, ki jih odplačujemo. Leta 1972 pa smo začeli graditi šolo in telovadnico v Dolenjem Logatcu v predračunski vred- nosti devetih milijonov din. Doslej so porabili za ta objekt 6,360.000 din, zagotovljenih pa je še 2,460.000 din. Vendar pa po celotnem pregledu že opravljenih del in del, ki bodo opravljena do otvoritve v septembru, primanjkuje še 6,500.000 din. Primanjkljaj je nastal zavoljo nepredvidene nabave najnujnejše opreme in ureditve okolice, za tem zaradi podražitev gradbenih materialov in pa zaradi povečanja kotlovnice, dimnika in kuhinje, v korist bodočega vrtca. Upravni odbor je doslej ubral vse možne poti za pridobitev manjkajočih sredstev in da prepreči nadaljnje podražitve. Uspelo mu je dobiti dodatne kredite pri RTKS in pri Zavarovalnici Sava. S takšnimi prizadevanji je zbral 5,000.000 din, še vedno pa je primanjkovalo 1,500.000 din. Po posvetu predstavnikov družbenopolitič- Spoštovani tovariš urednik! Kot vem, obstajajo organi, ki so dolžni spremljati potrebe in razvoj našega kraja; dostikrat se sprašujem, kako da ti organi ne storijo vsega, kar je občanom v korist, a ne zahteva ne dragih načrtov, ne velikih denarjev, pač pa le trohico dobre volje. Pri vsem tem gre bolj ali manj le za pravi čut odgovornosti Pa pojdimo k stvari! Ne razumem, zakaj na prekopani Stari cesti po letu dni nihče ne zalije ali vsaj pošteno zakrpa tri ali štiri centimetre globokega jarka, kjer so polagalci kabla prekopali asfalt. Prav tu lahko pade kolesar in se poškoduje; prav tu se lahko tovornjaku, ki prevaža v tovarno „ Valkarton" zvitke papirja, težke tisoč in več kilogramov, zlomi vzmet in os. Zvitki, kot se je že nekajkrat zgodilo, padejo z vozila, se zakotalijo po cesti in bi bih povsem mogoče, da bi tedaj huje poškodovali mimoidočega ali pa ga celo ubili; tak primer je tembolj mogoč zato, ker so tovori slabo zavarovani in vozniki prenaglo vozijo. Ob tej misli pa velja povedati, da en sam delavec ne bi imel niti ene ure dela s popravilom, porabil bi pa morda le dve samokolnici peska ali betona. Vprašujem, kdo bo kriv, če do nesreče pride? Dalje: videti je, da se nihče ne čuti odgovornega za to, da ob deževju teče voda od hišne številke 5 7 dalje po Stari cesti. Ta voda priteče s Stare poti na Staro cesto, nanjo prinaša pesek, zaliva dvorišča in kleti samo zato, ker so lastniki nekaterih hiš speljali odtoke s streh kar na cesto in jih kaj malo briga, če ta voda teče nižje ležečemu sosedu na dvorišče ali celo v klet. In še: kdo naj z asfaltne ceste ob njivah pospravi blato, ki ga v slabem vremenu razvle-čejo vozila v več metrov dolge spolzke preproge, in kdo naj odstrani ob deževju naneseni pesek na asfalt. Mislim, da bi moral nekdo biti v kraju, ki bi bil dolžan pogledati na to cesto, urediti i nje odtok in po potrebi nasuti peska. Mi bo lahko kdo odgovoril na ta vprašanja? Ali naj se sprijaznim z mislijo, da za vse to pač odgovarja skupnost, nekaj, kar sestavljamo vsi posamezniki? In ne nazadnje se sprašujem, kako naj bi bili napredni, ko pa ne znamo varovati, skrbeti in odgovarjati za vse tisto, karže imamo, a ni samo moje ali tvoje, temveč je naše. S tem, kar sem napisal, nisem hotel nikogar žaliti, temveč le opozoriti na dejstva, kijih lahko vsak vidi. F. Bogataj nih skupnosti delovnih organizacij in SIS je sklenil predlagati solidarnostno zbiranje denarja za kritje tega dela primanjkljaja. Tako bi lahko s skrbnim varčevanjem zbrale TIS 900.000 din, TKS 50.000 din in TTKS 50.000 din. Delovne organizacije pa bi k tej solidarnosti prispevale: KLI 200.000 din, Valkarton 150.000 din, Konfekcija 22.000 din, KSP 30.000 din, Mercator 15.000 din, SAP 3.000 din, KZ 20.000 din in GG 50.000 "din. Tem pa se je pridružila še lovska družina iz Logatca s prispevkom 10.000 din. Ob vsem tem upravni odbor sklada resnično sme in mora računati na pripravljenost vseh, da s skupnimi močmi pomagamo reševati vprašanje dograditve zares največjega objekta našega družbenega standarda, s tem še dodatno podpremo prizadevanja vseh naših občanov, ki so se odločili za izgradnjo nujno potrebnih prostorov, namenjenih normalnemu delovanju zdravstva, šolstva in otroškega varstva v naši občini. Maš Ko delaš pri stroju, v skladišču, v pisarni — ne pozabi, da si samoupravlja lec! Tovariš urednik! Ko sem čital v Logaških novicah „Naša praznovanja", me je presenetilo, kako slabo ste poučeni v zgodovini osvoboditve Logatca. Sem star Loga-čan in se dobro spominjam, da so prišli partizani v hišo točno opolnoči med 4. in 5. majem 1945. Torej je bil Logatec osvobojen v tem času in ne, kakor vi pišete v Novicah, da je bilo to 7. maja. Prav tako so spisi učencev šole vsi napačni, ker vsi pišejo, da je bil Logatec osvobojen 6. maja. Logačan Dragi Logačan! Tudi jaz sem ugotovil zmoto, a vseeno hvala vam za prijazno opozorilo. Oglasite se se s prispevki, a ne bodite brez potrebe anonimni. Urednik Mladina vabi na igre Ob lanskem preimenovanju mladinske organizacije smo v Gorenjem Logatcu izvolili nov 20-članski odbor, ki si prizadeva povezati v mladinsko organizacijo vso mladino. Uspešno smo se povezali tudi z mladino vzgojnega zavoda. Delo smo usmerili v štiri smeri udejstvovanja: družbenopolitično vzgojo, kulturno, zabavno in športno dejavnost. Zadovoljni smo, ker so se številni vrstniki vključili v te dejavnosti. Tako je naša dramska skupina uspešno pripravila proslave za naše praznike, ki pa so, žal, slabo obiskane. Pripravljamo tudi igro, s katero upamo pritegniti gledalce. Naši športniki pa uspešno sodelujejo na tekmovanjih. Za vzgojo mladih skrbimo s predavanji, ki jih pripravijo naši mladinci. Se največje pa je zanimanje za zabavo. Organizirali smo plesne vaje, priredili plese in povabili potujočo stopoteko. V tem kratkem pregledu želimo opozoriti krajane na naša prizadevanja za izpolnjevanje nalog. Odbor 00 ZSMS Gorenji Logatec PROSTOVOLJNO KONFEKCIONISTOV DELO Delovni kolektiv Konfekcija Logatec nam sporoča: „Ker Konfekcija Logatec gradi novo tovarniško poslopje, smo se odločili zbrati okoli milijon starih dinarjev, ki ga bomo dobili z delom ene proste sobote, za ureditev okolice nove tovarne. Nadalje, naša sindikalna organizacija si prizadeva ustanoviti ženski pevski zbor. Ker so, razen osem moških, vsi člani delovnega kolektiva ženske, nam zbora ne bo težko sestaviti.*' Hotedršica: skrb za šolo Za predsednika izvršnega odbora krajevne konference socialistične zveze v Hotedršici so na zadnjem zboru izvolili Jaka Nagode a iz Novega sveta, za sekretarja pa Tilko Božič iz Hotedršice. Podobno kot drugje so tudi krajani tega območja govorili na zboru o problemih, ki jih tarejo. Zlasti jih muči negotovost nadaljnjega delovanja šole v HotedrŠici, saj si močno želijo, da le-te ne bi ukinili. Na zboru pa so govorili tudi o slovesnostih ob 30-letnici osvoboditve naše domovine, ki se bodo zvrstile do konca tega leta maj 1975 LOGAŠKE NOVICE STRAN 5 Izlet upokojencev KLI v^Jglc Pevsko srečanje Ob prijetnem izletu v bolniško „Franjo" pri Cerknem, ki |a je priredila tovarna KLL Watec za svoje upokojence, smo se nekdanji delavci spomnili časov in socialnih razmer iz J^jne in bližnje preteklosti. yovorilj smo o časih suženjstva ln tlačanstva, ko delovni ljudje sPbh niso poznali svobode, i naualje je beseda zašla v čase Nekdanje okupacije Primorske ^ stare jugoslovanske kraljevi-j}e, koje kar mrgolelo ljudi brez đela in jela. Živo smo se sPorninjali vseh tegob iz takrat-^ dni, saj je prenekateri med I^i sam občutil vso težo lakote in preganjanja med brezimnostjo. Redki so bili, ki so "fieli srečo in odšli v Ameriko »s trebuhom za kruhom". 0 vsem tem je tekla beseda "kd nami, upokojenci, in smo 56 hkrati spraševali: v kateri ?ahodni državi pošiljajo delavce na izlete, kje delijo ure in Ja8rade; spraševali smo se tudi, Ne> razen pri nas, ni več Oračev, kje rastejo hiše kot 8°be p0 dežju ter motorizacija na Podeželju, in kje so skoraj !* družine pri zaslužku, še celo Kmečke. . Upokojenci smo stari ljudje * utegnemo presojati. Zato j!11« na tem izletu tudi ugotovi-da je pač v vsaki družini tu >a tam tudi kaj narobe. Prav naša družba, so napake. Toda stvar je v tem, da jih odpravljamo. Izlet je bil zelo posrečen: bil je sončen dan, dobra hrana in postrežba brhkih deklet - natakaric. Za prijetno razpoloženje je poskrbel nekdo med nami in temperamentna harmonika-rica. Tako so se razvneli stari „panji" in veselo zaplesali. Zahvaljujemo se delovnemu kolektivu tovarne, ker se nas, upokojencev, ob vsakoletnem delavskem prazniku spomni; želimo mu še veliko uspehov. Upokojenec KLI Pravda o lipah in njihovi senci na Logaškem polju je mukoma dobljena. In tako bo zgrajen priključek asfaltirane ceste iz industrijske cone na cesto prvega reda. Cesta je več kot potrebna, saj vse gostejši promet proti Valkartonu in novi Konfekciji življenjska ovira Mandržane. Tako bo nova cesta pravo olajšanje. Potrebna investicijska sredstva združujejo Valkarton, Konfekcija in Komunalno stanovanjsko podjetje. Dela bo opravilo Cestno podjetje Ljubljana do konca maja letos. Maš Na pobudo Pevskega okteta SAP iz Ljubljane je prišlo do srečanja z Logaškim oktetom in Dekliškim nonetom iz Kočevja. Pobuda izvira iz želje pevcev, da bi z izmenjavo izkušenj bogatili in jačali tovrstno pevsko dejavnost, da bi s skupnimi nastopi omogočili gostovanja, ki jih je sicer težko organizirati s celovečernimi koncerti izven domačega kraja. Tako lahko pričakujemo, da bomo v Logatcu priča skupnemu koncertu že v začetku prihodnjega leta, nakar bodo pevci s koncertom obiskali najmanj še Kočevje in Ljub- ^ano- Maš tak, :° v veliki skupnosti, kot je Kritična beseda zašiti odbor socialistične 5!eze Mandrge, ki šteje devet ,lanov, vodi predsednik Jože ,sfenič, sekretar odbora pa je j^nka Jug. Tako so sklenili :.aiani tega območja nazad-'ern zboru socialistične zveze, :teden so prešli k pogovoru o *aterih skupnih zadevah. Še j^eč nezadovoljstva je bilo /lenega ob pomenku o j?sPodarjenju sveta krajevne ^Pnosti Dolenji Logatec, za siaterega so dejali, da preveč l^bi le za ožji okoliš območja ;'aJevne skupnosti, ostale pa Ij.ernarja. Krajani so nezado-?)!""' tudi z dejavnostjo GP j fadišče", ki zavoljo, svoje 5*e tehnološke opreme preveč Jj^nažuje bližnjo okolico; na |,?ru so sprejeli predlog skupke občine, da prek ustrezna organa občinske inšpekcije zadevo uredi. Skromnemu, vendar ponosnemu direktorju „Konfekcije" Zvonetu Jernejčiču je komaj stekla beseda v pogovoru, čeprav se se vedno rad spominja začetkov izpred 15 let. ..Začeli smo Šivati s tremi delavci in zasebnim orodjem leta 1961; tega leta smo zaposlili še desetino delavk in proizvedli za 22 starih milijonov dinarjev. Povpraševanje po naši konfekcijski galanteriji je vse bolj rastlo, da nas je zdaj zaposlenih že 117 in tvorimo izrazito žensko delovno organizacijo, saj je med zaposlenimi le sedem moških. Lani smo realizirali že kar debeli dve stari milijardi ob poprečnem osebnem dohodku 2.050,00 dinarjev na zaposlenega. Za letos imamo v načrtu, da bomo ustvarili za dve in pol milijardi prometa." . ZAKAJ NOVOGRADNJA? ..In- nas potrebuje, zalog nimamo; torej moramo še naprej proizvajati, in še več, in kvalitetnejše. Hkrati moramo povečati tudi število zaposlenih, predvidoma še kakih 80, vzporedno pa moramo krepiti stro- kovno kadrovsko strukturo. V zdajšnjih prostorih smo že nemogoče utesnjeni. V novih delovnih prostorih, ki jih bo za dobrih 2000 m 2 bomo razvijah ob najsodobnejši opremi ustrezne tehnološke postopke, s katerimi bomo stopnjevali produktivnost in konkurenčno sposobnost." KAJ PA VASE MESTO V KONFEKCIJSKI PROIZVODNJI? „Ne moremo se pritoževati; proizvodnja teče, čeprav se v podobnih dejavnostih na Slovenskem zaloge že kopičijo. Med 21 sorodnimi delovnimi organizacijami v SRS smo glede osebnega dohodka na 8. mestu. Seveda, pa si spričo trenutno razmeroma ugodne situacije ne delamo utvar. Zato smo razvojno smer zastavili v specializacijo; tako smo danes edinu tovrstna delovna organizacija, ki se ukvarja s tekstilno opremo vrtcev, zaradi česar smo bili deležni priznanja in podpore republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. - Razstavili smo tekstilno galanterijo za vrtce na razstavi učil in šolske opreme na Gospodarskem razstavišču v Ljublja- IN OTVORITVENE FANFARE? ,.Glejte, o tem mi je najteže govoriti, čeprav smo bili že priča .napovedim otvoritve' z različnih strani. Dograditev skoro milijardo vrednega objekta pa je odvisna predvsem in zlasti od nas samih, od naših finančnih sposobnosti. Zadnje čase je postala vprašljiva prodaja naših zdajšnjih - starih proizvodnih prostorov. Stvar pa se časovno spreobrača in resnica je v tem, da se bo morala naša delovna organizacija še nadalje opirati izključno na svoje sile. In tako se prav lahko zgodi, da bo otvoritev počakala prihodnjega leta." Tako torej „Konfekcija", ki je samorastnlško vzniknila, se samo-rastniško razvijala in se še naprej samorastniško razrašča med najpomembnejše tvorce gospodarske moči na Logaškem. Maš -vr Novi prostori „Konfekcije" še niso nared. Foto: Edi Meze USPEL PIONIRSKI POHOD Sprejem pionirskega pohoda po poteh IX. korpusa v Dolenjem Logatcu se jeudeležilo mnogo ljudi. Foto: Edi Meze Mladina, pionirji, taborniki, borci in rezervni starešine logaške občine so se dobro pripravili za udeležbo pri pohodu po poteh slavnega IX. korpusa. Že zarana 5. maja so odšli v Planino pri Rakeku, kjer so jih pred spomenikom padlim borcem že čakali številni mladinci in mladinke, pionirji, taborniki, predstavniki postojnske občine in prebivalci Planine. Po prijetnem kulturnem programu pred spomenikom so prevzeli nadaljevanje poti logaški udeleženci tega pohoda. Pot jih je najprej vodila v Laze, kjer so pripravili majhno slovesnost, zatem pa odšli.proti Kališam. Spotoma so se ustavili ob spomeniku ubitemu sekretarju rajonskega odbora Tončku Ključarju in počastili njegov spomin. Daljši odmor na poti je bil zatem v Tončkovem domu, v Kališah; tu so se vrstile pripovedi o letih narodnoosvobodilnega boja in o prehojeni poti. V naslednjih dneh so udeleženci obiskali kraja Žibrše in Ravnik, kjer so se enote IX. korpusa večkrat zadrževale. Spomine na nekdanje boje teh enot je pripovedoval polkovnik Franc Dolenc. S tega pohoda velja omeniti še dve prireditvi: sprejem udeležencev na velikem mitingu v Dolenjem Logatcu in zelo slovesna izročitev nadaljevanja poti v Hotedršici idrijskim občanom. Tako so v Dolenjem Logatcu izvedli pester program učenci obeh šol, govorniki so opisali spomine na nekdanje boje in jih soočili z našimi dandanašnjimi družbenimi razmerami, ki terjajo nadaljevanje izbojevane revolucionarne poti. Zadnja prireditev je bila 12. maja v Hotedršici, kjer so krajani zares dobro pripravili velik miting, ki so se ga udeležili poleg udeležencev pohoda, prebivalcev kraja in bližnje okolice tudi predstavniki političnega in družbenega življenja logaške in idrijske občine. F. Jerina Na Tratah: o elektriki Na zboru konference socialistične zveze Trate 23. marca so izvolili izvršni odbor krajevne konference, ki ga bosta vodila predsednik Adolf Bogataj in sekretar Janez Zakelj. Na zboru so občani zavzeto govorili o neogibni zamenjavi starega električnega omrežja na vsem območju njihove krajevne skupnosti. Po temeljitem pretehtanju tega problema so izvolili poseben odbor, ki bo v prihodnje vodil vso organizacijo obnove električnega omrežja; v odboru so: Jože Trpin, Janez Pivk, Jože Mlinar in Ivan Mlinar. Zbor na Vrhu nad Rovtami Na zboru občanov krajevne ko'' ference socialistične zveze Vrh n» Rovtami 20. aprila je bila razp«** udeležencev zelo živahna. Krajani*0 zelo delavni in so že marsikaj : prostovoljnim delom in z lastni!"1 gmotnimi prispevki uredili. V i* črtu imajo pa še nekaj večjih naj* ki jih nameravajo izpeljati letos in' prihodnjih letih. Na zboru * govorili tudi o problemih, ki j"1 tarejo, tako o odhajanju mladine' industrijska središča, prepočasi"! urejanje perečih kmečkih vpraša"! in podobno. -vr »Naklo« gasilcem Splošna nuja po urejen1 kanalizaciji v Dolenjem LogatC se najbolj kaže ob močne"1 deževju, ko voda vdira v stan"-vanja, kleti in povzroča velik? škodo. Tako so ugotavljali tudi na zadnjem zboru socialistični zveze za območje Čevic "! menili, da bi morali najpfe) urediti kanalizacijo od TrkmanJ do Verbiča. Rekli pa so tudi, je pritisk v vodovodnem omrež; ju razmeroma šibek in da Dl morali obnoviti že povsefl1 zastarelo cestno razsvetljav0' Precej hudih je bilo izrečen''1 tudi zastran negospodarne?5 ravnanja z objekti na zabavi^ nem prostoru ,,Naklo". * najbolje bi bilo, če bi ves prostor z objekti dali v upravlj* nje organizaciji, ki bi poslej zaflJ skrbela. Na zboru je bil" rečeno, da bi bilo gasilsk0 društvo takoj pripravljenoprev' zeti ga v upravljanje. -VI RAZVOJ ZASEBNEGA KMETIJSTVA V OBČINI V LETIH 1973-1975 KMETA — PIONIRJA PAVLE KRANJC IN IVAN RUPNIK (inž. Anton Robič — 3. nadaljevanje) Kmetovalca Pavle Kranjc iz Kale in Ivan Rupnik iz Hotedr-šice sta postala logaška pionirja pri pridelovanju silazne koruze. In ne le to! Pridelana silaža je odlične krmilne vrednosti. Oba uspeha nas spodbujata, da pridelovanje koruzne silaže vpeljemo na vsem logašlem in hotenj-skem polju in v Logaških Zibršah. Z ranimi hibridi, ki smo jih v preteklih letih preskusili, dosežemo zadovoljiv pridelek in kakovost. Drugod bomo bolj smelo uvajali prevetrovalne naprave, ki niso drage. Rast govedorejske proizvodnje in usmerjanje kmetij v tržno proizvodnjo zahtevata tudi precejšnja vlaganja v preureditev ali gradnjo novih gospodarskih poslopij. Gre za preureditev hlevov, gnojišč, gnojničnih jam, silosov in podobnih objektov. Od leta 1970 do danes so logaški zadružniki v precejšnji meri izkoristili kredite banke in zadruge. Do konca preteklega leta je vzelo kredite 59 kmetij v skupnem znesku dveh milijonov din. Porabili pa so jih takole: Ta prikaz pove, da je v zadnjih štirih letih 59 kmetij vložilo v svoja gospodarstva okoli 400 starih milijonov din, od česar jepolovico kreditov; pove tudi, da so kmetje namenili polovico kreditov za mehanizacijo, polovico pa za ureditev hlevov. Če ugotovimo, daje poprečna poraba na kmetijo tri stare milijone kreditov, potlej je očitno, da se naši kmetje nič hlevi mehanizacija živina skupaj predračunska vrednost 2,523.000 1,394.000 44.000 3,961.000 lastna sredstva kmetov 1,585.000 439.000 22.000 2,046.000 bančni krediti 744.000 7ia000 15.100 1,477.100 zadružni krediti 194.000 237.000 6.900 437.900 kaj radi ne zadolžujejo, «P: Kil, in Rudi Vogrič, odgovoj^ urednik. Družbeni organ je K|B jateljski svet. ki ga tvofljf 20-članska delegacija družbe*", organizacij in organizacij ženega dela ter delegacija u»*» mškega odbora. Tisk tisk*fjjj Ljudska pravica v Ljubljani-mnenju sekretariata za mlornj*! cije SR Slovenije št. 421 - II1' je glasilo oproščeno plačil**^ meljncga davka od prometa p*" izvodov.