GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV - LJUBLJANA. 23. DECEMBRA 1959 - LETO X. - ŠTEVILKA 20 PROSVETNI DEIAVEC KONGRES SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE PROSVETNI DELAVCI SE VSE BOLJ VKLJUČUJEJO V DRUŽBENO ŽIVLJENJE KOMUNE V dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu se je v dneh 10., 11. in 12. decembra zbralo nad 450 delegatov iz vseh krajev Jugoslavije na prvem kongresu Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije. Delovni program kongresa je obsegal naslednje točke: poročilo Centralnega odbora o delu Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije v razdobju 1955—1959; poročilo nadzornega odbora; referat predsednika Centralnega odbora Sindikata Milivoja Uroševiča »Mesto in vloga prosvetnih in znanstvenih delavcev v procesu demokratizacije družbenega življenja«; razprava; sprejemanje Statuta Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev; volitve Centralnega in nadzornega odbora; sprejemanje sklepov. Otvoritvi kongresa so prisostvovali domači in tuji gostje, med njimi: podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič, predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič, sekretar Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo Krste Crvenkov-ski, podpredsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spiljak, predsednik Odbora za prosveto Zvezne ljudske skupščine Milka Minič in drugi. Med tujimi gosti, ki so s toplimi nagovori pozdravili kongres in vse jugoslovanske prosvetne delavce, pa so bili: Sir Ronald Gould, predsednik Svetovne konfederacije organizacij prosvetnih delavcev in generalni sekretar Zveze učiteljev Velike Britanije; Robert Michei, generalni sekretar Mednarodne federacije učiteljskih združenj, iz Lozane; John M. Thompson, asistent generalnega sekretarja Svetovne konfederacije organizacij prosvetnih delavcev iz Washingtona; Paul Delanoue, generalni sekretar Mednarodne sindikalne federacije prosvetnih delavcev (FISE). Med gosti — zastopniki nacionalnih organizacij pa so bili: Miss A. F. Cooke, predsednica Zveze učiteljev Velike Britanije; N. Papanikolau, predsednik Federacije profesorjev Grčije; Melle Jeanne Borgey, predstavnica francoske Federacije prosvetnih delavcev in Sindikata profesorjev Francije; Wladislaw Osiadacz, podpredsednik Zveze prosvetnih delavcev Poljske; Sven J. Lundguist, predsednik Združenja profesorjev Švedske; J. A. Seneze, častni generalni sekretar Francoske prosvetne lige... in drugi. vodnih odnosih pri nas pomeni predaja sredstev za proizvodnjo delovnim kolektivom v upravlja- dempkracija v pogojih izgradnje socialistične družbe najprimernejši politični okvir za hitrejši tamkaj še množica nepismenih in napol pismenih kmetov. Zdaj pa, ko smo odstranili nje. S tem je dobila družbena razv0j proizvodnih sil in huma- f^rf,ke> Pohaja vse več in več j A _ nizacije družbenih, produktivnih odnosov, medtem ko je birokra- čele vračati pravice, odvzete na cija pfv v °bdobju najne-/nčetkii fnrmirnnia razredne Varnejši nasprotnik. i lastnina novo vrednost in je prešla v svoje razvitejše oblike. Delovnim .množicam so se tako za- začetku formiranja razredne družbe. V imenu teh izgubljenih pravic so se vodile vse revolucije v zgodovini človečanstva. Zgodovina je namenila delavskemu razredu nalogo, da povrne te pravice delovnim množicam, okolnosti pa so privedle do tega, da se to vračanje pravic začne prav v naši deželi. Oblast v interesu delovnih množic, kar pomeni največjo. V preteklem obdobju obema kongresoma so bile vse sile demokratičnega razvoja pri nas usmerjene v družbeno samoupravljanje, kar pomeni v bistvu proces širjenja socialistične demokracije, pritegovanje vse večjega števila delovnih ljudi v direktno družbeno upravljanje. To je hkrati tudi proces postopnega da naše dežele. Celo sam pojem inteligence postaja netočen in is dneva v dan bolj anahronističen. Drugi, prav tako značilen kmečkega prebivalstva v proiz- moment v reformi šolstva pome-vodnjo z osemletno pa celo s ni nedvomno zelo široka možnost srednjo oziroma industrijsko šo- šolanja odraslih v najrazličnejših lo. V razvitem šolskem sistemu, oblikah. Tudi ta moment bo pri-zlasti v delavskih univerzah, si pomogel k hitri spremembi med pridobivajo vedno novo strokov- kvalifikacijske strukture naše no, družbeno-ekonomsko in sploš- družbe. no izobrazbo in celo fakultetno Vzgojno-izobraževatae naloge izobrazbo. Temu je treba dodati v današnjih pogojih no more še velike možnosti za izobrazbo opravljati izključno šola. Izven delovnih ljudi s pomočjo moder- šole, izven vpliva učiteljev, tenih sredstev za informacije, kot ven organiziranega procesa v šo-so radio, televizija idr., katerih lah se javlja cel sistem zelo raz- najrevolucionamejšo pridobitev proletarske revolucije, prehaja ^ pri nas v oblast samih delovnih množic, s čimer s® na široko odpirajo vrata novi epohi v zgodovini človeštva. V tem družbenem procesu je prišlo do pomembne spremembe v družbeni strukturi. S povečanim prilivom kmečkega prebivalstva v industrijo in s sociali- benega življenja, kar v končnem rezultatu pomeni proces izumiranja države. V mehanizmu socialistične demokracije, osnovane na načelih družbenega upravljanja in samoupravljanja, se začenja reševati problem družbene in privatne lastnine, ki je bil aktualen stično preobrazbo vasi, z razvija- v vseh razdobjih družbenega živ- njem in krepitvijo zadrug in uvajanjem in razvijanjem novih odnosov v samih zadrugah se postopoma zmanjšujejo in izginjajo razlike v družbenih odnosih v zadrugah in podjetjih; s tem se ustvarjajo pogoji za likvidacijo nasprotij med vasjo m mestom, skupnost,* hkrati "pa si izboljšuje Predajanje sredstev za proiz- svoj gmotni položaj. V takih od- Ijenja pa tudi v tem našem. V pogojih socialistične demokracije, ki temelji na družbenem samoupravljanju, se problem družbene in privatne lastnine rešuje s takim načinom vsklajeva-nja, da posameznik ustvarja za vodnjo delovnim kolektivom v upravljanje pospešuje v doslej neslutenem tempu razvoj proizvodnih sil. Tovariš Uroševič je govoril nosih se ustvarjajo pogoji za razcvet individua na višji stopnji brez škode za ostale posameznike in družbeno skupnost v celoti. To je istočasno tudi nadaljnji V pozdravnih govorih so tuji zadnjega kongresa Združenja dalje o tem, kako je socialistična proces humanizacije človeka, gostje z občudovanjem govorili učiteljev, predmetnih učiteljev in o naporih jugoslovanskih pro- profesorjev Jugoslavije — smo svetnih delavcev za novo šolo. bili v naši državi priče pomemb-Tako je n. pr. predsednik Svetovne nih družbenih dogodkov, ki so konfederacije organizacij pro- privedli do važnih političnih, go-svetnih delavcev Sir Ronald Go- spodarskih in družbenih rezulta-uld med drugim rekel: »Mi, uči- tov. Delavski razred Jugoslavije telji v svetu, pazljivo in z za- je v tem razdobju — pod vod-nimanjem spremljamo vaše delo stvom Zveze komunistov Jugo-in vašo borbo, da zamenjate sta- slavije — v praksi uresničil na- ri šolski sistem, osnovan na ne- čela, ki si jih je v preteklosti za- nrišln dn demokratičnih in ozkih temeljih, pisal na svojo zastavo revolucio- KPrf.rn«■ *- s s tgszs&sruzi ■ -N,irCT?l",d°^eisi ^ liki navedli poglavitne misli iz dob je pa dam je prineslo se ne- referata predsednika tovariša M. ke pomembnejše spremembe, ki . Uroševiča, kakor tudi nekatera so povzročile nove naloge in no- Zahvaljujoč razvoju sociaU-poglavja iz področja Centralnega vo vlogo ter funkcijo Sindikata stične demokracije so bile od-sklepe in razpravo. prosvetnih in znanstvenih delav- stranjene mnoge ovire, ki so vr- teljev, kakor njihovih staršev, naš šolski sistem, v celoti vzeto, teh prizadevanjih pomeni vsekakor odstranitev poslednjih zaprek za vpis delovnih ljudi, ki imajo za to sposobnosti, na vse vrste šoL Z zakonskimi predpisi, ki so ^ ^Tovariš^ Uroš e vi č* F dejaT: cw Jugoslavije. ' _ le na poti hitrejšemu družbene- - - - V preteklih štirih letih - od Največjo spremembo v proiz- mu razvoju. Take ovire smo mo- sCr5orme te Sem te prote- vodnje omogočeno Pismo kongresa 'j tovarišu Titu Dragi tovariš Tito! Delegati prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije, zbrani na svojem kongresu, kjer smo obravnavali bistvena vprašanja šole in prosvete, naših sindikalnih organizacij in sodelovanja v družbenem razvoju naše domovine, pošiljamo Vam in Centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije tople in tovariške pozdrave. Nesluteni uspehi, ki so jih naši narodi dosegli v socialističnem razvoju pod Vašim daljnovidnim vodstvom, kakor tudi Vaša neutrudna in plodna borba za mir in dobre odnose med narodi sveta, navdihujejo tudi nas prosvetne in znanstvene delavce pri vsestranskem in ustvarjalnem delu na področju znanosti, izobraževanja in kulturne rasti naših delovnih ljudi, zlasti še mlade generacije, ki bo nadaljevala Vaše veliko delo. Združeni v svoji organizaciji — Sindikatu prosvetnih In znanstvenih delavcev Jugoslavije — in z napori in rezultati delavskega razreda naše domovine pred očmi, bomo razvijali iskreno in predano, z vso resnobo in odgovornostjo našo znanstveno in prosvetno dejavnost v šolah, znanstvenih in prosvetnih ustanovah in jo usklajevali z vedno bolj rastočimi težnjami našega razvoja ter velikimi napori naše družbene skupnosti. Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev se bo boril za nadaljnje razvijanje in izpopolnjevanje vseh načinov pridobivanja znanja in izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja, širjenja kulturnega obzorja naših ljudi v šoli in izven nje. Prav tako iskreno in predano se bomo posvečali izpopolnjevanju naše vzgojiteljske dejavnosti, globoko uverjeni, da uresničenje socialističnih smotrov v vzgoji in izobraževanju naših otrok in mladine v veliki meri zavisi tudi od rasti socialistične zavesti prosvetnih in znanstvenih delavcev, katerih osnovna družbena naloga je v plemenitem delu vzgoje, izobraževanja in širjenja kulturnih obzorij z novo sodobno vsebino. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je družbeno-politična dejavnost našega članstva v družbeni skupnosti, v prvi vrsti v komuni, koristen prispevek za njen razvoj. Ta dejavnost je hkrati tudi neobhoden pogoj za pripravljanje naših mladih državljanov, da bodo svoje politično prepričanje preizkušali v aktivnem povezovanju z družbeno prakso in da se bodo z vsem mladostnim navdušenjem borili za njegovo uresničenje. Naš veliki prispevek v revoluciji in v izgradnji socializma nam daje pravico verovati, da bodo napori, ki jih vlagamo v ustvarjanje novega tipa šole in za napredek naše znanosti, prosvete in kulture na osnovah marksizma-leninizma, dali tiste sadove, katere Vi, tovariš Tito, od nas z vso pravico pričakujete. Beograd 12. decembra 1959. DELEGATI KONGRESA SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Domači in tuji gostjo ter delegati na kongresu v dvorani Kolarčeve univerze šolanje na vseh vrstah šol, pa tudi na najvišjih. Na ta način se bo zelo hitro spremenil kvalifikacijski sestav prebivalstva. V primeri s kvalifikacijskim sestavom v stari Jugoslaviji so to nedvomno revolucionarni ukrepi. V bivši *" ^ Jugoslaviji je bil kvalifikacijski učinek z vsakim dnem raste, novrstnih načinov pridobivanja k v glavnlh P°te- Treba je razen tega podčrtati še znanja in izobraževanja, uspo- zah sledeč: bila je tako imeno- bogato, intenzivno prakso samo- sabljanja, izpopolnjevanja, kvali-vana družbena elita, sicer malo- upravljanja in družbenega uprav- ficiranja in prekvalificiranja, številna, ki so jo tvorili fakul- Ijanja, ki je postala že važen širjenja kulturne ravni itd. Zaletno izobraženi ljudje. Ta elita faktor v izobraževanju delavske- radi tega je vzgojno-izobraževal-se je pripravljala v posebnih šo- ga razreda. Vse to je privedlo no delo v današnjih pogojih pov-lah, v prvi vrsti v gimnazijah, do tega, da v naši družbeni sod v svetu daleč prekoračilo šol- kjer se pouk^ ni prilagajal sodob- stvarnosti ni več mogoče govoriti ske okvire in preplavilo cele j}11? družbenim dogajanjem. Via- o inteligenci v starem smislu stroke, ožje in širše družbene dajoči sloj je kazal posebno skrb besede. To je vedno manj neki skupine pa celo družbene sloje, za ta sloj inteligence, razume se družbeni sloj, ki je vnaprej do- V tistih deželah, Id so zaradi “ ,7, Iri®Jah svojija neobhodnih ločen, da se bo posebej šolal, da zgodovinskih pogojev primorane potreb. Razen tega pa je obsta- bo lahko v imenu nekoga kasne- In — razumljivo — ki jim je omo-jal še srednji strokovni kader, ki je vodil družbo. Vse bolj pa je gočeno, da se razvijajo s hitrim je prihajal iz srednjih strokovnih to inteligenca, ki prihaja iz vrst tempom naprej, takšen način iz-šol; njegov dnižbeni položaj se delovnih ljudi, že vključenih v obraževanja in vzgajanja zajema je močno razlikoval od fakultet- proizvodnjo. Vendar pa ta pro- tudi cele nacije, no izobraženih kadrov. Z druž- ces nima težnje — zahvaljujoč benimi in šolskimi zaprekami je načelom samoupravljanja — da bilo onemogočeno temu sloju to- bi se inteligenca oddvojila od de-teligence, da bi prišel iz svojega lavskega razreda in mu bila kot okvira. Izven teh pa je bila še njegova lastna elita nadrejena, velika. množica kvalificiranih in Ona je bistveni, organski nedelji-nekvalificiranih delavcev z osnov- vi sestavni del delavskega razre- no šolo ali z obrtno; bilo pa je da; iz teh vzrokov je tudi podčr- nje, ‘ki v današnjih družbenih tudi nekaj nepismenih. Položaj tano v Programu Zveze komuni- pogojih predstavlja - in vse bolj na vasi je bil seveda še slabši, stov Jugoslavije, da je toteligen- bo predstavljalo - nedeljivo Razen učitelja to popa je bila ca sestavni del delavskega razre- (Nadaljevanje na 2. strani) SPLOSNE TEHNIČNE IZOBRAZBE NE GRE ZAPOSTAVLJATI Naslednja, zelo pomembna pridobitev naše reforme šolstva je splošno tehnično izobraževa-v Vzgajati mlade ljudi tako, da bodo znali kar najbolje in uspešno delati za koristi družbe in sebe ter znali upravljati sami s seboj (Nadaljevanje s 1. strani) tem je v precejšnji meri oško- reč, ki je delal iz stare šole mu- takšne strukture šolskega življe- je bila v stari Jugoslaviji ali ta- Vsled tega za prosvetne delavce komponento _ pojma splošne iz- dovana in celo jalova osebnost, čilnico, kjer je učitelj zasledoval nja, kar pomeni prav tako no- koj po vojni. Z osemletnim šola- ni več karakteristična neka od-obrazbe, t. j. pojma kulture. V Tehnične pridobitve imajo, učenca, da bi ga ujel, kjer le vost in je posledica demokratič- njem dosega pa tudi presega na- dvojenost od delovnih ljudi, kot tej zvezi je tudi vključevanje v kot rečeno, zelo velik pomen; ni- mogoče, na krivi poti, in obrat- nih pogojev našega družbenega še vaško prebivalstvo kulturno je to bilo z inteligenco v stari delovni proces, pridobivanje de- koli pa ne smemo pozabiti, da je no: kjer je učenec dobesedno so- --- ~ ---J—-u: l'"1’ lovnih navad, kar ne predstavlja vse to le triumf ljudske misli, vražil svojega učitelja. Ponekod o O r* irr\ /-J ~ ^ n. u n Ul —__U. _ •_ — .. _ _ —« ____ — ^__ U.. v _ •_ samo navade v izobraževanju in vzgajanju^ človeka sodobnih in naših družbenih pogojev, temveč pomeni to tudi začetek ostvarja-nja povsem drugačnega lika človeka oziroma psihične sestave. Tovariš Uroševič se je nato zadržal na značilnosti našega časa — na hitrem razvoju znanosti in neverjetno hitri uporabi njenih dosežkov v vsakdanjem življenju. Tl pojavi spet iz dneva v dan izpreminjajo naše življenje, okoliščine, v katerih živimo, pojme, navade itd. Gotovo je, da se pod vplivom takšnega tehničnega napredka mora izpremeniti tudi sestav splošne izobrazbe in celo človekov psihični sestav. Danes ni mogoče reči, da je izobražen in kulturen tisti človek, ki ne pozna ali noče poznati konstrukcije in delovanja različnih aparatov, ki so v našem vsakdanjem življenju vedno bolj v rabi. Prav tako ne more biti kulturen, kdor nima nobene predstave o tehničnem razvoju, ki povzroča revolucijo v ekonomiki in življenju današnjega človeka sploh... pa se taka vprašanja še pojavljajo. Delovno vzdušje v taki šoli, življenja. raven, človeka s štirimi gimna- družbi, temveč vse bolj intenziv- Nedvomno so vsa ta družbe- zijami v stari Jugoslaviji. no vraščanje v novo strukturo V takšnih okoliščinah dejav- socialistične družbe. Nedvomno nost prosvetnega delavca ne mo- je ta tendenca v dejavnosti pro-izbežno morala vplivati tudi na re več obsegati izključno kultur- svetnih delavcev nova in izvira kjer je načelo pouka v tem, da psihologijo našega človeka. Ob- na dogajanja v procesu demokratizacije našega življenja ne- samem procesu dela, odstrani litične lastnosti delovnega člove-učitelja s piedestala fevdalno- ka, ki se gotovo ne bi mogle raz- no-prosvetno delo. To ne pome- iz našega družbenega dogajanja delovne navade pridobijo v likovale so se nove moralno-po- ni, da ni treba, da bi se prosvet- v procesu demokracije. ,:i;*— 1—-1---i’ --------- *’— ni delavci bavili s temi vpraša- Že večkrat je bilo poudarje- nji: vendar bi bilo njihovo pri- no, da ta družba ni imela poli-klerikalne šole in v.aruje učenca viti v drugačni družbeni uredit- zadevanje osiromašeno, če bi ob- tičnih težav s prosvetnimi delav-pred jalovimi izpadi, nedoločeni- vi, kjer deflovni ljudje nimajo stajalo samo v tem. mi protesti; iz obeh ustvarja so- toliko gospodarski!) in družbeno- Znaten del prosvetnih delav-delavca, ki sta tesno povezana političnih pravic, ne glede na to, cev je že izven teh okvirov in v skupnem delovnem procesu. ali jim jih krati razredna družba se skupaj z ostalimi državljani Naša mladina zna konstruk- v klasičnem smislu ali prevla- vključuje potom šole ali pa mi-tivno sodelovati pri organizaciji dujoče birokratske tendence. Inteligenca ni več poseben družbeni slo] V takih pogojih so delali tudi in čim primernejših oblik druž' sindikati prosvetnih in znanstve- benega življenja. nih delavcev oziroma njihovi V tem pogledu se je pri nas jo ostalih občanov, tako da po- či v razdobju razvoja socialistične družbe. Prosvetni delavci so v družbeni praksi pokazali, da so za socialistične družbene od-^ ^ ^ noše. V ostalem pa imajo, poseb« mo šole v skoraj vse oblike živ- no učitelji, v tem pogledu boga-Ijenja kdmune, v prvi vrsti pa to tradicijo. v tiste oblike, od katerih v naj- Vendar najdemo, razen znat« večji meri zavisi njen napredek. nih uspehov in napredka v ide« Praktična dejavnost prosvetnih ološkem pogledu v naših vrstah delavcev, posebno na vasi, pa tu- vrsto slabosti, ki so pomenile di v mestih, dokazuje, kako se v nemajhno oviro v naši praktični njihovi zavesti vse bolj utrjuje dejavnosti v preteklih Letih. Te potreba po širši družbeni dejav- ideološke slabosti izvirajo iz nanesti, ki je najuspešnejša, če se aorov, ki_ so bili oblikovani v popolnoma izenači z dejavnost- preteklosti, kakor tudi iz proti--• -*------------- j- -- slovnosti in neuravnovešenosti člani na področju šolstva, pro- že marsikaj izpremenilo. Na vasi stanejo tudi njihova skrb: ceste našega družbenega razvoja. Vse-svete in znanstvenih ustanov, je prišlo do velikih sprememb in prometna sredstva, dviganje kakor so ti pojavi pogojeni z ob« Pri tem so si nabrali nekatere strukture proizvodnje pa seveda proizvodnje v gospodarstvu in stojem drobno-lastmških elemen« Milivoje Uroševič Kulturen človek danes ne mo- človekov duh pa je nad tem. pozitivne lastnosti, ki bi bile na kratko sledeče. Predvsem: prosvetni in tudi družbenih odnosov. Zdaj proizvodnja sploh, kakor vse ti' naša vas ni več tako siromašna ste dejavnosti, ki vodijo k poznan- na intelektualnih delavcih, kot večanju družbenega tov na vasi z obstoječimi razlikami med umskim in fizičnim dohodka. (Nadaljevanje na 3. strani) re nrezirliivo sledati na avinne Tehnika je samo ena od kompo- stveni delavci, kot tudi vsa osta- s ”“^s"iuSv“ovisi inte",ienca-v“ ”ki p°- ske možgane, rakete, vesoljske ladje, transportna in druga po- on^nil, kako dobiva je dalje seben družbeni sloj, ločen od de-današnja lovnih ljudi. V preteklosti je bila sonska sredstva na atomski no- mladina svoj posebni obraz še inteligenca tista, ki je ustvarjala v brigadah, v »zn,h delavnih Ideolog«, rtrtjMjg, razreda vati ob razvalinah Rima in Aten akcijah in podobno. Tega ne m s tem krepila določeno druž-ali ob literarnih in sploh umet- smemo prezreti. Reševanje nalog beno ureditev. Napredni del tn-niških dosežkih velikih ljudi z delovnimi akcijami ima velik teligence in seveda .tudi pro-človečanstva. To nikakor he po- pomen pri oblikovanju ideologi-meni, da bi humanistične znano- 1® mladih ljudi. Mladina si pn svetnih delavcev — sluiS v pbgo-_ jih razredne borite, v pripravah prt- spozn,v,„« tajtogtol. «• neob- posredno po njej, ko izvršuje država v, imenu delovnih ljudi zelo pomembno funkcijo, kot neke dobivanju splošne kulture sb- ustvarjanja dobrin, ^ki so dobnega človeka, kot hočejo to hodno potrebne za življenje. Ra- prikazati nekateri, nagnjeni k zen tega si v delovnih akcijah , ., poenostavljanju problema. izvija smisel za organizacijo, vrste -prosvetitelj«, -vnaša« ide- Čas, v katerem živimo, bo vodenje in izvrševanje zadanih prispeval med drugim v veli- nalog. častno zakladnico splošnočlove- Pri mladim opažamo zelo raz-čanske kulture epohalne tehnične vit smisel m zanimanje za teh-izume kot tudi način njihove upo- m^o m njene dosežke. Zato tudi j-akg imamo tako močno orientacijo To poudarjanje splošno teh- mladine v smeri strokovnih šol. nične kulture kot elementa so- Zmotno pa bi bilo mnenje, osnovi spremeni. Program Zveze dobne strukture pojma izobraie- da je v naših šolah že vse -po komunistov Jugoslavije omenja, vanja ne pomeni, da naj prirod- novem«, vse, kakor bi bilo treba, kako se izpreminja vloga inteli-ne znanosti in tehnika tvorijo V šalah, kjer imajo delavnice, genčnih delavcev v razvoju de-edino vsebino splošnega izobra- šolske vrtove, zadruge, kjer obi- mokratičnih oblik življenja, ževanja, vse drugo pa da je tre-' skujejo tovarne in podjetja, tam, skladno z razvojem proizvodnih ba odstraniti. Potrebno je n. pr., kjer so razvite razne oblike svo- sil družbe. Predvsem: v takih poda pozna človek zakon svetlobe, bodnih aktivnosti — povsod tam, gojih se vrši proces spajanja in-Toda, če ni sposoben videti in tako kaže dosedanja praksa, ne telektualcev z ostalimi delovni-občutiti krasen prizor sončnega obstaja več problem odnosov mi ljudmi. Ta proces je pospe-zahoda ali jutranjega neba, po- učitelj — učenec; tisti odnos nam- šen z razvojen) proizvodnih sil ologijo proletariata v vrste delavskega razreda. V pogojih demokratizacije družbenega življenja, kakor je to pokazala naša praksa, pa se vloga prosvetni}) delavcev kakor tudi inteligence kot celote v Skupina delegatov iz LRS v odmoru Resolucija 1. kongresa Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Prvi kongres Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije, ki je bil v Beogradu v dneh 10., 11. in 12. decembra 1959, je na osnovi doseženih rezultatov v preteklih štirih letih, poročil, referata in razprave na kongresu sprejel naslednjo RESOLUCIJO Zahvaljujoč družbenemu upravljanju je dosegla demokratizacija na področju šolstva in prosvete v obdobju preteklih štirih let visoko raven. Šolski odbori in drugi organi družbenega upravljanja so danes pomemben činitelj v šolskem, prosvetnem in znanstvenem življenju. Naše sindikalne organizacije so prispevale znaten del pri učvrščevanju in delovanju organov družbenega upravljanja v šolstvu in prosveti. Veliko je število šolskih odborov, ki so postali pravi mobilizatorji vseh družbenih sil, zainteresiranih na napredku dela v šoli in v prosveti. Pri iskanju načel za reformo šolstva, kakor tudi pri potrjevanju osnovnih tendenc v reformi šolstva, so prosvetni in znanstveni delavci, člani našega Sindikata, dali velik prispevek. Po pravici lahko rečemo, da so naše sindikalne organizacije po teh vprašanjih zelo široko in vsestransko razpravljale. Naš sindikat je sodeloval tudi pri načrtih vseh zakonskih določb in ostalih predpisov. Tudi pri praktičnem uresničevanju reforme šolstva so naše sindikalne organizacije veliko naredile; med prosvetnimi delavci smo začeli široko gibanje za iskanje novih oblik dela v duhu reformnih načel, vsebovanih v Splošnem zakonu o šolstvu. Pri vzgajanju in izobraževanju mladine se vse bolj pogosto javlja ustvarjalni odnos učitelja. Pri izvajanju splošno tehničnega izobraževanja se je — tudi po zaslugi sindikalnih organizacij — oblikovala solidna skupina učiteljev, ki delajo z velikim navdušenjem na tem področju. Ta vrsta dejavnosti postaja vse bolj sestavni del sodobnega pouka in izobrazbe. Prosvetni in znanstveni delavci so pokazali velike uspehe pri razvijanju in bogatenju svoje dejavnosti z vključevanjem v razne oblike socialistične demokracije. Naše organizacije so temeljito proučevale gradivo VII. Kongresa in ga prilagajale pogojem življenja in dela v svoji okolici. / Mnoge sindikalne organizacije so obravnavale tudi pojave malomeščanstva v naših vrstah. Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev je sodeloval v vseh manifestacijah in proslavah 40-letnice -KPJ. Naš sindikat je imel zelo žive in tesne stike s sindikalnimi organizacijami drugih dežel; aktivno je sodeloval v mednarodnih organizacijah prosvetnih delavcev. Poleg vseh doseženih vidnih uspehov pa je imel naš sindikat tudi nekaj slabosti. Sindikalne organizacije niso naredile vsega, kar je bilo možno, za praktično sprovajanje reforme šolskega pouka še bolj na široko. Naše organizacije se niso vselej trudile, da bi na področju šolstva vladala zakonitost, niti niso vedno dovolj odločno reagirale na morebitne prekrške zakonskih predpisov. V času združevanja bivših združenj v Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev ni bilo storjeno dovolj, da bi se organizacijske enote čimprej okrepile. Centralni odbor kakor tudi republiški odbori niso bili dovolj odločni v zahtevah na določene oblastvene organe, da bi bili sprejeti predpisi, ki jih predvideva Zakon o javnih uslužbencih in Splošni zakon o šolstvu, s katerima se mora vskladiti vrsta vprašanj v prosvetno znanstvenih službah. Kljub svojemu prizadevanju in doseženim uspehom bi sindikalne organizacije lahko izdatneje pomagale šolskim odborom in drugim organom družbenega upravljanja, da bi čimprej našli vsebino dela. Več bi bilo treba storiti v tem smislu, da bi se prosvetni delavci še bolj vključili v družbeno življenje komune. Da bi kar najbolj prišlo do izraza tisto, kar je v naših vrstah najnaprednejše, zaradi uspešnejšega odstranjevanja napak, ki so se često javljale v preteklem obdobju, kakor tudi za čimboljše rezultate našega dela, je kongres sprejel naslednje zaključke: Družbena dejavnost prosvetnih in znanstvenih delavcev se ne more več omejevati na kulturno prosvetno delo, čeprav ta vrsta naše dejavnosti ostane še naprej zelo pomembna. Nujno je vključevati se v vse oblike življenja komune, predvsem pa v tiste, od katerih je v prvi vrsti odvisen njen napredek. Narediti mnogo več, da se bo družbena zavest prosvetnih in znanstvenih delavcev kar najhitreje oblikovala na idejni osnovi socializma in humanizma. Se bolj kot doslej usmerjati prosvetne in znanstvene delavce, da bodo nudili mladini takšno znanje, ki ji bo omogočilo, da se čimprej in čimlaže vključuje v družbeno življenje naše skupnosti. Truditi se, da bodo šolski odbori, kakor tudi vsi ostali organi družbenega upravljanja v šolstvu in prosveti ter v znanstvenih ustanovah postali še bolj mobilizator družbenih sil, ki so zainteresirane za uspešno delo na tem področju. Izgrajevati sistem šolanja ljudi iz proizvodnje, in to do najvišje stopnje, ter izkoriščati že pridobljene bogate izkušnje v raznih industrijskih in drugih gospodarskih podjetjih. Se naprej razvijati že doslej bogato prakso šolanja odraslih, zlasti na delavskih univerzah. Se več pažnje posvetiti splošno tehnični izobrazbi v vseh šolah. Posebno pozornost posvetiti pridobivanju delovnih navad v procesu dela, najprimernejših za določeno stopnjo vzgoje in izobraževanja. V reformi šolstva oziroma prilagajanju šole družbenim potrebam naj bo ena osnovnih nalog naših organizacij kar najhitreje in bogato razvijati iniciativo v naših vrstah, prenašanje izkušenj najboljših in najbolj iniciativnih prosvetnih in znanstvenih delavcev ter študijsko proučevanje teh izkušenj. Centralni in republiški forumi, kakor tudi ostale naše organizacije in odbori, morajo pokazati več iniciative, da se čimprej rešijo še ostala vprašanja s področja strokovnega šolstva in da se čimprej dokonča in utrdi sistem strokovnega šolanja. Delati je treba na tem, da se med učiteljem in učencem vzpostavijo še plemenitejši odnosi in se tako čimprej odstranijo sledovi slabega vzdušja iz preteklosti. Stanovanjsko vprašanje dela velike težave prosvetnim in znanstvenim delavcem. Razen delne rešitve s pomočjo stanovanjskih zadrug je neobhodno potrebno najti uspešnejših rešitev, zlasti za učiteljstvo v vaseh in manjših mestih. Ker so plače prosvetnih in znanstvenih delavcev prišle v neskladje s plačami uslužbencev ostalih kategorij, zlasti v gospodarstvu, bo bodoči Centralni odbor napravil potrebno analizo stanja plač in predlagal potrebne ukrepe. Kongres nalaga Centralnemu odboru, da se pobriga tudi za plače arhivarjev, bibliotekarjev, kustosov in konservatorjev, ki naj bi bile izenačene s plačami ostalih prosvetnih delavcev z istimi šolskimi kvalifikacijami. Treba se bo dalje pobrigati za zvezne predpise o dolžini delovnega časa in številu učencev v razredu, od česar je odvisno sprejemanje predpisov o sistematizaciji delovnih mest, gmotna zainteresiranost učiteljev, kakor tudi njihova družbena vloga. Nujno je bolj kot doslej brigati se za kakovost kadrovskih šol, čimprej razširiti mrežo centrov za usposabljanje učiteljev in dvigniti raven njihovega znanja. Paziti je treba, da naše stvarnosti ne obravnavamo abstraktno. Naše uspehe in dosežke je treba primerjati s preteklimi in poudarjati, da se z delom in naporom lahko dosežejo še boljši rezultati. Sindikalne organizacije naj delajo na tem, da se bodo družbene sile na komunah bolje seznanile z vprašanji celotnega šolskega in prosvetnega življenja, z namenom, da bi čimbolj izdatno lahko pomagale šolam, prosvetno-znanstve-nim ustanovam, prosvetnim in znanstvenim delavcem, čim tesnejše sodelovanje s SZDL bo pripomoglo k uspešnejšemu vsestranskemu reševanju vprašanj s področja šolstva, prosvete in znanosti. Uspešno delo pri reševanju tistih vprašanj, katera pred naš sindikat postavlja naša družbena skupnost, zavisi v veliki meri od pravilne in smotrne organizacije življenja sindikata, njegove izgrajenosti in čvrstine. Zaradi tega je treba veliko ' pozornost posvetiti organizacijski izgradnji in krepitvi osnovnih organizacij in odborov našega sindikata. Posebno pažnjo, zlasti glede na pomen in vlogo prosvetnih in znanstvenih delavcev v komuni, je treba posvetiti krepitvi organov našega sindikata v komuni. V svoji družbenopolitični dejavnosti bo Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev posvetil vso pozornost tudi i reševanju posebnih vprašanj posameznih prosvetno-znan-stvenih strok in ustanov, kakor tudi specifičnim vprašanjem posameznih kategorij prosvetnih ih znanstvenih delavcev. Kongres je pozitivno ocenil vlogo in pomen strokovnega in pedagoškega tiska. Zato je treba tisku nuditi več pomoči. Centralni odbor bo moral še naprej razvijati in krepiti stike z vsemi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami prosvetnih in znanstvenih delavcev, ki jim je za načela aktivne koeksistence in ohranitev miru v svetu. Beograd, 12. decembra 1959. PRVI KONGRES SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Nove oblike izobraževanja posledica razvoja moderne družbe RAZVOJ ŠOLSTVA IN PROSVETE Velike družbene, gospodarske Zato predstavlja nezadostna ma- Število šol za izobrazbo učite- in druge spremembe v naši do- terialna oprema resno vprašanje Ijev in število učencev v njih do- movini so mimo drugega privedle za nadaljnji razvoj našega šol- kazuje v primerjavi s predvojnim do izredno velikega porasta šte- stva, predvsem pa za uspešno iz- stanjem velik porast. Takin $01 Po referatu tovariša Uroševi- znanstveno-raziskovalnem delu. dr. Ljudevit Jonke, Nada Andre- vila ^jjakov in študentov v vseh vajanje koncepcije reformirane- je bilo 1938/39 — 3J s 4268 sluša- ča se je razvila razprava, v ka- »Za mene je znanstveni delavec jevič-Kun in drugi. vrstah šol Medtem ko je v šol- ga pouka. telji, 1957/58 pa jih je bilo 78 z teri so številni delegati obravna- tudi tisti odlični konstruktor, ki V razpravi je bil omenjen skem ietu 1938/39 bilo v vseh šo- Kljub temu je treba poudariti 21.638 slušatelji. Vendar je treba vali najrazličnejša vprašanja šol- projektira moderno tovarno ali predlog, ki so ga vsi delegati z j skupno 1708 990 dijakov in velike napore, ki so bili vloženi omeniti resen problem, da števi- skega, splošno prosvetnega in stroj, vsak tisti strokovnjak, ki navdušenjem sprejeli: naj bi leto štu» ?.*. s»~ ,v, “vriLr-sr; >*•«*• •• **-29« ? na 100 mh 333 novih šolskih stavb s ragje jn 4903 njihovih obiskoval- bilo takih šol 45.351 slušateljev, nem izpopolnjevanju učiteljev, danes so nam potrebni predvsem resnejša ovira za uspešno ref or- ygakih°ioo nreMvakev^O O^učen-kar je bil vedno poseben pro~ n o rwn nmiirn ^ ’ blem, zlasti pa je to danes v naših stremljenjih za reformo predku gospodarstva in produk- zvezi Jugoslavije, da bi prihod- , šolstva. Dr. A. Polenec je raz- tivnosti dela. V tem smislu potre- nje leto prispevali kolikor mogo-pravljal o vlogi muzejev pri reformnem gibanju in poudaril, da bi bilo treba še bolje izkoristiti v muzejih nakopičeno zakladni- danje prakse.« Dalje tov. in za opremo. . „ nih razlogov niso bili ustvarjeni adaptirati 262 stavb s 698 učilni- l majhnimi sprememba- materlalni pogoji za delo šol. Ta- cami. Ti rezultati nedvomno vli- Tudi mreža za defektno co^ja in ^omenikov pretek- Crvenkovski dejal: »Za mene je mi so delegati sprejeli novi ko n. pr. še vedno zaostaja grad- vajo'upanje, da se bo v prihod- mladino v telesnem in psihičnem losti. V. Jagodic je govoril o po- odličen tudi tisti učitelj, ki je or - ; c- J.-n______________________________________________________________________________ pogledu je bila dokaj nerazvita. ložaju posebnega šolstva v LRS uspel sodobne pedagoške teorije piami oinaiKaia prosveu ------------------------------------------------— - Za nekatere kategorije teh otrok in izrazil nujnost, da se tem sprovesti v prakso in vnašati no- Ul znanstvenih delavcev j U- vprašanjem posveti v prihodnje ve metode in oblike poučevanja goslavije ter izvolili novo vodstvo. Za predsednika je. bil izvoljen Milan Mirkovič, profesor iz Beograda, podpred-Mate Dorčic iz več pozornosti, ker je treba izpo- v šolsko delo.« polniti zavode in šole za defekt- Tov. Crvenkovski je načel še no mladino in ustanoviti nove. neko zanimivo vprašanje: s po-Med ostalimi govorniki je član javom filma in televizije ni za Zveznega izvršnega sveta in se- mladino tako rekoč ničesar več, kretar za prosveto in kulturo ZIS kar bi ji bilo zabranjeno; ne mo- seHnika sta i., „ Krste Crvenkovski spregovoril o remo ji zabraniti nekaterih stva- v ll nekaterih vprašanjih izobraževa- ri... Tukaj bi pa le šola morala ^agreba in Kaao reiernei nja. Nova koncepcija izobraževa- biti tista, ki bi nekako usmerjala iz Ljubljane, sekretar pa je n j a, je rekel, ni le rezultat naše vzgojo mladih tudi v zvezi s so- Stevan Bezdanov. posledica dobnimi kulturnimi sredstvi. To y Centralnem odboru so je vprašanje, je poudanl tov. ^ jz LRS; Srečko Božnar, Maca Jagodic, Zrna — v*v - — “ revolucije, temveč je rasvoja v modemi družbi sploh. Dosežki znanosti so odločujoča Crvenkovski, za katerega bo po-sila bodočega napredka družbe trebno najti neko rešitev. Stara šola pri nas je nosila pečat Kongres je pozdravil dalje sa Kavčič, dr. Robert Neu- . j ... , , v , zaostalosti polkolonialne Jugosla- član predsedstva CK Ljudske A ti trni Polenec nia šolskega prostora za potre- nosti izgradnji šolskega prostora višje strokovne šole. 1938/39 smo vije in danes ne more zadovolje- mladine Jugoslavije Franjo Sever, p, c,” . . . p, p, ’ bami, znatno število obstoječih posvetilo še vec pažnje. imeli vati. Reforma šolstva gre v treh razpravljali pa so še: dr. Butozan, LJanilo Sbrizaj m Ureza c a- gc)j pa trpj na pomanjkanju opre- • r\r»rr/^ ■?« L* tl /-* 4 /■» X«. X;-.1 Tli ^ C-r-ri 1 M H Ir i r-> r>T»or4 o-fz^^r »zo Timi K. Odlikovanje zaslužnega prosvetnega delavca Ob Dnevu republike je bil odlikovan z Redom dela III. stopnje učitelj Janko Belec iz Ljutomera. Tov. Janko Belec je znan sindikalni aktivist ter je nad 10 let predsednik Sindikata prosvetnih delavcev bivšega ljutomerskega okraja oziroma Sindikata prosvetnih delavcev občine Ljutomer. Je vse od leta 1946 član plenuma RO, nekaj let je bil tudi član plenuma Centralnega odbora Sindikata prosvetnih delavcev, od lanskega leta pa je na čelu Društva učiteljev in profesorjev okraja Murska Sobota. Njegovi sodelavci mu k zasluženemu odlikovanju iskreno čestitajo z željo, da še nadalje s tako organizacijsko spretnostjo dela na sindikalnem področju. sploh ni bilo šol, medtem ko jih je bilo za druge zelo malo in še te so zajele le neznaten odstotek šoloobveznih otrok. Leta 1945 so v Jugoslaviji bile samo tri šole za gluhe in ena šola za slepe, medtem ko danes dela 94 šol in zavodov za otroke s psihofizičnimi motnjami in 179 specialnih oddelkov, v katerih se šolajo taki otroci, pri normalnih šolah. Kljub temu pa imamo še danes precejšen odstotek teh otrok, ki šol ne obiskujejo. V razvoju višjega in visokega šolstva so bile posebno uspešne smereh: prvo je bilo in je še šir- Vojislav Ilič, Bogdan Svilokos, huk. jenje in izpopolnjevanje mreže šolstva; drugo je proces, ki se je začel že z revolucijo — ločitev šole od cerkve in uvajanje družbenih ved v pouk; tretje pa pomeni izgradnja socialističnega upravljanja v šolstvu. Kar se tiče uvajanja proizvodnega dela v šole, smo storili šele prvi korak; ta proces bo trajal še dolgo časa; s tem se brišejo meje med umskim in fizičnim delom. Na šolah na podeželju so v tem pogledu dosegli naj več je uspehe; s pravilnim uvajanjem in izvajanjem proizvodnega dela jr šolskih zadrugah so postale ponekod šole tisti činitelj, ki izpreminja svojo okolico in družbo. V družbenem upravljanju šol je treba zbuditi pri ljudeh še več iniciative; potrebne so tudi znan-stveruj analize, kd bodo osvetlile k* Plat dela v šolah. V pogledu reforme visokih šol, je dejal tov. Crvenkovski, nam dosedanji kadri, ki so jih te šole dajale, niso zadovoljevali prav v me in sredstev za sodoben pouk. Predstavnike vseh jugoslovanskih republik, delegate na kongresu, je ujel fotograf v odmoru samo dve višji šoli z 259 Hitri gospodarski napredek na- študenti, 1957/58 pa je bilo 44 ta-še domovine je privedel do po- kih šol z 12-098 študenti, rasta števila strokovnih šol, s ... ___X11_ srž i™ »t lah za gospodarstvo in javne veJze v Sarajevu m Skoplju in službe. V zadnjih letih pa so bile zmogljivosti obstoječih strokovnih gadj Reka) Zadar> Tuzla) v šol_ skem letu 1938/39 je bilo vsega 20 fakultet in štiri umetniške akademije, deset let kasneje pa že 54 fakultet in 11 umetniških akademij. Leta 1938/39 se je v njih šolalo 16.719 študentov, deset let nato pa 70.784 študentov. Pomemben porast kažejo tudi knjižnice, biblioteke, umetniške galerije, muzeji, arhivi in druge znanstvene ustanove. Od 8 zgodovinskih arhivov, kolikor smo jih imeli pred vojno, je danes njihovo število naraslo na 86. V letu 1957 smo imeli 5170 ljudskih knjižnic, 12.190 šolskih in 1041 znanstvenih in strokovnih bibliotek. Kolikšen vzpon so doživele šol že znatno premajhne, da bi sprejele vse prijavljene dijake. Medtem ko je bilo v šolskem letu 1938/39 — 410 šol za pridobivanje kvalifikacije delavcev z 48.658 učenci, je bilo 1957/58 takih šol 556 s 86.210 učenci. Tudi število osnovnih šol je hitro napredovalo. Medtem ko je bilo v šolah, ki ustrezajo današnjim osnovnim šolam, 1938/39 skupno 1,580.460 učencev, jih je bilo 1957/58 že 2,315.909 ali 1 in polkrat več. V primerjavi s stanjem pred vojno je zlasti naraslo število učencev v višjih razredih osnovne šole (od petega do osmega). V teh razredih je danes nad trikrat več učencev kot leta 1938/39. Po najnovejših te ustanove, dokazuje položaj v podatkih je v šolskem letu 1957/58 Makedoniji, kjer so imeli pred Iz referata tovariša Milivoja Uroševima (Nadaljevanje z 2. strani) delom, ki ustvarjajo videz posebnega polliožaja izobražencev. Na osnovi vsega tega se oblikuje malomeščanska mentaliteta, ki je najdemo precej tudi v našem poklicu. Malomeščanska mentaliteta in njene negativne tendence s« pojavljajo močneje pri vseh izobražencih, v različnih oblikah pa tudi med prosvetnimi delavci. Program Zveze komunistov Jugoslavije poudarja potrebo po socialistični idejni usmerjenosti izobražencev. Toliko bolj je potrebno narediti vse, kar se da, da se bo družbena zavest prosvetnih delavcev oblikovala na idejni osnovi socializma in humanizma. MORALNE NORME IZ PRETEKLOSTI SO SE VEDNO ODLIKA Najboljši iz naših vrst so v preteklosti svojo usodo povezovali z usodo delavskega razreda; njihova načela so bile moralne norme proletariata. Te moralne norme so se izražale v borbenosti, načelnosti, ljubezni do ljudstva, ' dallavnofliti, dosledncitii in točnosti, ljubezni do mladine itd. Te moralne norme so vodile ljudi našega poklica, jih mobilizirale v družbeni dejavnosti^ ker so bile usmerjene na kar hitrejši napredek družbe iz preživelih oblik. Taka marala je obračunavala z malomeščansko komodno-stjo, nenačelnostjo, z osamljenostjo, a v prvi vrsti z moralno dvoličnostjo. Z moralnimi normami take vrste — ki so tudi v toku NOB daje vzorne, patriotične, herojske podvige tisočev učiteljev in Profesorjev, med njimi tudi okoli 50 narodnih herojev - se tudi danes odlikujejo najboljši predstavniki našega poklica. Osnovni kriterij morale v naši družbi pomeni brez dvoma izgradnja socializma in novih, humanih, družbenih odnosov. V šolskem in Prosvetnem življenju je ena od osnovnih moralnih norm oblikovati in vzgajati mlade ljudi tako, ne da bedo znali upravljati z drugimi, temveč da bodo lahko kar najbolje in uspešno delali sta koristi družbe in sebe ter znali upravljati sami s sabo. To Pomeni vzgajati jih v smelosti, ustvarjalnosti, ljubezni do domovine in njenih družbenih pri- dobitev, v zavestni disciplini, točnosti, želji po znanju itd. Kot že omenjeno, naša družba ni imuna pred malomeščanskimi teorijami, ki se javljajo na različne načine. Drobna buržu-azija se bolj kot katerikoli drugi družbeni sloj odlikuje z egocentričnostjo.. Posebnost takega človeka je vedno v središču njegove lastne pozornosti in skrbi. Vzemimo na primer, kako se v naših vrstah ped vplivom malomeščanskih moralnih teorij izigrava tako visoka etična norma, kot je — »snadji se«, ki je potrjena z revolucionarno prakso tako v vojni, kot tudi v času izgradnje socializma. Vendar ta pojem danes dostikrat pomeni: preloži posel na drugega, otresi se dolžnosti, kjerkoli je mogoče, prizadevaj si, da bo Tvoja nedelavnost dobila videz težkega dela in prizadevanja, kar najmanj delaj, a tem več kriči in pripoveduj o prezaposlenosti in težavah, izkoriščaj vsako priložnost za lastno korist itd. Ne rečem, da je vse odvisno le od morale in zavesti ljudi našega poklica, vendar je stvar morale in zavesti naših ljudi, da nam je Sandžak, pa tudi neki drugi kraji, ostal brez učiteljev, s čimer se ustvarjajo nove množice nepismenih, medtem ko je v nekaterih mestih, posebno večjih, preveč učiteljev. Tovariš Uroševič je dalje poudaril, da prihajajo malomeščanske tendence do posebnega izraza v procesu reforme našega šolstva. To se kaže v čakanju določenega dela prosvetnih delavcev. To svoje čakanje pa utemeljujejo s sedanjim pomanjkanjem kadrov in slabimi materialnimi prilikami. Mislim, da je premagovanje malomeščanske miselnosti v morali in pojmovanjih sploh v naših vrstah eden osnovnih nalog naših sindikalnih organizacij. V prizadevanju, kako kar najhitreje oblikovati človeka, ki bo pospešil proizvodnjo, kako racionalizirati proizvodnjo in doseči proizvodnost dela na višini sodobnega povprečja, je prepotrebno voditi računa tudi o nujnosti izmenjave psihičnih lastnosti našega človeka, a v prvi vrsti prosvetnega delavca. Več pomoči celotne družbe prosvetnim delavcem! V naših vrstah imamo vse več ljudi, katerih poklicna dejavnost ustreza sodobnim družbenim potrebam. Ni pa tudi neznatno število tistih; ki so mnenja, da se učiteljski poklic more opravljati najuspešneje v čim-ožji strokovnosti. Po vsej pravici lahko trdimo, da je v naših pogojih odličen učitelj tisti, ki odlično pozna svoj posel in je vključen V proces družbenega dogajanja v svojem kraju. V naših pogojih ne more celd niti zadovoljiti tisti učitelj, ki povsem dobro obvlada svojo ožjo stroko, ima pa Indiferentno stališče do družbenega dogajanja okrog sebe. Takšna pojmovanja se javljajo tudi v procesu naše šolske reforme. Tu nam je dostikrat važnejše, kako učimo, se pravi metoda dela, kot pa, kaj učimo — vsebina našega dela z mladino. Takšna pojmovanja najdemo včasih tudi pri sestavljanju uč- nih programov pa celo v diskusijah o strukturi posameznih šol, recimo kadrovskih. Te tendence sicer ne predstavljajo neko resno nevarndst, vendar bi se naše organizacije morale boriti proti njim. Glede na vlogo prosvetnih delavcev pri vzgajanju in izobraževanju mladih generacij vsekakor naša družba ne more biti indiferentna do njihove ideološke orientacije. Doslej je bilo v tem pogledu veliko storjenega; tu so bila predavanja, sistematični krajši in daljši tečaji, seminarji, publikacije raznih vrst itd. V tem pogledu so pokazali veliko ini-ciattfivo državni organi v zveznem, republiškem in okrajnem merilu, strokovna društva, SZDL, sindikat itd. Vendar vse te akcije, kolikor so tudi bile koristne, še zdaleč niso zadovoljive. Pereče vprašanje našega časa — časa intenzivnega prilagajanja šole družbenim potrebam — po- meni obilna pomoč prosvetnim delavcem na ideološkem področju. Pri obsežnem in, lahko rečemo, težavnem poslu na reformi šolstva oziroma prilagajanja šole družbenim potrebam, je osnovna naloga kar najhitreje in na široko prenašati izkušnje najboljših in najdelavnejših med nami. Znanstvene ustanove, kot univerza, pedagoške stolice, inštitut družbenih znanosti, inštituti tujih jezikov, bi lahko z obdelavo posameznih znanstvenih problemov ali proučevanjem določenih področij mnogo doprinesle uspešnejši ideološki orientaciji prosvetnih in znanstvenih delavcev. Kljub temu, da ne moremo mimo uspešnega dela nekaterih pedagoških stolic pri nas, kljub bogati pedagoški literaturi, ki obravnava nemajhno število teoretičnih problemov, lahko po pravici rečemo, da bodo morali znanstveni in strokovni kadri storiti še mnogo več, kot so doslej. Prav tako je za sodobno orientacijo prosvetnih in znanstvenih delavcev velikega pomena, da obdržijo stik s sodobnimi, znanstvenimi dosežki, zlasti na področju prirodnih in tehničnih znanosti. Z izdatno pomočjo družbe, posebno v sedanjem obdobju, z usmerjanjem celotne javnosti, zlasti one v komunah, na vprašanja raznih oblik pomoči prosvetnim in znanstvenim delavcem pri ideološkem razvoju, bomo še hitreje napredovali na vseh področjih šolstva, prosvete in znanosti v naši domovini. * V imenu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je kongres pozdravil podpredsednik Mika Špiljak. On je dejal, da se mora krepiti vloga in odgovornost Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev v našem družbenem življenju, tako da bodo člani tega sindikata lahko resnični nosilci preobrazbe šole in napredka sodobne znanstvene misli. »Kolikor bolj se bo afirmiral ta sindikat, toliko prej se bodo rešili tudi problemi vsakega posameznika, tako izboljšanje gmotnih pogojev življenja in dela ter strokovno izpopolnjevanje članov, kakor tudi njihova družbena in politična odgovornost.« obiskovalo osnovne šole 82,1 •/« vseh šolskih obveznikov. V pogledu razvitosti osnovnošolske mreže pa obstojijo še znatne razlike med posameznimi kraji, tako da povsod še ni rešeno vprašanje nepismenih. V letu 1938/39 je bilo pri nas skupno 205 gimnazij, 1957/58. pa jih je bilo 243. Število učencev v tem času pa je poraslo od 35.611 na 80.761. V zadnjih letih je prišlo v nekaterih republikah, v Srbiji, Črni gori in drugod, do znatnega zmanjšanja števila gimnazij in povečanja števila strokovnih šol. V smislu take politike so delala tudi Združenja prosvetnih delavcev. vojno vsega 14 knjižnic, danes pa jih imajo 1602. Iz vsega navedenega je razvidno, da bo treba čimprej sprejeti potrebne zakone s tega področja prosvete in kulture. Tako n. pr. še do danes nimamo zveznega zakona o bibliotekah, ki bi gotovo omogočil hitrejši razvoj teh ustanov in uredil mnoga vprašanja. Tak zvezni zakon se pripravlja in bo po vsej verjetnosti v kratkem sprejet. Tak zakon ima že ljudska republika Bosna in Hercegovina, ostale republike pa so še brez njega. (Iz poročila Centralnega odbora) Seja Sveta za šolstvo LRS Svet za šolstvo Ljudske republike Slovenije je imel pod predsedstvom tov. Vladka Majhna dne 16. decembra 1959 svojo 23. redno sejo. Na njej je obravnaval vrsto pomembnih vprašanj. Člani sveta so najprej sklepali o nekaterih novih odlokih in uredbah. Najprej je bilo govora o uredbi o brezplačnem stanovanju in kurivu učnega in vzgojnega osebja na vaseh. Republiški svet za šolstvo je po temeljiti razpravi napravil nekaj popravkov v besedilu uredbe, ki bo zagotovila našim prosvetnim delavcem v vaseh ustrezno brezplačno stanovanje in določeno količino kurjave. Uredba določa, da bodo okrajni zbori okrajnih ljudskih odborov določili, katere kraje je šteti za vasi. Po tej uredbi bo imel prosvetni delavec brez otrok pravico do samskega stanovanja, tisti pa, ki ima družino, do ustreznega družinskega stanovanja glede na število družinskih članov. Za brezplačno kurivo predvideva uredba, da bo dobil prosvetni delavec brez otrok dva metra drv in 250 kg premoga, šolnik z otroki pa od 4 do 6 metrov drv in od 500 do 1000 kg premoga. Nadalje je svet za šolstvo obravnaval še troje odlokov: odlok o posebnem dodatku za učno in vzgojno osebje na šolah ter drugih vzgojnih ter izobraževalnih zavodih, odlok o posebnem dodatku za učno osebje določene specialnosti na strokovnih šolah in odlok o honorarjih na šolah ter drugih vzgojnih ter izobraževalnih zavodih. Odlok o posebnem dodatku za učno in vzgojno osebje določa, na katerih šolah in za kakšno delo bodo dobivali prosvetni delavci posebni dodatek, ter razpone posameznih dodatkov. Odlok o posebnem dodatku za učno osebje določene specialnosti na strokovnih šolah bo pripomogel k temu, da bodo naše strokovne šole dobile ustrezen učni in vzgojni kader zlasti za tiste stroke, za katere ga zdaj primanjkuje. V zvezi z odlokom o honorarjih na šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih je svet za šolstvo LRS obravnaval dvoje alternativ. Prva alternativa predvideva določitev honorarja na uro tako, da bi glede na naziv sešteli osnovno plačo ustreznega plačilnega razreda in ustrezne položajne plače, vsoto delili s sto, povečali količnik za 50 odstotkov in dobljeni znesek ene honorarne ure zaokrožili na desetice. Po tej alternativi bi se potemtakem višina honorarja računala glede na ustrezno plačo oziroma na njeno spreminjanje. Po drugi alternativi bi bili honorarji fiksno določeni ne glede na spreminjanje plač. Člani sveta so se odločili za prvo alternativo. Ob koncu seje je republiški svet za šolstvo obravnaval še predmetnik enopredmetne skupine za glasbo na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, potrdil izvolitev profesorjev in honorarnih predavateljev na Višji komercialni šoli v Mariboru, imenoval upravni odbor pri Zavodu za izobraževanje pri delavskem in družbenem upravljanju ter imenoval šolski svet Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani. Ob življenjskem jubileju Jana Baukarta Kdor pozna ravnatelja Jana BAUKARTA, bi komaj verjel, da je na svoji življenjski poti dosegel že 70 let. Večji del mladosti je preživel pri tujih ljudeh in kljub temu 1. 1S19 maturiral na učiteljišču v Mariboru. in prevaja za domačo mizo. Ravnatelj Baukart se je začel že zgodaj ukvarjati s peresom. Njegove pedagoške članke in sestavke je najti v Popotniku, Gradjanski školi, Učit. tovarišu in še drugod; živahno je so- S prvim dekretom se je pogumno deloval v mladinskih Ustih (Zvonček, odpravil v Ljutomer, kjer je najprej služboval na osnovni šoli ter se začel zgodaj poglabljati v prosvetne in didaktične probleme. Po meščansko-šolskem strokovnem izpitu je od 1919 uspešno deloval kot ravnatelj Ijuto- Razori, Naš rod), pisal je tudi pesmi, črtice in feljtone v lokalnih in širših časnikih, oglasil se je tudi v revijah Slovan, Življenje in svet, Odmevi in podobnem tisku. Poleg šolskih in mladinskih tem so ga zanimale tudi merske meščanske šole. Čeprav kot razpravice o jeziku (o jezikovnem »■prišlek«*, se je v Ljutomeru zakoreninil; vzljubil je vinorodne griče in holme, poglobil se v psiho, jezik in folklorne zanimivosti živahnih in še-gavih Prlekov ter se po letih dela in izkustev razvil v duhovnega veljaka in nesebičnega svetovalca pomoči potrebnim ljudem in mladine. Nemogoče si je zamisliti predvojno razgibano ljutomersko življenje brez Baukartovega sodelovanja na gospodarskem in družbeno-prosvetnem polju. Nemška okupacija mu ni prizanesla. Nekaj časa je »kuhal jezo« nad Nemci v »varnostnem zaporu«, bil nato izgnan na Hrvaško, od koder je prišel v Ljubljano, sodeloval pri Rdečem križu v dobrobit izseljencev, se mlinu), ljudskem življenju in mišljenju (O šaljivih grbih v Prlekiji, Ljudski običaji, Prlekija v slovenski kulturi, 80 let slovenske pesmi v Ljutomeru, Pisma vujeca Balaže — v prleškem narečju, brošura Prlekija vabi in drugo). Navedeni sestavki kažejo avtorja kot dobrega opazovalca preprostih ljudi, razgledanega kulturnika, prijetnega družabnika in poznavalca odnosov ihed ljudmi. Kot izkušen šolski metodik se je J. Baukart izkazal tudi z izdajo Zgodovine (za 4. razred meščanske šole), v kateri je dodelil več prostora in veljave — kulturni zgodovini, dolgoletni pastorki šolskega zgodovinopisja. Pojmoval jo je kot nasledek gospodarskih razmer in odnosov. Po- povezal z OP, 1. 1944 pa je bil odpe- eebno staršem in učiteljem pa je po Ijan na prisilno delo v jOsvienčln. .. ”"*’**- ■■ - "'---■» Leta 1945 se je vrnil v' Ljutomer in tamkaj vodil nižjo gimnazijo še po štiridesetletnem službovanju. Pri oblikovanju socialistične družbe je živahno sodeloval ter se zavedal prednosti in koristi, ki jih je prinašal novi družbeni red v življenje ljudi tostran osvoboditvi močno ustregel s priročnikom Otrok in knjiga, ki je še danes upoštevanja vredno delo za pravilno presojanje mladinskih spisov. Nekaj let pozneje je obdelal problem stripov (podlistki v Večeru) ter priporočal previdnost ter pedagoško budnost nad njimi. Z literarnimi pri- spodo«, je ves čas ostal zvest narodu in mladini ter mu kazal pot v lepšo in pravičnejšo bodočnost. Spoštovali so ga starši in učenci, učiteljski kolektivi pa so videli v njem za pedagoško delo vnetega predstojnika in tovariškega sodelavca v šoli in izven nje. V svojem vzgojnem delu je Baukart še danes pedagoški realist in optimist, sovražil je učni verbalizem ter se vedno potegoval za življenjsko šolo, ki jo današnja šolska reforma visoko ceni. Rastel je ob knjigah in trdem življenju ter ubiral tisto pot, ki je vzgojno najučinkovitejša za razvijanje učenčeve osebnosti: delo, učenje, prizadevnost, stik z živij •-njevn, vpliv idej, zdravo razvedrilo. Dragi Jan, ne zameri odprtim besedam ob 70-letnici, spomni se današnjega Lotmerka, Kamenščaka in Strmca, številnih prijateljev in znancev iz Obmurja in Maribora, napiši še kako veselo in okroglo prleško zgodbo, prihajaj še k sejam in sestankom, ko bodo tekli razgovori o šoli, mladinski knjigi in vzgoji mla« dega rodui —aže— Ernest Tiran 60-letnik Razstava kemijskega krožka II. gimnazije v Ljubljani Kemijski krožek je razstavljal in onstran Mure. Po upokojitvi se je spevki je sodeloval pri šolskih radij- '■ ...............skih oddajah ter leta 1951 dosegel tudi nagrado. Mnogo jezikovnega znanja in časa so terjali Baukartovi prevodi angleških spisov za mladino. Leta 1919 je izšel znani prevod Marka Senjanina, ki je doživel pozneje več ponatisov. Mladina dobro pozna tudi preselil z družino v Maribor, kjer je šest let še honorarno poučeval na bivši Klasični gimnaziji. Poleg pouka, sodelovanja pri Vzgojni posvetovalnici, prevajanju angleških in nemških spisov v naš jezik, je ustanovil s podporo oblasti še Pionirsko knjižnico, ki jo kot mladinski pisatelj V tednu ob dnevu republike je Razstava je vzbudila'precej bila na II. gimnaziji v Ljubljani šnjo pozornost predvsem med Količevo in Vevče, kemični to-odprta kemijska razstava: Raz- dijaki II. gimnazije in drugih varni iz Domžal in Medvod ter stavo je priredil dijaški kemijski ljubljanskih šol; ogledali so si jo ljubljanska tovarna kleja. Raz-krožek v počastitev štiridesetlet- mnogi starši dijakov in drugi, pa stavni prostor — učilnica — je bil niče Komunistične partije in Zve- tudi dnevni tisk jo je primerno res tesen, boljšega pa ni bilo na ze komunistične mladine Jugo- registriral. Za razstavo priprav- razpolago. slavije. Ijeni predmeti so trajne vredno- izdelovalci modela atomske prevod Knjige o džungli, razen teh je spretno vodi In izpopolnjuje. Njegov prevedel tudi Šest angleških povesti, delovni urnik ga ne dela komodnega iz nemščine pa Hillebrandtove Temelje Na novi šoli Franja Vrunča na Hudinji pri Celju smo letošnjo lesen, ko je bila šola odprta, z veseljem poždravili tudi prijateija mladine, letošnjega jubilanta Ernesta Tirana. Rodil se je v Ljubljani železničarski družini 1899. Oče je s težavo preživljal številno družino, vendar ja svojim otrokom omogočil šolanje. Gimnazijo je mladi Ernest dokončal v Ljubljani, študija na medecanski fakulteti v Zagrebu pa zaradi težkih klej, barve in lake); Papirnica upokojenca, temveč še vedno aktiv-J ' * nega človeka v pravem pomenu be- nove šole in pota do nje. Čeprav je Baukart dolga leta živel v provincij- sede. Doma pri vnukih ga je težko skem mestecu, opazoval konflikte in najti, razen tedaj, kadar študira, piše kompromise med nekdanjo »jaro go- Razstava je imela namen pri- sti, saj jih bo šola koristno upa- električne centrale, dijaki 3. razkazati delo dijakov v kemijskem rahljala pri pouku. reda Čadež, Golli, Hočevar in krožku ter delo in izdelke naših zakliučku razstave mi 1e Uršič, so dobili načrt za model iz podjetij kemijske stroke pa še uo zaKijucKu razstave mi Je p t . j gih rGvji neiaH nevezanost dela enih in drueih vodja kemijskega krožka m orga- Proteusa in arugin revij, ueiau nsr^nii de! mzst.ve so bili ^‘ ra^tevo I^oraTa’ra^n^a velik'mo^eL Osrednji del razstave so bili modeli atomske električne cen- , , , . ...... trale (Calder Hall), vsemirske dal nekaJ zanimivih informacij rakete in natrijevega atoma ter Razstavo so pripravljali dva B. N. BRALCEM, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA ŽELIMO V NOVEM LETU 1960 MNOGO USPEHOV V POKLICNEM PRIZADEVANJU IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA! UREDNIŠTVO IN UPRAVA PROSVETNEGA DELAVCA modela glukoze in kuhinjske soli. meseca in so z delom pričeli takoj po preselitvi poljanske in klasične gimnazije v nove prosto- Vse modele, katerih izdelava je terjala veliko skrbnega dela, so « v SubiCCTl uUC. V priprav, z. v-rv rrr~t-r-,Tyr-v ^ v* 11» ra 4-r-J , v rv I v v Občni zbor društva za moderne tuje jezike Dno 6. decembra je imelo Dru- je temelje društveni strokovni knjiž- izvede v svoji poslovni dobi sledeče Juii v v XXX ov-x xxrvxv-x*xv . _ v. . . v 4 . i . J e «>< Gl ČUK/V JUJ U-LžlJcUlC 1*11 ZKJTbb jg lx-llli V-aui ZiC X4«**wx**u J v. --. ---------- - naših kemičnih tovarn rudnikov noCl> saJ 3e ^ soli v vseh prosto- iegatov iz Maribora, ki so zastokali z nekaterimi vzgoj no-prosvetnimi in- to naj izpeUJe poverj eniško mrežo po Ob stenah razstavnega prostora šolskih prostorov. Izdelali so vse-so bile razporejene makete indu- fa okrog 150 razstavnih predme- o+Hiolrih nnrvra-u modeli krivin- tov, PM tem pa niSO vštete foto- _____________________ _______ _____ . ____ ______________ _________________ „ _ i + ni, ’ -t, grafije in vzorci surovin ter iz- Marija Kovač, Elvira Marinčič Vlasta zanimanje predavateljev modemih je- Ljubljani do društvenih prostorov, lov, stenske skke m risam portre- jL. 'L čojeki nroračun ie raz- Pachelner' Marija dr. Saje, Tatjana zi^ov za društvo, vprašanje prostorov kjer bi lahko začelo z redno dejav- šdvno Jdobo sledeči širši upravni od- knjlžnicoT American ‘Library v Zagre- mdnimalinih dohodkov, k; pritekajo ■ ■ ■—» iz članarine, da jo bodo redno pilače- bor: bu mu je doslej podarila 27 metod- predsednik; Bogo Pregelj člani: Dušan Čop, Vinko Kopač« bitnejše vprašanje, če hoče poživiti ljudi, da bi pnpomogili društvu ^v p^poOTečko 'odtom,adaleb?reŠiilNnaJ- VaU3) Pridobiti mora vse odločujoče ti sedemindvajsetih slavnih kemikov od najstarejših časov do danes. delkov. Šolski proračun je raz stava obremenila za okrog 4000 dinarjev. Dijaki so vložili 8i|00 Srebot, Dora Vodnik, Adela 2gur m za knjižnico, seje in predavanja. Prav nostjo in kjer bi imeli posebno člani predstavniki mariborske podružnice. za,radi pomanjkanja osrednjega pro- izven mesta središče, od koder bi do-V nadzornem odboru so pa: He- štora trpi vse organizacijsko delo od- bivali informacije, potrebno literaturo riin ■m materini ki ie hil nntroKen lena dr- Stupan. Franček Safar, Sili- bora, je razbito in ni učinkovito. Do- in periodiko, ki je društvo ne bo ain za material, Ki je on potreben va Trdina. Odbor vodi in upravlja ra- kier bo društvo gostačilo kakor občin- moglo posojati interesentom na dom. za izdelavo nekaterih razstavnih zen rednega organizacijskega dela še sgJ revež in bo~za vsako sejo sesta- ______ _ . _ _ _ delo v dveh komisijah, študljsko-me- ne^ predavanje odvisno od gosto- med člani in društvom, naj začne iz- todski in v komisiji za učbenike pa - .........................- ” " *-*— *-• -*-*—’*- v uredniškem odboru Bulletina. Iz poročila predsednika in disku- Jih omarah, ne bo moglo delati, tem tv/vam, jvi ou ji,, i.ci^ivroii.i za. sije je bilo razvidno, da je delo dru- več bo samo životarilo, ker bo imelo domače in tuje periodike, centru pri Sž - LRS v Ljubljani, delovanje pri razstavi z vzorci in «va možno prizadela ^nenadna^ bole- vsenjegovo deOo samo značaj dmpro- 5) V svojih komisijah naj Pedagoški tečaj za absolvente predmetov. Vrednost vzorcev, ki popolnih gimnazij in srednjih ^f^a^eoOO^Inarjev oTvIeh strokovmh sol bo na Pedagoškem tovamj ki ^ jih zaprosili za s0. 4) Da se bo poglobiila povezava ____________________________„_________ ____3 člani in društvom, naj začne iz- ijubjaAega ali onega in bo tudi nje- dajati bullietin, kjer bi bila ob ja vi j e-gova knjižnica komaj dobila kot v tu- na razen organizacijskih vprašanj do- kumentacija strokovnih člankov iz „ , , p. ... . .,. zen prvega predsednika, ki je bil Poljanska cesta 28 od 1. do 27. fe- fotografijami, se jih je pozitivno tudi iniciator za ustanovitev društva, ... . V,.,,, •„ 1QRf) Havani odzvalo približno polovica, to je inšpektorja tov. Prezlja. Okrnjeni od- mariborske podružnice, oruarja IbOU. AaceteK preučiva.Ij ----------—i bor se 1e nabil areanizacliskeEa dela. vsaj nekaj ugodnejših izdela natančnejši študijski program, ki ga . osemnajst, od tega pet iz Slove- bo v ponedeljek 1. februarja 1960 nije Casa sQ vložiU on in dijakj ob 10. uri. Prijave za ta tečaj naj okrog 1000 ur, vsak polovico. Di Kako to drži, je potrdilo poročilo bodo komisije na svojih sestankih ___ _ ____________ _ riborske podružnice, ki dela, 1® v predelale. Pomembnejše referate in bor se'"jelobii organizacijskega dela, vsaj nekaj ugodnejših pogojih, pa je diskusije naj društvo objavi v našem ki je nujno ob oživljenju vsakega na od svoje ustanovitve v marcu letaš- strokovnem časopisju. 6) Vzpostavi naj stike s sorodnimi društvi doma in v tujini. pošljejo občinski ljudski odbori za abituriente, ki so jih pogod- novo ustanovljenega društva, šele, ko njega leta sem imelo že šest strokov-___ wo_________,______ K____________mu je poteklo pol poslovne dobe. Za- nih predavanj, en recitacijski večer inlri tudi nekateri iz večerne eim- radi tega mu je od zastavljenega de- in Je zbralo med svoje člane 65 "/o jaKl, XUOl nekateri iz večerne g l0 maf0 uspelo izpolniti: vseh nrednvateUev modemih tulih 1e- nazije, SO za razstavo delali Z ve- y lanskem letu je pripravil dve zikov na svojem okolišu, seljem. Veliko. So k uspehu raz- Informativni predavanji za predava- 1 Po živahni debati, kjer je beno sprejeli v učiteljsko službo, ^nekatera pod- S. ~ rBrtSJBSStaft SSTB bila na gornji naslov do 10. januarja 1960. jetja, ki so poleg vzorcev poklonila potreben material (lepenko, nih in strokovnih knjižnic v državi. 8) Poglobi naj povezavo s pedruž-pa bili* le slabo obiskani; letos je za- so bili pretreseni načini, kako bi se nico y Mariboru, s katero naj s ta: no čel obetajoče z obravnavanjem aktu- delo poglobilo in razširilo, je občni izmenjava vsa opažanja, zaključke alne teme o direktni metodi. Postavil zbor naložil upravnemu odboru, naj sej in, po želji, tudi predavatelje. gmotnih razmer ni mogel nadaljevati-Napravil je pedagoški tečaj in začel® se je njegovo bogato delo med mla' dino. Pot ga je vodilla preko Marije Snežne, kjer je služboval v skrajno težkih razmerah, v ■ St. Pavel in zatem v Ljubečno pri Celju. Želel j® nadaljevati študij in prosim za službeno mesto v bližini Ljubljane, a mu ni uspelo. Iz Moravč je prišel nazaj na Ljubečno in prevzel mesto šolskega upravitelja; tja se je po težkih letih okupacije in službovanja v Preboldu in Laškem spet vrnil. Ljubezen do mladine ga je privedla do tega. da Je kljub šestim križem in 40-let-nemu službovanju z veseljem sprejel službeno mesto predmetnega učitelj* slovenščine na osnovni šoli na Hudinji. Jubilant ki ga bralci našega lista dobro poznajo, je začel s pisanjem že v dijaških letih. Prve črtice ir>u je objavil Dom in svet, nato družinski list Kres, nekaj povesti, pesmi m ugank pa tudi Naš rod. Šolskim odrom je znana njegova spevoigra Čudežne gos:!, enako tudi Dušica. Povojna strokovna literatura. Sodobna pedagogika in prosvetni delavec s® vedno objavljajo dokaj pogosto njegove sestavke. Čestitkam vseh. ki ga poznajo m spoštujejo kot vzornega učitelja, vzgojitelja in svetovalca ter stanovskega tovariša, se pridružuje kolektiv osnovne šole na Hudinji. (Učitelju Trpotcu pa čestita tudi uredništvo našega lista!) Ideološko in strokovno izpopolnjevanje učno-vzgojnega kadra v ljubljanskem okraju Iz porodilo o delu strokovnih aktivov na seji Sveta za prosveto 0L0 Ljubljana, dne 27. novembra 1959 Delo strokovnih aktivov splošnih predmetov sega nazaj v prva povojna leta. Sindikat prosvetnih delavcev jih je organiziral z namenom, da bi se posvetila posebna skrb ideološko-strokovnemu in pedagoško-metodičnemu izpopolnjevanju vzgojno - učnega kadra. Sindikalni odbori so se trudili, da bi se pri tem delu poiskale čim boljše oblike in da bi uspeli pridobiti čim večje število sodelujočih članov. Dolga leta je bilo delo v strokovnih aktivih omejeno le na območje mesta Ljubljane, ob reorganizaciji društev učiteljev in profesorjev v novembru 1955 je že delo v aktivih zajelo vse tedanje nižje in višje gimnazije v okraju. Teritorij dejavnosti teh aktivov pa se je znatno razširil s priključitvijo občin kočevskega in trboveljskega okraja. Pri okrajnem odboru Združenja učiteljev in profesorjev se je osnovala posebna komisija, ki je imela nalogo, da vodi in usmerja delovanje strokovnih aktivov. Dosedanje izkušnje z aktivi so pokazale, da je ta oblika izpopolnjevanja vzgojno-učnega kadra uspešna zaradi izmenjave izkušenj pri vzgojnem delu in za poglabljanje članov, še posebej mlajših, v strokovnem znanju. Člani istih strok želijo pač priti skupaj, da bi se spoznali, pogovorili in pomagali drug drugemu, zlasti še zdaj, ko zahteva novi čas novih učnih oblik in večje aktivnosti učencev pri pouku, moderne metode pouka, ko mora pouk v naših šolah živo spremljati sodobni razvoj in uspehe sodobne znanosti, kakor poudarja program ZKJ. - Danes, po večletnem prizadevanju lahko rečemo, da nobena druga prosvetna organizacija ni vključila toliko članov pri sodelovanju kot strokovni aktivi. Ker se ta oblika dela sklada tudi z osnutki Zakona o prosvet-no-pedagoški službi, jo bomo gojili še nadalje in jo izpopolnjevali glede vsebine in tudi oblike dela. Z letošnjim šolskim letom prehajajo v neposredni okvir prosvetno-pedagoške službe vsa dosedanja prizadevanja za stro-kovno-ideološko izpopolnjevanje učnega in vzgojnega osebja na območju ljubljanskega okraja, ki so jih izvajali strokovni aktivi ob skrbi prejšnjih sindikalnih društev. V minulem letu je bilo za splošno-izobraževalne predmete 16 aktivov, tako rekoč za vse predmete. Ti aktivi zajemajo uči-telje.in profesorje na onih osnovnih šolah, ki imajo predmetni pouk, na gimnazijah, učiteljišču, srednje vzgojiteljski šoli in Višji pedagoški šoli, prav tako so bili zaradi enotnejšega vzgojnega dela vključeni v te aktive oni učitelji in profesorji na srednjih strokovnih in vajeniških šolah, ki poučujejo splošne predmete. Zdaj se formirajo pri aktivih splošnih predmetov še aktiv za 1., 2. in 3. razred osnovnih šol, aktiv za 4. in 5. razred osnovnih šol in aktiv gospodinjskih učiteljic, ker se poučuje v okraju predmet gospodinjstva že na 49 osnovnih šolah. Misliti pa bo treba še na osnovanje aktiva, ki bi zajel predavatelje na strokovnih in drugih šolah pri izobraževanju odraslih in ki bi obravnavali predvsem metodiko in druge probleme pouka na teh šolah. Za delo v posameznih aktivih so skrbeli vodje, ki so jih doslej izbirali člani aktiva vsako leto posebej. Letos pa je prosvetno-pedagoška služba ljubljanskega okraja imenovala na osnovi dosedanjih izkušenj 9-člansko komisijo, ki jo sestavljajo zastopnik za splošno-izobraževalne predmete, za razredni pouk, za strokovne šole, za domove, za vrtce in za defektologe poleg drugih članov prosvetno-pedagoške službe. Po poročilih vodij za posamezne stroke v šolskem letu 1958/1959, moramo reči, da je bilo delo večine strokovnih aktivov zadovoljivo in uspešno, kar potrjuje željo in voljo naših članov, še posebej izvenljubljanskih, da kljub raznim težavam in oviram (zelo obširen teritorij, večkrat neugodne prometne zveze, finačne težave) in kljub veliki obremenjenosti z delom v šoli in na terenu, z velikim zanimanjem spremljajo delo v aktivih in tudi sodelujejo v raznih oblikah njihovega delovanja. Prav zaradi preobširnega teritorija, pa tudi zato, ker prihajajo z reorganizacijo šolstva do izraza še nove oblike dejavnosti strokovnih aktivov, se trudimo, da bi čimprej dopolnili dosedanjo obliko dela v aktivih z ustanavljanjem občinskih oziroma sektorskih akti- vov- j , Kakšna je bila vsebina dela v aktivih, kako so vzgojitelji poglabljali znanje za boljše in uspešnejše delo v šoli? Ideološko-strokovno in metodično so se naši člani Izpopolnjevali na strokovnih sestankih, ob predavanjih samih članov aktiva, pa tudi univerzitetnih 'profesorjev in drugih javnih in kulturnih delavcev, ter na diskusijskih večerih, s hospitacijami, s poučnimi ekskurzijami, z udeležbo na tečajih, v manjši meri tudi v inozemstvu, in z udeležbo na kongresih. Strokovna predavanja je prirejala večjna aktivov enkrat mesečno, nekateri tudi večkrat. Udeležba na sestankih je bila odvisna od zanimivosti in privlačnosti predavanja, včasih tudi od samega predavatelja. Razveseljivo je, da se je mesečnih sestankov cele vrste aktivov udeleževalo veliko število članov s podeželja in tudi vedno večje število mlajših čla- nov, česar do zdaj ni bilo. Nekateri vodje so stalno vabili na sestanke vse člane aktiva v okraju, drugi pa le one na bližnjih šolah, oddaljenejše pa le tedaj, če je šlo za posebno važno vsebino. Druga izredno važna in prepotrebna oblika pedagoško-stro-kovnega izpopolnjevanja članov so bile hospitacije, za katere so pokazali predvsem naši člani izven Ljubljane mnogo zanimanja in smisla. Hospitacije — to je, da so člani prisostvovali v razredu pri vzornih urah priznanih stro-kovnjakov-metodikov — so se organizirale v okrajnem in občinskem merilu, nekaj je bilo hospitacij tudi izven okraja. Hospitacije, pri katerih je sodelovalo do 20 pa tudi več članov, je imela večina aktivov. Nekateri aktivi (francoščina, nemščina in srbohrvaščina) pa so zaradi tesnejših stikov s hrvatskimi in zaradi izmenjave vzgojnih izkušenj organizirali s posredovanjem inšpektorjev Sveta za prosveto LRH več hospitacij na osnovnih šolah in gimnazijah v Zagrebu in na Reki. Poleg ljubljanskih članov se je hospitacijskih ur udeležilo veliko število izvenljubljanskih. Sestankov in hospitacij nekaterih aktivov so se stalno udeleževali tudi republiški inšpektorji, ki so v aktivih tudi predavali. Na ta način so mogli člani slišati opažanja, pomanjkljivosti in dobre strani šolskega dela. Iz diskusij, ki so sledile predavanjem in hospitacijam, je potrebno navesti vsaj nekaj ugotovitev, predlogov in pobud nekaterih aktivov: nujno bi bilo, poudarjajo slavisti, da bi vskla-dili metodična načela in zahteve republiški in okrajni inšpektorji, pomožni inšpektorji in predava- telji metodike na univerzi in na Višji pedagoški šoli. Neke osnovne zahteve glede podajanja, obsega in izčrpnosti snovi, zlasti slovnice, morajo biti. Neenotnost dela in zahtev povzroča zmedo in neurejenost. Ob ogledu hrvatskib učbenikov so naši slavisti ugotovili, da so Hrvatje pri izvajanja šolske reforme že daleč pred nami in da se je treba z vso sil° zainteresirati za reformirano šolo* njeno večjo življenjskost in samoiniciativnost s strani učencev-Ugotovili so nadalje^ da imam0 mi glede na Hrvate silno skromne materialne pogoje. Najhuje pa je že skozi leta vprašanje učbenikov prav za slovenski jezik* in sicer v višjih razredih osnovnih šol in na gimnazijah. — Anglisti menijo, da sta po novem učnem načrtu 2 uri tedenskega pouka tega jezika odločno pr®" malo. — Člani francoskega aktiva so v skrbeh, da bi francoščina kot drugi tuji jezik z novim učnim načrtom popolnoma izpadla iz našega šolstva. Želijo, da s® dodeli francoskemu jeziku v našem šolstvu vsaj tako mesto, kot ga ima nemščina. Po njihovem brnenju bi bilo potrebno, da s® primeren odstotek slovenskih otrok vsaj v Ljubljani in Mari' boru obvezno uči v osnovni šo'1 francoščine. — Srbohrvatski aktiv želi rešiti vprašanje onih učit®' ijev, ki jim je pouk tega jezik? tretji predmet. Predlaga, naj h1 prosvetno-pedagoška služba ap®' lirala na ravnatelje, da bi pove' rili pouk srbohrvatskega jezik3 — kjer primanjkuje strokovn® moči — slavistom, ker imajo u pač več smisla, da se zaintere' sirajo za ta predmet kot pa na primer matematiki ali biologi- "T Aktiv za latinsko-grški jezik 5 prizadeva reševati vsa vprašanja* ki so se pojavila v zvezi z ref or' SAVINJSKI ZBORNIK ZBIRKA TIHIH IN PREPROSTIH PESMI KULTURNI GLOBUS Zanimive Izjave Erenburga. Sovjetski književnik Ulja Erenburg je dal nekaj zanimivih izjav o današnji književnosti v ZDA in Sovjetski zvezi. Dejal je. da je današnja ameriška književnost najmočnejša na Nekaj let po prvi svetovni Vsebinsko in oblik6vno je Onič vojni je izhajala leto dni knji- stvaren, neposreden in preprost ževna revija .Trije labodi«. Oko- Saj že to> da se je pesnik p06iu. ^ pTtS^čno £ — —- rvreu ekspresiSi "rudi žil Masažnega soneta, govori za Sej^Dr« ^ ^'- i v dobi ta- je posebno privlačna študija Jo- enaindvajsetletn? France’ Onič to> da ^ ra^e segel 5)0 ustalienl vjetski ^vezi, kjlr ^SlteijiJ pogosto v gospodar- sipa Klemenca o »Rimskih spo- • j JL , • ■ „ obliki in v nevsiljivi, tihi govo- prezgodaj pišejo, ne da bi imen do- - ■ - • » -je prispeval svoje pesmi. Te so volj življenjskih izkušenj. Toda Eren- morda prve, uglašene subjektiv- rici izgovoril misli m oocutja. burg nadVse ceni bralce v Sovjetski Kadar nanese pogovor o kakš- razvoja in sprememb savinjske marsikomu koristili pri prouče-fiem pokrajinskem delu' — deni- panorame. vanju te teme. V. Gostiša in R. Rio zborniku — mu pogosto vzde- Pomudimo se vsaj pri nekate- Kovačič šta podala »Opis premo-nemo manjši pomen, kot bi to rih prispevkih, dasi bi zaradi bo- govnih in rudnih nahajališč ter Zaslužil. Morda tiči v tem boja- gate vsebine zaslužili podrobnej- njihove zaloge v žalski komuni«, zen pred provincialnostjo, nego- šo oceno. Vasilija Melika »Raz- Med zgodovinskimi prispevki dovanje pred prekipevajočim po- mere na Slovenskem ~ J*'‘! Udarkom pri stvareh lokalnega borov« nas uvedejo značaja. Čeprav ima taka snov sko-politično situacijo pred sto menikih o lovu v Šempetru ob pokrajinsko obeležje, je vsebinsko leti. Rajko Vrečer je pozitivi- Savinji«. Mimoidoči se radi usta- nn^ flrueače'kot one V iih nre- Nai le izpovedal bolest samotne- zveži, tl so dosti bolj zainteresirani lahko prav zanimiva ter tehtna, stično prikazal »Kako je bilo pred vijo'v Šempetru in si ogledajo iz- ^»npio v TtoMtoncVem v katereea se zaieda kot amertSki državljani, id so brez- tembol], če po pomenu presega 9» le.i- ialskem laberu. Pri- k.panine, k, s. Jih pred ».i od- J™ JSSffl ““ ^ pokrajinski okvir. Vse to pa za- spevek bi pridobil na vsebini ko krili, tu pa najdemo podrobno ° P Novih obzorjih, uličnih korakov, pesnikova bese- Prešernov »Krst pri Savici« v Visi od sodelavcev, njihovega ob- bi ga avtor razširil ter se pri tem znanstveno razlago, ki bo zado- „ eLj.J . ‘ Jna da ie zložna uglašena tako da esperantu, izbor Prešernovih pesmi čutka za mero ter tehtno vse- oprl na novo izdajo Prijatelja s stila našo vedoželjnost. Poleg pri- ^dl.. ih w -J enostavni nenosredno- 80 pr€d nBk&1 leU natlsnIli v aivgle- binn Kermavnerievimi onomhami isto snevka J Curka o »Gradovih in Pesnika> kl Je 2S°daJ zapocel pes- bi v svoji enostavm neposredno- smnli zdaj ^ bodo ^^„111 v espe- ln°' . . , , „ Kermavnerjev mi opomoami, isto spevKa j. *-.urKa o Graaovin in niško Vendar je njegovo ime sti bila umljiva vsem. Podobe ia rantu Prešernov »Krst pri Savici«. Tokrat gre beseda o Savinj- velja za Vrečerjevo biografsko graščinah v Spodnji Savinjski ■ n robu domačih kniižev- kavarne liudie iz kletnih stano- Letos praznujemo stoletnico rojstva letoTnjf zboSk s^vzot^ CeTj- len* je^Sal^Srafskipo- r* kvahtetao^vsebfn^'" tega^ dejanj. Solo nova Pesniška vanj f "?U'mdiS“vfeSZ0 S Ž.ulu,ivpp42 savinjske mS' SSvcc la tTSs.bno j' “"“alf.a'v Stem ^ STslSi mo«™ “isS^d" S&Tv predhodni- pol. Je dopolnil Lojze Kad . analiz, Jode.a Ginka o šolstva jaTSSTSiKft&K “ST dTbl'S SU ^^SS'- sestavljen slično kot ki. Ne da bi posebej razdrobili tehtnim sestavkom o »Savinj- in ljudski prosveti«. telohe časa še več oesnik ie no- orenrost * Cenrav oblikovno nje- novo pesnitev bodo esperantisti im- ieposlovne prispevke, kulturno- skem goldingu«. Zgodovinar Jan- , casa’, j J?. ^.--dnosio ni^o. provlzirall v dveh ameriških mestih, zgodovinske in ekonomske anali- ko Orožen ie Dodal »-Kratko zgo- Savinjski zbornik je dopolnjen dal kos vsakdanjega življenja s gove pesmi niso doprinesle niče- slavili stoletnico zamenho- zfterlhčno lahko ooTtavim^ da dčvinhrudirst^alnlndustrife^ s številnimi fotografijami in ski- širšega zornega kota, čeprav tiho sar novega, daje Oničeva lirika fovega rojstva. vLlni f n L r" zltlvil! caml. Ce ob sklepni besedi pove- uglašenega socialnega protesta, po iskreno izpovedani vsebini kos zbornik daje lep vpogled o neka- Spodnji- Savinjski dolini«. Števil- . . i tna k ij zanimiva Prod nami in zbirka nesmi rpsničm-ea živlienia Kot bi po- Guggenheimov muzej - VVrightova terih pojavih v preteklosti in se- ni podatki, ki so nanizani v zgo- za3®Kn:|lga za," m T P,, . ?0lrKa P65!?1 resničnega^ življenja. Kot oi p mojstrovtoa. Letos g0 odpru ouggea- daniosti v Savinjski dolini sliko ščenem nreelednpm delu bodo ne za on(fotne prebivalce, ne »Luči na obali«, ki jo je natisnila dal pianist različne stavke sklad- Lebnov muzej v New Yorku. To je josti v faavinjs , , P eg eanem ae , povemo mnogo. Kvaliteta sestav- mariborska založba Obzorja, be v istem umirjenem načinu m eno zadnjih del slovitega arhitekta kov je resda raznolika, saj zbor- France Onič je odbral raznotere kljub skromnosti izoblikoval to- fi^^^^^^vpuvaf^e 3naSame-nik obsega vse od znanstvenega pesmi, raznotere po nastanku kot plo umetnino. Pri Oničevi zbirki i-iško arhitekturo, ampak tudi na ev-dela do preprostega opisa ter po vsebini. Poleg tistih, ki jih pesmi ne bi bilo odveč, ko bi ropsko in azijsko. Guggenheimov mu-pesmi in črtice. Zbrano gradivo že poznamo, še nekaj neobjavlje- vsaka od pesmi imela tudi letni- pa je vsebinsko toliko raznoliko, nih. »Luči na obali« pomenijo co, ko je bila napisana oziroma kake druge1 razsvetljave, pa tudi na-da najde lahko vsakdo nekaj, nekakšen prerez Oničeve pesni- objavljena. »Luči na obali« je naravna svetloba se dž po potrebi - - - —■- usmerjati in z njo doseči svetlobne Za pionirje-prometnike pa tudi za šolo kar ga bo pritegnilo. ške dejavnosti. opremil Janez Vidic. Bibliofilska knjiga za mladino efekte. Prostor se polagoma spiralno dviga, tako da obiskovalci brez napora, ne da bi prekinili agiedorvamje, ogledujejo umetnine z raznih zornih kotov. Strokovnjaki so izrazili, da je ta Wrightova stvaritev ena naj večjih pridobitev te vrste v arhitekturi. J . ' , , ^ A °b 200-letnici Friedricha Schiller- Po vzoru bibliofil sikih izdaj, kot jo od naturalistične stroge objektiv- hom za mladi svet ustrezno vsebino, ja> Letos je minila 200-letnica rojstva . miqdemu rodu zasluži nohvalo ^ Balzacove »Okrogle povesti« ali no sti. Med njegovimi delt zavzemajo pW tem pa je znai naglasiti ttsie mo- nemškega pesnika in dramatika Frie- opazuie Moramo na nritrditi da ie Pisec knjige pa je storil uslugo uči- Boccacciov »Dekameron«, se je odilo- »Pisma iz mojega milna« naj višje me- 5i?lcha Schillerja. Obletnico pesnika Prav. če se že zdaj pionirji' pri vi- teljem. ki včasih v zadregi za čila Mladinska knjiga za natis knjige, sto. To delo in še nekatera izpod pe- vršite? namenjena m£di£ H^bnilti6 so^roslavifi^vs^ p^^e- jajo cestnim predpisom in dolžno- primerno priročno čtivo. ki ne bi pritegovala mladino le po resa Daudeta smo dobili tudi v slo- bralcem Cena je žali previsoka, da tu Salti v Z^odnfin^hodn? Nem- sUm. Zanimanje za motorizacijo med vsebini, ampak tudi po oprema- ter sto. To delo in še nekatera izpod pe- bi bila knjiga dostopna širšemu kro- em Seveda tum to Šot ni brišlo do miril ie dokaj razgibano. Da ne bi 44 vsr* tttKihqiq emH««! -ia nami »Zaistavonoša« v biiblio- gu. brallcev. Igor Gedrih * > -- _ _ pris Ko hodimo po ulicah, pogosto na- dogodkih, kjer Je dekletce padlo z letimo na križiščih na pionirje-pro- voza, o dogodkih, ko sta fanta na hietnike. Uniformirani so, bolj resni kolesu zakrivila nesrečo, in podobno, kot ponavadi, mlade oči pa resno Zgodbe niso puste, berilo bo pri-sledijo cestnemu prometu. Ce je po- memo za šolske ure, ko bo učitelj trebno, opozorijo, povedo o promet- hotel poučiti šolarje o nevarnosti na hem prekršku, zlasti pozorni so do cesti, o prometu. Prav to, da je be-svojih vrstnikov, ki brezbrižno hodijo rilo pisano z mislijo, da bi kar se Po cesti. Včasih so v zadregi, če se da nevsiljivo približali cestne pred-hstavi starejši človek Da bi pionirje in šolsko mladino o^zinimfS^^tnSSiki ji tudl po teJ p!ati vzbujala 501,1861 le Pred mletk seznanili z. nevarnostmi J?, prt.Sa"3eum “ za lepoto in okus. V ta namen Je filski iz osemletk ceste in V Mladinska avtomobilov. Je bilo usmerjeno delo kni^oo noHcSu^nrimerno kniiao iz- s P!°nirjl izven šole in v šoli v prak- Mfladinska knjiga izbrala francoskega Takšen naslov knjiga je Izbral Pod8peresa DragPa ™uhegak besedilo tlčno in teoretično dejavnost. Tudi Pisatelja Alphonsa Daudeta, prevod prevajalec kt je ocibrac osem črtic *~u. peresa uraga auiiega, ucseuuv vn«*toa Hr. nH«navi>ia nnultni Ao- ie zannaja Karlu Dobrdi. likovno f ... .. .. . _ . ... izdaji. nekega kulturnega sodelovanja za proslavo, ampak sta obe Nemčiji praznovali vsaka zase obletnico Schillerjevega rojstva. V Weimaru (Vzhod- pod peresa praga Suhega, Deseouo t"‘knJižicaV'’bo''priMtovaia'poučni^de- je zaupala ' Karlu Dobrdi, likovno T^.n"' Nekako neobičajno Je videti, da na Nemčija) so proslavo obletnice po- Pa je priredil Josip Ribičič. »Nevid- Zaradl nazorneišega opozorila na tvoromo pa E Justinu ob^lrnel^e zbirke »Contes de Lun- j Mladinska knjiga nartsmila knjigo vezali s festivalom nemške mladine, »e pasti« - tak je naslov knjige - lez- z-araai nazornejsega opozoriia na opremo pa z« jusluiu. dj(( ia nandsal ob času t,_____________________________s,, Tt=u« KNJIGA O HIŠI -- ko.,.,- - jc v e.. cestne nevarnosti vsebuje knjiga šte- 011,10010 pa r"' Ju“ulnu- di«. Daudet jih je napisal ob času Grabrijana »Kako=je nastajala nala v Italiji je Picolo Teatro izvajal od- vsebujejo^osemnajst kratkih (Zgodb, ®^eef^g*af«e. priložena pa i?e tu- Alphonse Daudet je istih let kot francoskopruske vojne. Menda je bil sodobna hiša«. Ze naslov pove, da gre bran program iz Schillerjevih del. v _i j..,. . " ' Zola', vzsomik in teoretik naituralisfctč- to prijateljski dar patriotizana, saj so za delo, ki govori o airhiteScturt. Od- Pekingu pa so uprizorili Schillerjevo ne smeri. Resda je siediil metodam o tej mučni vojni pisali tudi Zola, ločitev je preprosta — gre za sodobno dramo »Kovarstvo in ljubezen«, naturalističnega Ptoanja m gradil na mup= to dru^ De da je na po- vsaka pripoveduje o prometnih dogodkih, ki niso vselej rožnati. O vilne fotografije, priložena pa je tu dl tabela cestnih znakov. Poučni značaj, ki ga ima knjižica Suhega, je praktične narave, vendar je pripovedna oblika dovolj pestra, da bo v Uspeh jugoslovanske razstave ▼ berilo upoštevano v šoli to Izven osnovi dokumentiranega gradiva, toda Prej veselega Daudeta vojna tetko ^“Tto XokTto pr- VelikTBritaniji. Dalj časa je bila od- šoto!°Fotografske0 priloge1 dajejo žoS® “ -^..fnesUh v Vem Stvaren zllo rSen ton kar je po- impujlzivnost. toplino v toliki meri. ja. Vse prevedene zgodbe so ubrane turt to gradbeništvu. da ga prav te poteze nekako odvaja- Za naše naj mlaj še Drugi del srbohrvatsko-poljskega slovarja. Naš rojak dr. V. Frančič je Objavil drugi del srbohrvaško-polj- vsem'ria ‘mestu! skega slovarja. Dr. Frančič je znanstvenik. ki deluje na Jagielonski univerzi v Krakovu na slavistiki. Že pred vojno je objavil vrsto del s področja jugoslovanske kulture, po vojni Pa je izdal antologijo srbske, hrvaške in makedonske književnosti, pred tremi leti pa opisno slovnico srbohrvaškega jezika. Pred kratkim je iz- Zdaj, ko se »fbohrvaSo-poljskeJa ^iovarlf^Ti I““med' notofetaml ljan~ Ogorelec pouči mlade elektro- ^f^jl^i ^ STil rro^Tb^lj^Sco: "j^" slov^rsk^^elo13?^ celovito T^bo^gato! zadnje dn?° je^^prišlo11 na va^iomete^f^? ^ol^^a^s^d^o^koriMmo bi b tlP i k »SUr* n0Vltet' ^ 23 še oPl^^d»0K?e«a ^ kUltUr°- Na kratko se pomudimo pri knjlž- In Svad' Ovarij6 lA da ™' ^ skovlS"Suto" za^^matolo^ol Kniižica »Duševno nerazvit ni pollci- mor0a na3demo kaJ’ kar b0 Vse to zahteva sorazmerno malo stro- "e im!?a “aiožba pru??vo5T za in socio- posameznih akjivih bivših okrajnih pc&iSMSrdvorimo o togijo^z Društvom giasben.h pedago- društev. Delo strokovnih aktivov je iz le- • Vera Albreht: VESELA ABECEDA ppl. 400 din • Pavle Zidar: KONJIČKI — kart. 170 din • Cene Vipotnik: ZELEN GROBEK — kart. 160 din • Fran Levstik: MARTIN KRPAN — broš. 390 din ppl. 550 din • James Kruss: TEREZINKA, Z ZVONČKOM VLAK — kart. 280 din • Dragan Lukič: Z DEDOM POTUJEVA - broš. 150, kart. 230 din • Walt Disney: SNEGULJČICA — kart. 650 din • Walt Disney: PETER PAN — kart. 650 din • Walt Disney: TRIJE PRAŠIČKI — broš. 240 din • Hans Fischer: ROJSTNI DAN • Hans Fischer: TAČKA novih smernic skoraj v celoti na- p“u^|ae^5SiieeiSdar govorimo o loe1‘to' z ifruštvom gtaabemih pedago-vezani le na pozitivne rezultate foufinih ek^j^je8. potrebno gov Dru^om Za ^ « KNJIGE ZA ŠOLARJE: svojega lastnega dela. — Člani poudariti, da ne gre za kake zabav- to6dv°L 1 18 v lerto bo,1J oh^frno, zajema vedno fdmmM ie na toV « • • otrok to močno krepiiia njll^vo strokovno aktivov so se redno ude eževan pre- tvov lo komisiji že predtožiri svoje • 6 razvojni Stopnji Otrok met:odj^no prizadevnost Takih štu- da vanj, to so jih prirejal.« ta društva proračune za 1. 1960 obenem z delov-najbolj občutljiv in sprejemljiv diljskiih ekskurzij (obleci'industrij, na- 4n sodelovali v aiiskusdjstoh večerih. programi« ki slonijo na deseda- Za negativna likovnp vnlive V 6., prav, tovarn. Itd.) je predvojna, med- v širšem okviru omenjenih društev izkušnjah in novih smernicah. V. in 8. razredu pa naj bi se UVedli likovni krožki, ki bi vsaj nujnost za celo vrsto aktivov: zgodo- svoje strokovno znanje tudi nekaj slednji- Ožje strokovno izpopa.njeva- —■sriHs “evnosti. Predlagajo še, naj bi se Ogledajo pokrajine to pogoje, iz ka- Soboti, člani glasbenega aktiva na si5rb za uveljavlijanje šolske refopie OrEaniviml tAČni za vsa ki nčiin terih so izšli naši kultu mi ta literair- glasbenem seminarju v Dubrovniku, v področjih posameznih predmetov. S nizirai tečaj za vse, Kl UČIJO , delaV(d in ki so močno vpsivaii tu- nekaj romanistov na tečaju v Sphtu, vsebina dela v aktivih naj bi s pre-la predmet. — Člani aktiva za ^ njihovo ustvarjalno . delo. — 2 romenlstki na 2-mesečnem tečaju v izkušenimi oblikami v glavnem osta-tolesno vzgojo Ugotavljajo, da Omembe vredno je, da se je zlasti zgo- Grenoblu v Franciji. 2 člana angk je- ia, okrepila pa naj bi se še povezava trni kvaliteta dela Dri tem nred- dovtfnskemu aktivu posrečilo že v pre- rtka pa na večtedenskem tečaju angl. s sorodnimi strokovnimi društvi to P Kvaliteta aeia pri tem Prea godskem letu vključiti v to jezika v Angliji. C lam s.ovenskega mstitut; ter sorodniki aktivi, da bi metu zaradi slabih materialnih 1 strokovnega izpopodnjevanja aktiva so se Udedežidi kongresa v Za- bilo na ta način strokovno to ideolo- Pogojev. Mnogo Šol nima telovad- tudi učitelje 4. in 6. razreda osnovnih Sietra. biologi pa kongresa v Cmi iko poglabljanje in delo koordinirano nic no nrimArnih igrišč kier bi šoil, lejer poučujejo predmet: Spozna- gori. in ^ bi zajelo čtm večji krog vzgo- bij« v® pnmermn Ignsc, Kjer Dl d£dttPf ln prtrodo. v preteklem Vse obMke strokovnega delovanja jiteljev iz osnovnh, srednjih in dru-na možna koristna telesna vzgo- g0iSkem setu so bile številne poučne (predavanja, hospitacije. ekskurzije, gih šol. Treba bo še tesnejše poveza-la. Glede dijaškega izvenšolskega ekskurzije organizirane v spomin in tečaje dn kongrese) je komisija za ve ta večje pomoči iz veni juh! Janškim Udejstvovania so mnenia da bi proslavo 40-,letnice KPJ to SKOJ. strokovne aktive podprta - kolikor članom ta aktevom. ki po nekater.h hilAJ , ovanla 80 Ekskurzije je organizirala večina ak- je pač mogla — z dotacijo, ki jo vsa- občinah oživljajo z dobrimi nameni 110 koristno osredotočiti .organi- tivov, nekatere so bide povezane s ko leto nakazuje Svet za prosveto in programi. Aktivi bodo organizirali 2acijo dela na eno mesto, kajti hospitacijami Na teh ekskurzijah so OLO-Ljubljana za delo v strokovnih počitniške seminarje in iskali todi dogaia SA Ra T, času cnnmlaiian- udeleženci spoznal med drugim po- aktivih. Izveniljubljanskim članom, ki Stikov to zvez s sorodnim.: aktivi v Sklb? 1 ’ d , e spomiaaan gerame to zgodovinske so se udeležili predavanja ali hospi- drugih krajih naše republke. “toh tekmovanj razpisujejo raz- prgdele hkrati pa tudi način, kako tacije. je komisija mogla povrniti le S takim načrtom za nadaljnje delo be množične organizacije, športne nevsiljivo in uspešno na ekskurzijah prevozne stroške, prav tako je mogla upamo, da bo uspešno naše prizade- ZVeze itd hrA7 AAtrAhnA koordi- približati dijakom umetnika. živOje- kriti de prevozne stroške v giavnem vanje za strokoTOO ideološko to me- nsriil lta' ,-«eZ P? ,eDne K?°r . nje ljudstva in nastajanje umetnin udeležencem na ekskurzijah. todično tepopolnjevanje našjh članov, »acije različna tekmovanja in zrcalo tega življenja Poučnih Razen strokovnih aktivov na splošno Dotorodošda pa nam hi bila pomoč in “Portne manifestaciie in je oni ekskurzij so se prav tako kakor ho» izobraževalnih šoilah deluje na strokov- izkušnjo prt enakem de.u v drugih del mladi n a bi ia ..oaari nn t a)?- spitacij udeleževali člani iz različnih nih to vajenskih šolah 9 aktivov, ki krajih naše domovine, zato je pc- Rto»an?dlne> ki 3e vezan na 1615 medeiov našeFa okraja Poudariti je jim je bda vsebina dela v glavnem trebno, da kar najtesneje sodelujejo toovanje, odtegnjen od rednega P tirebno, da “so trUe vse ekskurzije enaka onim za splošne predmete. — vsi prosvetni organi, ki imaj° lste —V šoli in je zato učni uspeh vnaprej temeljito pripravljene na Učitelji to vzgojitelji posebnih šol naloge. • Wilhjalmur Stefansson: ESKIMO KEK — polplat-no 480 din • Tone Seliškar: DEKLICA Z JUNAŠKIM SRCEM — kart. 440 din • Charles in Mary Lamb: PRIPOVEDKE IZ SHAKESPEARA — ppl. 780 din • Aleksander Beljajev: ZVEZDA KEC — ppl. 550 din • Predrag Jirsak: LUNINI OTROCI — ppl. 690 din • Milan Nikolič: PRSTAN Z ROŽO — broš. 440 din • Karel Capek: DASENKA — MINDA — kart. 490 din • Fran Finžgar: ZVERI — kart. 360 din • Helena Boguszewska: ZA ZELENIM NASIPOM — broš. 435, kart. 600 din • Johanna Spyri: HEIDI — kart. 440 din • Jože Pahor: MLADOST NA KRASU — kart. 330 din • A. I. Makarenko: PEDAGOŠKA POEMA • France Bevk: SMEH SKOZI SOLZE — kart. 520 din • France Bevk: RAZBOJNIK SALADIN — kartonira-no 485 din • France Bevj^: OB MORJU IN SOCl — ppl. 690 din VSEM PROSVETNIM DELAVCEM, POVERJENIKOM IN ZASTOPNIKOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 19C0! MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Tomšičeva 2 G. D. Naša diskusija: Z<1 Sili proti podaljšanju šolskega leta V zactnji Številki PD Je tov. dr. način Ui moraiS Se vedno poučevati v merjava se mi sicer ne zdi posrečena« Lunačkova napisala nekaj pojasnii, juliju, to pa Je čas, ki ga tudi sama ker pa je že tukaj, ostanimo pri njej. 7-akai nai bi sn nodaliSaii noulc na tovarišica smatra za neprimernega. V Delo zdravnika-kLrurga je vsekakor zakaj naj w se podaljšal pouk na teh vročih dneh bi pafi mog^toe- v gotovih primerih izredno naporno 25° dni. Ne strinjam 86 v . tavlja najmanj Sest tednov letnega dcpusta, da to ni brez upravičenega razloga. Ptrav gotovo ta narekuje po- z zdravnikom- _ _ . . vi, da je delo slednjega mnogo te- ne motim — tudi med zdravniki. Se žavnejše od učiteljevega, da pa ima vam ne zdi? ....... T. M. pouk vrši v dveh Izmenah. Polovica !-le^o dopustu, kot velja 1. Pomenila bi veliko razbremeni- IveSnom^1zab;jajo. da se njegovo glavno delo bremenitev? V 40 dneh bi lahko na- 40 dmj v letu manj možnosti, da pre- začne šele po pouku pn pripravah, domeatilli recimo 160 učnih ur, če bi žive popoldneve skupno a svojimi tkanju gradiva, itd., da o drugih imeli po štiri na dan. Naše šolsko otroki. Vprašanje je tudi, če bi se obveznostmi sploh ne govorim. Ce je leto ima 210 učnih dni. Bačunica nam lahko vs! sta;ržj zvratilU v mesecu Sol- 11 a5® de,:o res tako neutrudljivo, alii torej kaže, da ne bi pridobili dnevno sklh počitnic na letnih dopustih, ki f® van} ne zdi čudno, da je vendar niti ene cele učne ure. Ostalo bo torej tudj običajno prežive z otroki. Miub temu in kljub počitnicam tako povprečno še vedno po 4 do 5 ur po- To vel(ja seveda z» mesta. z6l° veliko pomanjkanje v naših vr- uka dnevno. Ne vem. če bi zato lah- J “ . stah? BekU boste, da je pomanjkanje ko sploh govorili o kakšni večji raz- , *Cai! Pf na podeželju? o tem je kadra čutiti tudi drugod, tudi v 5rrS‘ “ hm dopuste. Pri- voritno. Vsi vemo, da je zato na primer junij namenjen več ali manj predvsem utrjevanju učne snovi in da se še nekako dia delati v razredu tja do desete ure dopoldne, medtem ko je pa ostali čas to že zelo naporno. Kaj Pa popoilJdne? Vsi vemo, da imamo pri nas zaenkrat v glavnem pouk v dveh izmenah in tudi, da sa- kSriiu0 A™&rtJiko^redmaiuatl^S K. J. je v članku pod tem na- morkoli. Ce znajo obdržati dis- se pravi imeti v vročih dneh pouk v slovpm v P. D. št. 19 osvetlil ža- ciplino, lahko zavlada po jedi ena dveh izmenah, v natrpanih učilnicah, položaj učencev in dijakov, ura tišine, ki bi vsem tako dobro tooSeiahkoV prezračito?eaMtsiim, da ve ki pridejo na ogled bele Ljubija- dela, da bi nato veselih oči od-to lahko najbolje to tisti, ki sam to ne in njenih številnih spomeni- šli zopet na pohod po mestu, doživlja, zato m čudno. če_se j e že ^ zanimivosti. Ob čitanju Krana, ki jo imajo učenci s ^frimrice^poato^skrčtti na mi- njegovih vrstic sem se živo spom- seboj, ni vedno najboljša. Vsa nimum ter jih pričeti potett prej, na nil vseh dolgih vrst že od vožnje premečkana in p os val j kana, pa primer v krajih, kjer m snega. utrujenih in neprespanih otrok, tudi najbolj izbrana ni. Po mast- M ^ 86 vlečejo po ljubljanskih uli- nih klobasah se napijejo mrzle raii nujno poučevati vsaj do’polovice cah posebno v pomladanskih me- vode in posledice poznajo sprem-j ulij a. če že ne ves julij. Zakaj? Se- secih, pa tudi sicer. Ijevalci,.. Čemu pa imamo V daj namreč zaključimo s Hudo jim je 0b pripeki vročega vsaki šoli mlečne kuhinje? w mora?' biti a« eto krote Julija ali sonca, še huje pa, če jih preganja To so kraji, kjer se lahko nudi pa vsaj do is. julija, da bf pridobili deževno vreme in ko postajajo obiskujoči mladici nekaj toplega! ? IS1 TrLt' Na^k P«i napušči, v vežah in se krive Kdor pride le za en dan v Ljub- da bi nadomestni še is dni. Na vsak ££ tež^iml aktovkami in nerod- Ijano (aU drugam) mu ni treba nimi krušnjaki. Včasih se srce opoldne popolnega kosila. Sveže krči ob pogledu na te n a š e otro- skuhan kakao bi kar pokrepčal ke, ki pa se počutijo v naši sredi utrujeno mladino, Dobro bi dela kakor nezaželeni tujd. Le poglej- tudi čaša Argo juhe. Vsak bi te jih in iz njihovih obrazov bo- moral s seboj prinesti vsaj čašo. ste posebno proti poldnevu in v Mlečna kuhinja naj bi pripravila popoldanskih urah brali pred- hrano po predhodnem naročilu in vsem silno utrujenost in zdolgo- proti odškodnini ter primerni na-časenost. Sami veste, ki Imate ob gradi kuharici. Pri razredih okoli potovanju po tujih mestih ven- 30 oseb je nagrada lahko kar Plod tem geslom se Je vršilo nar darle kak dinar v žepu, da se izdatna, a posameznik niti dosti f^preŽX^u nes^č M ga^ morete zateči v kak gostinski ne bi čutil tega! razpisal doz za vso šoteko mladino kraj, kako vas utrudi hoja in po- Vse to lahko organizirate sa-z zaključnim rokom 22 novembra. haianje ^ muzeja do muzeja, od mi v dogovoru s posameznimi fciteri bh pr- znamenitosti do znamenitosti, ljubljanskimi šolami, ki jih ima- votni role podaljšan. To pa se ni zgo- uboga para naših otrok pa mora mo sedaj _ kar precej, in nekaj »KAM Z NJIMI?« »Neprevidnost ni pogum« mmfmn sssis kasneje poslali dopise, geev jn druge prtljage. Nekateri di popotniki ob času obiska st p mnogo slik. fotografij, pesmic, neko- varišice, ki so poleg vsega obre- dvoje vazno: 1. Upravitelji m Mko albumov, ki so jin izdelali foto- menienj tudi s skrbjo, kako var- ravnatelji ter hišniki se morajo no prepeljati svoje ovčice čez zav^ati, da so šole zgrajene za nate trakove in celo mala plastika vedno bolj prometne ceste in mladino m da ji morajo vedno iz gline, ki predstavlja obcestni spo- , • množico. da se nikdo ne služiti! Pretirana pažnja na za- menik kot jOpoTOril0 proti ,^YaPa?~ in™,!,} vodu odtuji šolo mladini in izvirno domiselnega gradiva, da ga Ce se bodo taki trudni spre- ljudstvu! 2. Mladi gostje pa naj bo treba pokazati vsem šolam v obli- vodi letog ponovijo ge boste lah- se vedejo kot gostje! Snaga in ki potujoče razstave. ko Q ^ prepričan in Spo- mir sta pogoj, da bodo dobro- Z. znali, da je to stanje nevzdržno, došli še drugič. Pred odho- okrog tisoč nagrad v skupni vredno- Preden pa bi mogla oblast ali dom sami vse pospravi-sti skoraj poldrugi milijon. TCdWtele njihove na- . jezeru, v Boh. Bi- potrebnim učencem in dijakom 108 P^e priZ^T^e smo strTci in v C e r kni ci, kjer ter ne bodo samo am- dobdii tudi iz drugih šol, ki že ne- smo po dva dni prebivali, od tam pak prijetno in prijazno zatoči-strpno izprašujejo za rezultati. Prt- delali jziete, spali na trdih tleh šče vsej mladini. -SSSTrebPak^ornjfK^jnea^ in kljubovaU nalivom, zimi in m- Pavel Kunaver pak kvaliteta samih dopisov. Zato se & ter ostali veseli in srečni, be-je osnovala posebna komisija v okvi- ye^a za nami ni ostalo nič ra-Su l^^m-doI: zen zahvale in nagrade za sna- Sekretariata, za premet in tiska, ki žilko! bodo skupna izvedli ocenjevanje do- Tako pa naj tudi številne Ijub-pisov. Vsak dopis preberete najprej , g , nudijo izletnikom diva Kana komisije in ga označita po Ijanske soie ntuuju kakovosti A, B ali C. Nato poaiamez- eno ali dve učilnici V času od ne skupine ponovno pre&tejo dopis DOjdne do dveh na razpolago, da se tuji dijaki in učenci temeljito itd Bazumijivo je. da ima zato ko- oddahnejo od pohajanja po mestu, mišlja mnogo dela, ker hoče biti ob- Tam se iahko odpočijejo in po jekttvna. Upamo, da bo delo kmalu , iSano in bomo srečne nagrajence potrebi tudi naspe. , ,, objavili še pred novim letom. To pa No veste, kako sladko spi mladi naj ne bo konec ampak spodbuda za na tudi na trdih tleh, samo da a^Sto^eb^^j Msk? ml: ima malo časopisnega papirja dini v zvezi s porastom tehnike, pro- pod seboj, glavo pa na krušnjaku metne motorizacije, tujskega prometa ali na nahrbtniku! pa tudi sprem-m drugih vzrokov nesreč.^^ gtanM| ijevalci bi se lahko naslonih ka- Prosvetnl delavec Izdajatelji Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-m do 185, Int. 36« — Naslov uprave: Ljublja- na, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 30» din — Štev. ček. rač.: 600-70/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini NOVOLETNA ZGODOVINA NARODOV JUGOSLAVIJE, L, IL, pl, 4200 din G. STUPICA: MONOGRAFIJA, pL, 2000 din ZBIRKA »TOKOVI ČASA«, pl„ 3490 din TONE PAVČEK: SANJE ŽIVIJO DALJE MARJAN ROŽANC: MRTVI IN VSI OSTALI VLADIMIR KAVClC: NE VRAČAJ SE SAM SMILJAN ROZMAN: OBALA IZ ILUSTRIRANE ZBIRKE »VEČNI SOPOTNIKI«! GORAN KOVAČIČ: JAMA, pl., 800 din, numer, usnje 1400 din FRANCE PREŠEREN: KRST PRI SAVICI (tik pred izidom) Cenjena naročila pošiljajte DRŽAVNI i ZALOŽBI A SLOVENIJE LJUBLJANA, mestni trg 2« ČOPOVA 3 TRG REVOLUCIJE M CELJE. TRG v- kongresa s ★ OBENEM VOŠČIMO VSEM PROSVETNIM DELAVCEM ★ SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO! KNJIŽNE ZBIRKE CANKARJEVE ZALOŽBE ZA LET01960 Ljubitelje dobre slovenske knjige, zlasti pa vse dosedanje naročnike vabimo, da si ogledajo program naših knjižnih zbirk za leto 1960. SVETOVNI HOMAN Honore de Balzac: Howard Spring: Samuel Butler: Shi Nai-An: LILIJA V DOLINI MOJ SIN, MOJ SIN POT VSEGA ŽIVEGA RAZBOJNIKI IZ MOČVIRJA LIANG SHAN SODOBNI ROMAN BIOS Miguel Angel Asturias: GOSPOD PREDSEDNIK Danilo Lokar: LETO OSEMNAJSTO Aldous Huxley: KONTRAPUNKT ŽIVLJENJA Zaharia Stancu: BOSONOGO LJUDSTVO Gaj Svetonij Trankvil: DVANAJST RIMSKIH CESARJEV Marjan Kozina: V SVETU OPERNE GLASBE Ilyes Gyula: „ PETOFI Dr. Črtomir Nučič: RAZDOBJA ALKEMIJE Josef F. Perkonig: UGRABLJENA STRD Haroun Tazieff: ŽIVI OGNJENIKI Peter Abrahams: DIVJI POHOD Wilhem Moberg: V NOVI DOMOVINI Frans G. Bengtsson: RDEČI VIKING Z. S. Zorin: OD ZANZIBARA DO MESEČEVIH GORA Knjige naših knjižnih zbirk lahko plačujete v mesečnih obrokih, njih cena pa Je nižja kot bo kasneje v knjigarnah. Vabimo vas, da se nemudoma priglasite v krog naših naročnikov, kajti tudi v letu 1960 bomo tiskali knjige v omejenih nakladah. Vsa podrobna pojasnila in prospekte dobite v založbi in v vseh knjigarnah. NOVA LJUDSKA KNJIŽNICA CANKARJEVA ZALOŽBA L J U B L J A N A — KOPITARJEVA 8 p. p. 163 I> tr11-« !> U