UDK 808.63-87:808.63-55 Ioatia PoDŠe Pedagoška fakulteta, Maribor OBLIKOSLOVJE V GOVORU ŠMARJA PRI JELŠAH Govor Šmarja pri Jelšah in okolice je eden najbolj tipičnih predstavnikov osred-nještajerskega narečja, zato je bil že večkrat predmet manjših raziskav, predvsem glasoslovja. Naša razprava podrobno prikazuje njegovo oblikoslovje. The microdialeet of Šmarje pri Jelšah and its surroundings is h'ghly representative of the central Styrian dialect, therefore its phonology has often been the subject of research by Slovene linguists. This article is the first comprehensive description of the Šmarje dialect's morphology. 0 Uvod 0.1 Govor Šmarja in okolice spada v osrednještajersko narečje. To narečje so doslej raziskovali Fran Ramovš,1 l ine Logar,2 Jakob Rigler,2 šmarški govor pa sta zapisala Martina Orožen za OLA4 ter France Jesenovec.5 Njihovo zanimanje je veljalo predvsem glasoslovnim značilnostim, tako da sta v moji magistrski nalogi6 prvič sistematsko obravnavana oblikoslovje in skladnja. 0.2 Govor Š. ne pozna tonemskega naglaševanja, ampak jakostnega, ta pa ni vezan na določen zlog v besedah. Ker so se dolgi naglašeni samoglasniki razvijali drugače kot kratki (npr.: ä > Ä, a>â; ï>éi îi, i>i itd.), je postalo razlikovanje med dolgim in kratkim naglašenim zlogovnikom lonološko relevantno: kolikostno nasprotje je bilo odpravljeno in nadomeščeno s kakovostnim. Kratki zlogi so preko nadkračin prešli k enotnemu jakostnemu naglasu. Glede na to se ločijo naglašeni — več je dvo- kot enoglasnikov — od nenaglašenili. Izgovor naglašenih samoglasnikov je napet, izdišno močan: ne-naglašeni samoglasniki so nenapeti, nižji, nekako zamolkli. Govor je počasen, tonski register visok. Glede mesta naglasa je treba upoštevati, da se je psi. ckfl. pomaknil proti koncu besede, naglasi s kratkega zadnjega zloga pa umaknili proti začetku besede. Skrajšani psi. akut v nezadnjili zlogih se je tu zgodaj podaljšal, zato imamo pri vseh samoglasnikili iste odraze kot za stalno dolge ali pod ckfl. podaljšane. Podaljšanje * > " s pomikom na naslednji zlog je v šmarščini v nasprotju z nekaterimi drugimi štajerskimi narečji dosledno ohranjeno (ukàu 'oko', takàu). Drugi naglasni umik v tipih zenà, nogä, maglä je dal naslednje odraze: žienažena, nuńga noga, miégla/mégla; enake odraze pa imamo tudi za novoakutirana e in o v zadnjih besednih zlogih (kmiét, škuof), kar govori za to, da sta obe daljšanji potekali časovno blizu. 1 Dialektološka karta slovenskega jezika, Lj. 1931. 2 Karakteristika južnoštajerskih govorov južno od Konjiške gore in Boča. — Pogovori o jeziku in slovstvu. Maribor 1955. 61—65. 3 Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu. — SRL 13 (1963), 25—78. * Šmarje pri Jelšah (OLA 18), v: Pavle Ivič et al., Fonološki opisi srpskohrvat-skih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvncenih Opštesloven-skim lingvističkim atlasom, Sarajevo 1981, 157—163. 5 Narečje vasi Sotensko nad Šmarjami pri Jelšah. — Celjski zbornik, Celje 1959. 298—307. • Govor Šmarja pri Jelšah in okolice. Lj. 1980, 215 str. (tipkopis). Med mlajše nareöne umike v šmarščini spadajo primeri tipa zélen, širuk, oótruk, medtem ko je sicer v štajerski narečni skupini splošno razširjeni me-tatonijski umik ckfl. z nezadnjega zloga za en zlog proti začetku besede v šmarščini le delno uveljavljen: muatka, pristana. Zelo močna je morfologizacija naglasa, kar pomeni, da se naglas osnovne oblike posploši na vse oblike iste besede, zato tu prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. 0Л Za lažje razumevanje oblikoslovnega gradiva navajam v uvodu fono-loški sestav šmarškega govora. Naglašeni7 samoglasniki Nenaglašeni8 samoglasniki i ü i u ié/é uó/ó e a éiii óu/iiu ài óu Zlogovniki9 so tudi l, m, џ. é ä à Soglasniški sestav10 se le neznatno razlikuje od knjižnega: Zvočniki: o m Nezvočniki: p b f I t d l r n c s z j J č S ž k fi h ' Znak /'/ nad samoglasnikom pomeni mesto naglasa in hkrati dolžino, pika pod e ali o označuje ozki izgovor, e in o brez pike spodaj se izgovarjata široko; e in o v dvoglasnikih ié in ud sta vselej ozka, a tega zaradi tehnične poenostavitve ne označujem posebej. Poenostavljeno zapisujem tudi dvoglasnike éi, âi ter óu, au (v strokovni literaturi doslej večinoma pisano ej, ai, ou. au) z naglasom na 1. mori ter s širino pri e-ju in o-ju. Fonemi /ié/ in 'féil ter /uo/ in fóuf imajo proste variante p in ii ter o in ilu. N Sestav nenaglašenih samogl. je v primerih z naglašenimi dokaj skromen, enak v pred- in ponaglasni legi. Vsi nenaglašeni e-ji. odrazi za psi. e. ç, é in a, težijo k širini; nasprotno pa so se nenaglašeni o-ji, nastali iz psi. o in q. usmerili navzgor in so sedaj zoženi do u, tako da ima govor izpeljano popolno ukanje. 0 Zlogovniki /, m. n so nastali po upadu samoglasnikov ob l. rn. n in nastopajo samo v nenaglašenili zlogih. Za knjižni ar (tudi za zvezo a + r v izglasju) srečujemo v šmarščini dosledno (a + r) v naglašenih in nenaglašenih zlogih. 10 Šmarski soglasniški sestav se od knjižnega razlikuje v naslednjem: t) /v/ pred vsemi zvenečimi soglasniki izgovarjajo kot [v], pred nezvenečimi pa pa se premenjuje s [f]: kot d nastopa tudi namesto predponskega u- ter kot proteza pred o (vlečt, ozét. omrâit. obéit, oótruk. oóće): na koncu besede je џ: sio. daiłao. 2) jI/ nastopa pred â, a, àu in ai. Trdi izgovor je najbolj izrazit pred âi, drugače je le rahlo zaznaven, individualno celo izginja. Potrditev fonološkega statutsa I-a najdemo v nasprotjih кгШа : krâla za knjižno kradla : kralja. 3) Med zvočniki ima šmarščina rahlo nosnjeni drsnik [f/, nastal iz nekdanjega »i. Nastopa v položaju med dvema samoglasnikoma; v položaju za soglasnikom in včasih tudi v izglasju pa je nosna prvina lahko opuščena. 4) Svetli drsnik /j se izgovarja enako kot v knjižnem jeziku, zato ga tudi ja/ zapisujem z j, izgovarja pa se kot [. 5) Mehkonebni pripornik /h se izgovarja enako kot v knj. jeziku. 1 Oblikoslovje t.O Y oblikoslovju je potrebno opozoriti na tiste slovnične kategorije ter oblikotvorne in oblikospreminjevalne vzorce, ki se razlikujejo od norm knjižnega jezika. V ožje oblikoslovje spadajo pregibne besedne vrste: samostal-niška beseda, pridevniška beseda, glagol in pregibni povedkovnik; v širše še nepregibne: prislov, nepregibni povedkovnik. predlog, veznik. členek in medmet. Razprava se omejuje samo na polnopomenske besede, ker pri slovničnih besednih vrstah med šmarščino in knj. jezikom ni omembe vrednih razlik. 1.1 Samostalniška beseda 1.1.1 Samostalniki. Govor Šmarja in okolice pozna v ednini vse tri spole, v množini pa samostalniki s. spola postanejo ženskega ali moškega. Od števil je povsem izgubljena dvojina, razen v IT dv. za m. sp., a še v tem primeru se največkrat dodaja števnik dva. Zato bo pri vzorcih navajana le ed. in mn., pri m. sp. še I dv. Obstaja 6 sklonov, posamezne končnice po imajo veliko večjo pomensko obremenjenost kot v knj. jeziku; v sklanjatvenih vzorcih je prisotna močna težnja posploševanja ž. a-jevskih končnic k vsem spolom. 1.1.1.1 Moške sklanjatve poznajo v ed. še podspol živost/neživost. (1) Sam. 1. m. sklanjatve se pregiba jo po naslednjem vzorcu: kuDäc-0 -a -i -a -i -am; -a: -i -u/uif -am -e -ah -am. Od knj. jezika se razlikujejo D'M. ed s končnico -i ter D. M in O inn. (= dv.) s posplošenimi kočnieami -am, -ah. -am iz a-jevske sklanjatve. Po upadu nenaglašenega končnega -i v O mn. imamo v O vseh števil enako končnico -am. Sam., ki imajo v I ed. v osnovi i, ü, d, doživijo v odvisnih skl. premeno: dim déima, krüh króuha, brdt bräta, kar kaže na staro kolikostno razliko na-glašenega samoglasnika. Premični naglas imajo sam. božič bužeiča, človek čluvaika, ječmen ječ-màina, jélen jelàina, jézik jezéika, kósta] kustüja, vôruh vuràiha. Mešani naglasni tip je zelo redek, saj je večina sam. prešla k nepremičnemu tipu: most -a, grdi grüda, ndus -a. V mn. tu ne poznajo podaljšane osnove z -OV-: brdigi, mósti, séini, vdrti, zéidi, plduti. Izjemo predstavlja nekaj zelo pogostnih sam., ki so v posameznih sklonih obdržali naglas na končnici: brdik bregä, gnduj gnujä, bâuk, bugä, luis lesä, ndus ouzä/vduza, mn. vduz^vuzjdi, zóup zóuba. toda mn. zubjdi in O zôubam/zubméi. Nenaglašene končnice -je v mn. ne poznajo. Zelo redki končnici -dim, -dih v D in M mn. sta vselej dvojnici običajnih končnic: läsam lasdim, zóubah/zubdih, moužah mužaih. Izjemno redka je tudi -mi v O mn.: lasméHlâsam, mužmei/moužam. Smarščina je odpravila tudi končniški naglas v korist nepremičnega na-glasnega tipa: dés dęźa, stiébar -bra. Pri sklanjatvi sam. se pogosto srečujemo s kakovostnimi premenami v osnovi, s katerimi je šmarški govor nadomestil nekdanja kolikostna nasprotja (grünt gróunta — gl. zgoraj). Premene osnove, odvisne od zakonitosti o razvrstitvi slovenskih soglasnikov v izglasju, so enake kot v knj. jeziku. Poleg pravkar omenjenih premen so zanimive še naslednje: določene znane kategorije sam. z osnovo na -r in lastna imena na -i osnovo podaljšujejo z -j: hudirja, ukvirja, šduštarju, tiišlarja, Kdrlija, Róudija, Francija,/Francita: vsa ostala lastna in prevzeta občna imena na samoglasnik pa s -t-: Dràguta, fiičkuta, Stànkuta, Téineta, Méihata, Sküzata (kakor je precej splošno ljudsko, zabeleženo npr. še pri Kopitarju). Samostalniki, ki imajo v knj. jeziku a v zadnjem zlogu im. osnove, sc v šmarščini obravnavajo drugače. Pri lastnih imenih in v težjih soglasniških sklopih se a odraža z e, a, sicer pa onemi, pri čemer se v novonastalem so-glasniškem sklopu ozloži zvočnik: Frančeka, Jaužeka, Taunčeka, siineka, jäz-beca, psänceka; toda -an>-n : česџ, pâudn; -al > -u : kuótu, ouósu, ouógu : -alj>-\ : käsl, kàrhl\ -ar>-ar : čiebar, péiskar, oaitar: -ac>-ec : caipec. hläpec; -ak>-ek : péiek, pundailek. Sam. den se sklanja takole: ed déen dnaiva; dv. dnâioadnii-, mn. dnaioi dnii/dnaivu dnâioam dniiJdnâioe dnâioah dnâivam. — Sam. človek-, cluóoek čluoaika .... v mn. pa ludjâi Judei ludàim ludéi ludâih ludméi, torej enako kot v knjižnem jeziku, seveda v ustrezni narečni uglasitvi. — Votruk je sr. sp. (oótruk je spalu) in se sklanja takole: oótruk utróka . ..; utróci utràuk utrókam utróke utrókah utràucmi/utrôkam/utrâukam. (2) Sam. 2. m. sklanjatve podaljšujejo osnovo s -t- in se pregibajo po 1. sklanjatvi, npr. Méiha -ta ... (3) Primerov za 5. m. sklanjatev v govoru nisem našla. (4) Sam. besede 4. m. sklanjatve te star, te milit, te bóutast itd. se sklanjajo pridevniško. 1.1.1.2 Ženske sklanjatve so, tako kot v knj. jeziku, štiri. (1) 1. ž. sklanjatev je uveljavila izključno nepremični naglasni tip. pregibnostni vzorec pa je naslednji: léip-a -e -i -u -i -u: dv. = mn.: léip-e -e -am -e -ah -am. Tako še: guóra, nuóga, ziémla, siéstra. miégla, tiéma. V ta vzorec so se uvrstili tudi sam. ž. sp. na -eo, v šmarščini dokaj pogostni: cirkoa, brâiskoa, mläcoa, muléitoa, pustâroa, bàroa 'bro , sâitoa, tar-gätoa, zétoa; v R mn. imajo obliko: cirku, muléitu, ubàru. — V 1. ž. sklanjatvi najdemo tudi nekatere sam., ki so v knj. jeziku sr. sp.: čraioa, jajca, jäpka, raibra, räma; v ed. gre za sporadične primere, v mn. pa je prestop v ženski spol zelo pogost: màiste, oókne, oóuhe, g]âizde 'gnezda', kréile. — V inn. srečamo poleg pričakovanili množinskili sam. hläce, klaiše, škflrje, oéile. déile 'podstrešje' tudi vse množ. sam., ki jili knj. jezik uvršča v 2. ž. sklanjatev: smouče, parse, jäsle, drože, ter vse množ. sam., ki so knjižno sr. sp.: nebàise, oräte, daroe, plóuce, oüuste 'usta'. — Sam. mati se v š. govoru skoraj ne uporablja, hčei pa ima od rod. dalje osnovo podaljšano z -er-, dobiva pa končnice 1. ž. sklanjatve. (2) 2. ženska sklanjatev pozna nepremični in mešani naglasni tip. Prevladujejo osnove z nepremičnim naglasom: peróut-в -i -i -0 -i -ju: -i -i -im -i -ih -im. Tako še: bulàizn, lubaizn, nurâust, pämet, smârt, stârd-'med', žtilust. Sam. z i' v enozložni osnovi T T doživljajo v vseh sklonih premeno: nit néiti..., kar odseva osrednjeslovensko tonemskost nit niti. Vzorec za mešani naglasni tip je naslednji: louč-e luč-ei louč-i -0 louč-i luč-jou; luč-ei -âi -aim -éi -dih -aim méi. Tako še: oés 'oas', ârs ariéi. póut putéi, kàust kustéi, mâuc muèéi, nauč nucéi, râiè recéi ter edninska mäst mastéi. V neimenovalniku (razen T = I) prihaja do premene osnovnega samoglasnika, izjema je pàrst parstói. ker v šmarščini tako naglašeni kot nenaglašeni r dajeta isti odraz (ar). — Sam. kri se sklanja takole: kriu-0 karo-éi krio-i kriu-0 krio-i karo-jóu. (3) 3. žensko sklanjatev z nekončniškim pregibanjem najdemo le pri ljubkovalnih imenih: mami (redko); Rézi, Fani, Mdlči. (4) 4. ž. sklanjatev vsebuje sam. besede tipa te stilra, te mläda, te nuôva itd. s pridevniškim pregibanjem. 1.1.1.3 Srednje sklanjatve poznajo dejansko le ednino, kjer so se sam. sr. sp. obdržali predvsem ob podpori samoedninskih snovnih, skupnih in pojmovnih imen, medtem ko so sam. sr. sp., ki ne podaljšujejo osnove, dalje vsi množinski sam. ter nekaj sam. s podaljšano osnovo na -s- prešli ined ženske (učaise, ušaise, nebdise), ostale sam. s podaljšano osnovo na -s-ter na -t- in -n- pa srečamo v 1. moški sklanjatvi: drevaisi, kuldisi, sdimeni, véimeni, bràimeni, plečeti, téleti, irebéti, toda dekléte. (1) Pregibnostni vzorec za 1. srednjo sklanjatev je: màist-u -a -i -u -i -am; -e -0 -am -e -ah -am. Preglasa v O ed. ter D O mn. ne srečujemo, ker je končnico -om zamenjala posplošena ž. končnica -am. V 1. s. sklanjatvi prevladuje nepremični naglasni tip, srečamo pa tudi premičnega in mešanega: tele teleta, vreme vremena, sdime seména/sdi-tnena oziroma sendu senä f sieni, nebńu nebä na niébi, mesâu mesä v mési. — Sam. tla se pregiba takole: klé klé klàim klé klàih kldim. (2) Primerov za 2. s. sklanjatev v govoru ni. če izvzamem nekakšno rečenico Garddu se ubnäsa du jàisti nu péiti. (3) Po 3. s. sklanjatvi se pregibajo kr. 1. i. pridevniškega izvora: Kàuzj-e -ega -emu -e -em -im. Za mn. ni primerov. 1.1.2 Samostalniški zaimki 1.1.2.1 Osebni zaimki so zelo pogosto rabljeni in so doživeli kar več posebnih razvojev. Oglejmo si jih hkrati s pregibnostnimi vzorci. jes téi dun àuna méidv-a -e mene me tébe te ]ćga ga ]é je näj naj rnén(i) mi tebn(i) ti jém(i) mu jéj ji näma nama R R R ]óu ju R męn( i ) tébi/tép11 jém J?j näma Enako sklanjamo tudi véidoa za 2. os., za 3. os. dv. pa: dunadv-ä -ai dunehdvdih dunemdodim itd.; méi mé nas nas nam nam R näm menu tóubu i jimijem i jóu näma num Tako še véi oé (obliki mé, vé sta zelo redki) dun-i -e duneh jih dunem jim R zaim. za 3. os. pa se glasi: duneh/jih dunim/jim 1.1.2.1.1 Posebnosti v rabi os. zaimkov. Povratni osebni zaimek sébe se se sklanja tako kot tébe te. — Od naveznih oblik v tož. sta izredno zanimivi obliki za 3. os. ed. m. sp. pu jä ponj' in za ju 'zanj. Nanju sem naletela le v hitrem govoru, zato domnevam, da gre pri tem za skrčitev sicer veliko 11 Izpad končnega -i je sporadičen pojav, nastopa predvsem v hitrem govornem tempu. Končni zveneči nezvočnik se navadno izgovarja še zveneče, to je mogoče zato. ker je izpad i-ja mlad pojav in ker se ob upadlih oblikah dobro držijo tudi neupadle oblike. Izpad končnega -i je najpogostejši v D/M ed. zaimenske sklanjatve, v O mn. vseh sklanjatev, dalje \ velelniku, pri prislovih in členkih (razen izpada \ sklonilih prim, še: bóudlbóudi 'bodi', zgréiz/zgréizi 'zgrizi', lun 'lani', snduč sinoči', tóud/lóudi 'tudi'). pogosteje rabljene naglašene oblike pu jéga, za jéga. — V 3. os. mn. je zaradi fonetičnega razvoja A > j j izginila razlika med »uglašenimi in nenaglašenimi oblikami, govor na je to razlikovanje na novo vzpostavil s tem, da v nagla-šenem položaju uporablja pridev. oblike kaz. zaimka âuni. — Pri zaimkih rnéi in oéi se je kljub upadu končnega -i v O ohranila razlika med D (nam, oam) in O (näm, o&m). — V 1. in 2. os. dv. in mn. se je M izenačil z O. V 3. os. dv. se je števnik dva kot sestavni del zaimka ohranil v vseh sklonih. — Zaimka jés in téi imata v O redno razviti obliki z naglasom na 1. zlogu, zato tu ne srečamo pritičnega (deiktičnega) -j na koncu. 1.1.2.2 Vprašalna zaimka kdo in kaj imata*naslednjo sklanjatev: dàu kuóga kuóm R kuóm kuóm kuogalkä kuóga kuóm 1 càim càim Po človeškem osebku se zelo pogosto sprašuje tudi z zaimkom dér(i), ki se je po naliki z razvojem ddu < *k7>to razvil iz ':'k<)teri. Namesto zaimka kaj se je začela uporabljati rod. oblika vprašalnice za osebe: kuóga, pri čemer je prišlo do upada v kä.v~ Po naliki z 1 T so se začele tudi v R in D uporabljati oblike kuóga, kuóm; razlika med vpraš. zaimkoma za os. in stvari je ostala le še v predložnih sklonili. 1.1.2.3 Od o z i r a 1 n i h zaimkov pozna šmarščina zaimke dér kér za osebe, kuógą kàrikâr za stvari (le v I T, v ostalih skl. so ju nadomestile sprevržne oblike vprašalnih zaimkov), ku1" v pomenu 'ki'; namesto knj. čigar pa srečujemo spel sprevržno rabo v p i', zaimka če gilu. To je torej splošen štajerski pojav izpeljave ozir. zaimkov iz vprašalnih s sprevrženjem. Razen pri čigar so v knj. jeziku na ta način tvorjeni poljubnostni zaimki iz vpra-šulnih, medtem ko šmarščina poljubnosl v trdilnih stavkih izraža s členkom že: že dâu, že kuóga. — Nekaj primerov rabe: Dér màure, naj préide pu-mägat. — Kér nauče pumägat, je baule, de ne hâudi iâj. — Kàr léhku narediš nés "danes", ne udiiigaj na jûutre. Tôt je téist, ku je kozła fkràu. — Téist, ku néi biu kàrsen, ne préide o nebàise. — Kuóga najdeš, je žeihar toóje. — Čegiiu kruh jaiš, téistem pa dńiłaj. Dâukul ga je puózna 'poznal'. se je jduka jokal' za jém. — Téga za kârboud na bu narédla. — Kot kažeta zadnja primera, so oziralnopoljubnostni zaimki tvorjeni s členico -koli ali -bodi iz vprašalnih. Kadar se pri -bodi končni -i icducira, ostane d v izglasju zveneč. 1.1.2.4 Nedoločni, mnogostni. celostni in nikalni zaimki so v šmarskem govoru ohranjeni bolje kot oziralni: naidu nekdo', maludàu, mârs(i)dàu, neišar nihče', nubédn: ndika "nekaj", millukaj, mdrs(i)kaj, nič 1er pnsamo-staljeni: nâihtarn 'nekateri', mâlukér mâludér(i), mârsfi)kér(i), mârsikàu 'marsikakšen', fsäk, fsé. Zaimki, tvorjeni iz vprašalnih kdo in kaj. se tako tudi sklanjajo, vsi ostali pa pridevniško. — Zanimiv je celostni zaimek ubi'i ubâi, kjer v D O še naletimo na dvojinske končnicc. a so tudi tu že možne kar množinske: z ubàim nâugam, in (o vselej, če je zaimek rabljen pridevniško. 12 Ramovš v HG (Morfologija. 89) te oblike za štajerska narečju ne navaja: bolj pogosta je dvojnica kuóga. kâ' pa je kakor njena reducirana oblika, in ne morda iz vprašalnice kaj. kjer šmarski govor praviloma ne pozna deiktičnega -i. Prim, moščansko kęgaika, poljubnostno pa kèj, kjer je ké pač iz *каја. 1:1 ku je pogosto rabljena mnogopomenska vezniška beseda s pomeni 'ki', 'ko', ker'. Nekaj primerov rabe: Ndidu stujéi pred heišu. — Nàikum 'nekomu' je puodida(u). — Neišar nubédn ga né i véidu. Ndihtarni mllju fséga dojsti. Nubénem néi nič d du. — Z nič di mur néi zufréidn. — Is fsükem se skrdiga. 1.2 Pridevniška beseda 1.2.0 Pridevniška beseda vključuje razen pridevnikov še osebne svojilne in kazalne, vprašalne ter vse iz njih tvorjene zaimke, dalje drugostna zaimka dargäcn in dróug(i), celostne fsiik. oés in ubä, nikalnega nubén, istostne gléih täk 'enak', gléih téisi 'isti' in gléih tólk 'enako'. Med prid. bes. se uvrščaje tudi glavni, vrstilni, ločilni in množilni števniki ter deležniki. 1.2.1 Pridevniki. Šmarski govor pozna lastnostne, svojilne, vrstne in količinske pridevnike, vsr lahko' opravljajo vlogo levega iti povedkovega prilastka ter povedkovega določila. 1.2.1.1 Sklanjatveni vzorec za prid. m. oz. s. ter ž. sp. ed. je takle: sldip-ei-u -ga -mu I'T -em -im słaip-a -e -i -u -i -u Dvojinske oblike so (razen za I T m. sp.: sldipa) pomnožinjene in v neime-novalniških sklonih enake za vse spole, torej: sldip-i -e -ih -im -e -ih -im. Pridevniki se v šmarščini sklanjajo po nepremičnem in premičnem naglušnem tipu; prevladuje nepremični. Iz fonoloških zakonitosti prihaja v posameznih primerih v odvisnih sklonih oz. pri ž. spolu do premene naglaše-nega samoglasnika oz. do premene končnega zvenečega nezvočnika v osnovi: ddubar dobra,14 mlad mläda, sio séioa, arjdu arjäoa, dâug dduga, gard garda, kéisu kéisla, oóuzek oóuzka, céinek čeiijka majhen". Brez premene ostajajo tile pogosto rabljeni pridevniki: ardeč, čdrn, bulén, mâjhn; màmin, sestrin; cdistn, želdizniški, strdišn, nebaiški; prešeičji, kukdušji, kózji, zoóu-nejši 'zunanji'. — Nekaj pridevnikov se pregiba ničto: tés 'tešč', féist, (k)šdit pameten'; sem se nagiba tudi iléht. Premični naglas je redek: buógat bugätga bugäta, širuk śruóka, visuk oesuóka, gluóbuk glubuóka, zęlen zeléna (tako npr. tudi na Mostecu). 1.2.1.2 Določnost. V šmarskem govoru pridevniki s svojo obliko ne morejo več ločevati med določnostjo in nedoločnostjo. Če gre za posebno vrsto predmeta, za že znani predmet ali za posamostaljeni pridevnik, postavljajo nam. končnice -i pred prid. člen te < ki se ne pregiba: te stär, te mlät, te nuvii. Pridevnik brez člena je sam po sebi nedoločen, medtem ko se člen en pregiba, izraža pa nedoločnost samostalnika: en mlät, stär gditečn grabežljiv' cluóoek. 1.2.1.3 Stopnjevanje. Lastnost predmeta v različni meri izražajo pridevniki z različnimi stopnjami. Tudi šmarščina stopnjuje pridevnike z obrazili -si, -ji, -ejši ali pa opisno s prislovoma ból ndrból ter méj nnrméj. — Opisno stopnjevanje je bolj razširjeno kot v knj. jeziku, saj se z obrazili stopnjujejo le najpogosteje rabljeni prid.: Idipši, gdrši, mlajši, släbiii, délsi, širši; težji, ležji,15 oeišji, glöubji, dräii, oéèi, kru(t)či kräeja; z -ejši se prid. 14 dńubar : dobra — au je odraz za novoakutirani o. ki pa se je v š. tako zgodaj podaljšal, da je še ujel razvoj stalno dolgega psi. o: ó je zastopnik mladoakutira-nega o. 15 V šmarskem govoru pogosto srečujemo pridevniške protipomenke: céinek — DÛjlek, oisuk — néizek, pâun — prazn, širuk — oóuzek; pri nekaterih prid. naletimo tudi na pomensko nevtralizacijo: strašnu ali gróznu fest/preidnf(k)šait v pomenu 'zelo priden'... stopnjujejo zelo redko: razen pri starejš srečujemo pri vseh ostalih dvojnice z ból: žlehnejš/bol zieht, premaužnejš ból ргетаигџ. Pri prid. ooužeš 'ožji' gre za križanje obrazil -ji in -ši. — Nekaj prid. tvori primernik (in presežnik) z nadomestnimi osnovami: dâubar bàulsi, oiijlek oeči, čeinek mejši ból čeinek. Presežnik se dela iz primernika s predpono nur-, največkrat pa temu dodajajo še določni člen te, in sicer v zaporedju nar + te + prim., redkeje te + nar + prim.: nàroéci/nârteoéci te nuroéci, narból p ämetij.,1 narból te pä-metr^lte narból pämetn. Od prislovov za elativno stopnjevanje najčešče slišimo zlój 'zelo' in precej: zlojjzluj mlät, précej bôgat'stdr. 1.2.2 Pridevniški zaimki 1.2.2.1 Osebni svojilni zaimki so najpogosteje rabljene zaimenske prid. besede. Zaim. za 1. os. ed. se glasi: mâuju mój-a -e; -i -e. Enak glaso-slovni razvoj je doživel zaim. za 2. os. ed. toauj ter splošni ali povratni svoj. zaimek svâuj. — Za 3. os. ed. imamo Jegón jegóo-a-u (m./sr. sp.) ter jéin-в -a -u (ž. sp.), katerega pa često zamenjuje bes. zveza ud mine. — Lastnino dvojinskih oseb izražajo näjin n'tjn-n -u, oäjin viljn-a -u in ud âunih dvâih, množinskih pa naš näs-a -e, vaš vSš-a -e in ud âuneh. Os. svoj. zaimki se sklanjajo pridevniško po naslednjem vzorcu: màuj móje mójga mójem I R mojem mojim-, mója; mój-i -ih -im -e -ih -im. Za ž. sp.: mój-a -e -i -u -i -u; móje. Iz prikazanega vidimo, da pri pregibanju prihaja do različnih premen v osnovi. Pozna pa šmarščina v nasprotju z večino štajerskih narečij preglas o>e za mehkimi soglasniki (móje, näse). 1.2.2.2 Kazalni zaimki so: tôt -a -u, téist-(i) -a -u, âun-i -a -u; täk -a -u. Šmarški kaz. zaimek tôt izhaja iz podvojene psi. oblike *totZj6: iz ne-podvojene oblike *tZj6 je nastal člen te, ki je praviloma nesklonljiv (prilagoditev po sp. je možna le v I cd., a še tam zelo redko) iVi ga ta govor uporablja za tvorbo določne oblike pridevnika ter pred vrstilnimi števniki (te paroi). Količinski kaz. zaimek tolik se ne uporablja, nadomešča se z opisno obliko takau oiijlek. — Vsi kaz. zaimki so lahko okrepljeni z navezno členico -le, vendar so brez nje pogostejši. Tiik pozna tudi obliko täksn. — Ostanki psi. kaz. zaimka s6 si .se so ohranjeni le v prislovih: lâitus, snauč(i), sâm 'semkaj'. 1.2.2.3 Vpraša ln i vrstni zaimek kateri se je v šmarščini že zgodaj naslonil na vprašalnico za osebe: *kZto —> *k?iteri, kar je privedlo do oblike kéri ali pa do déri, analogno po razvoju samostalniškega v dâu. Okrepitvene členicc -šen pri vpr. zaimkih ta govor ne pozna. Slišimo käk -a -u, še večkrat pa namesto tega zaimek kâuij kóo-a -u, nastalo iz *какооЂ, ki ga poznajo tudi drugod po Štajerskem: kot kóoiu v Oplotnici in kuo17 na Mostecu pri Brežicah. Po količini sprašujejo šmarčani kakâu oiijlek. 1.2.2.4 Vlogo pridevniških oziralnih zaimkov opravljajo kar vprašalni: Käka sâitoa, täka iétoa. — Kuólk znäs, tuólk oeläs. 1.2.2.5 V š. govoru srečamo še nedoločne, mnogostne in v s e o h -sežnostne pridevniške zaimke: nâiki 'neki', nàihtarn (na Mostecu mih-terni17) 'nekateri', nâikuu nàikuoa 'nekakšen', marsikàuit marsikóoa, malu-l màrsikérjdér, ki pa se rabita večinoma posamostaljena; dalje še fsäk -a -u, nés osa osé ter nubén -a -u. 16 Zinka Z orko, Oplotniški govor, Zbornik občine Slovenska Bistrica, str. 293—310. 17 Na to obliko me je opozoril J. Toporišič; tako še na druge značilnosti Mosteca. 1.2.3 Števniki Šmarsčina pozna glavne, vrstilnc, ločilne (so zelo redki) ter množilne števnike. 1.2.3.1 Glavni števnik jén -a -u ima v 1 m. sn. tudi samostalniško rabljeno obliko jedri; dofi dvai, tréiji tréi. štiri štir. pét, šdist, saidą, dusn, devét, edndist ... Ker šmarsčina ne pozna v T mn. nenaglašene končnice -je, ima za knj. trije obliko iréiji. za štirje pa je prvotno štir ji > štiri. za razliko do oblike za ž. sp. Stir < štiri. Glav. števniki se sklanjajo pridevniško, deloma s posebnimi končnicami (npr. dvdim, trâih): števnika stàu in taijžnt sta nesklonljiva: meljàun se sklanja po I. moški, meljärda pa po 1. ženski sklanjatvi. Zanimiva je skrajšana oblika števnika en v pomenu poljubnostnega ali nedoločnega zaimka, nastala besedna zveza pa se sklanja v obeli delih: na dvii nih dvaih nim doàim, ni tréiji nih trâih, ne Stir nih štirih ... 1.2.3.2 Vrstil ne števnike uporabljajo v Šmarju z nesklonljivim določnim členom te: te pdrvi, te drôug(i), te trdik(i), te Starta .. . 1.2.3.3 Ločilni števniki so zelo redki. V primeri s knj. jezikom v šinar-ščini nimajo več sposobnosti izražati različnost vrst, ampak se rabijo samo še v količinskem pomenu: dvduje utrduk, trau je krâv, dvduje télet/dvä teléta. 1.2.3.4 M nož i In i števniki so prav tako redki; tvorjenke s -kraten srečamo le še v zvezah, kot: dväkratna zgóuba, petkratą dubeiček, medtem ko enkrätn pomeni izvrsten. — Množilni števniki, izpeljani iz ločilnih in rabljeni ob snovnih imenih, izražajo število vrst: dvdujni krumpir: igur pa cvditnik, trdujna putéica 'tri vrste potice'. — Množinske samostalnike v šmarskem govoru štejejo z glavnimi, ločilnimi ali množilnimi števniki, največkrat kar z glavnimi: jene vräte, dvdujne hläce, trduje/trdujne/tréi grüble, toda samo štir gräble, pét veil itd. 1.2.4 Deležniki. K pridev. besedam uvrščamo tudi deležnike. Oblike na -č so zelo redke: budouči mouž, pekóuć hrén. Pač pa srečamo nekaj deležnikov stanja na -l: uzéble nduge, vrdila ióupa, premdrli pdrsti, vmdrle douše, preselila voda. — Najpogostejši so deležniki na -t ali -ri, vendar sta ti dve obrazili pogosto drugače razporejeni kot v knj. jeziku: to je podrobno obravnavano pri glagolskih vrstah. 1.3 Glagol 1.3.1 Glagol pozna vse oblikotvorne in oblikospreminjevalne vzorce, v tvorbi nekaterih oblik pa naletimo na premene korenskih samoglasnikov zaradi metatonij, naglasnih premikov ali zaradi posploševanja oblik. Glede na to, kako dejanje v času poteka, pozna tudi šmarščina dov. in nedov. glagole: pozna vrste glagolskih dejanj in seveda tudi prehodnost. 3.2 Osebne glagolske oblike se spregajo v3 osebah in 3 številih. Od časov se predpreteklik ne uporablja, sedanjik pa ima v dv. osebila -ma -ta -ta, enaka za vse spole. Obstajajo trije nakloni. V velelniku se je naglas edninske oblike posplošil tudi v dv. in mn., tako premičnega naglasnega tipa sploh ne poznajo. V ed. je priponski -i pri počasnem govoru še dokaj dobro ohranjen, v dv. in mn. pa dosledno upada: niés(i),1* niésma niésta, niésmu niéste. 18 Končni -i je samo deloma ohranjen; v strnjenem govoru, zlasti hitrejšem, upada. Ne velja pa to za celotno področje govora. Na vzhodnem obrobju, na Brec-ljevem, v Korpulah in na Belem, tj. že pred Mestinjem, do koder sega šmarški govor, so neupadle oblike pravilo. Prepoved in zapoved se največkrat ne izraža naravnost, ampak se opisuje z naklonskimi glagoli: Ne smdiješ jet garddu guouréit/se smejüt. — Mdreš ddilat/fést jaist/pusloušat. Pogojnik se tvori kakor v knj. jeziku: bi dailan, bi biv ddilan. Od načinov se t v o r n i k uporablja pogosteje kot t r p n i k , katerega delajo s pom. glag. biti in delež, na -t ali -n ali pa s prostim glag. morfemom se. Trpnik ali obliko za stanje, to je tvornik, uporabljajo takrat, kadar hočejo postaviti v ospredje tistega, ki ga glag. dejanje prizadeva: Krtih je pujàiden (stanje). — Gnär nam je biu ukräden. — Krüh se peče. — Klé 'tla' se réibaju. 1.3.3 Neosebne glagolske oblike 1.3.3.1 Nedoločnik ima v šmarskem govoru obrazilo -t, nastalo po poznem upadu končnega -i. To obrazilo je analogno vneseno tudi v glagole tipa reči, striči: rečt, tečt, stréist 'striči', sešt, nlést se, strdišt 'streči' (to zanimivo nasprotje med -čt -št poznajo tudi na Mosteeu). Nedoločnik se najčešče uporablja v zvezi s faznimi in naklonskimi glagoli ter za glagoli, ki izražajo stanje naše zavesti: Začel je deznät. — Néhaj le-nürit. — Mdreš pundidat. — Ne móurem jet 'iti'. — Se ne splâça gunuréit. Dobru se je spucéit. — Nedoločnik se pogosto uporablja skupaj s predlogom za: Tàu je gardau, de néi za puoâidat. — Bio je dójsti za péit nu za jâist. V zadnjih dveh primerih ima nedol. vlogo samostalniške besede. 1.3.3.2 N a m e n i 1 n i k. Upadle oblike nedoločnika se povsem pokrivajo z namenilnikom. Raba tega peša, če stoji za velelnikom (pri dovršnih glagolih ga pa tako in tako ni): v vlogi namenilnika stoji tedaj velelnik: Pójdma, pugräbma träou 'Pojdiva pograbit travo'. — Poji, pudóji krävu 'Pojdi po-molst kravo'. — Nekaj primerov rabe nedol. in namenilnika: Pép ndiče jâist. — Priidi fürt 'takoj' jâist. — Tótga 'tega' ni mugduče kóupit. — Šla je cóukar kóupit. — V jóutru 'zjutraj' ne smdiješ ddugu spät. — Póit fürt spät. 1.3.3.3 Od deležnikov in deležij so oblike na -č in -e zelo redke in se uporabljajo kot prid. besede ali kot prislovi: pekouča räna, budouči te mläd 'bodoči zet'; sedé ddila. Od oblik na -vši se najde edino prislov naskriuš. V opisnem del. za in. sp. ed. so naglašeni končni sklopi -dn, -in, -én, -din. -rl > -ro/r praviloma ohranjeni, na vzh. obrobju govora — področje se nekako pokriva z rabo velelnika na -i ali -ti1? — pa končni -n ali -u dosledno upada. Nenaglašeni -an, -en, -in doživljajo naslednje premene (2. navedek velja za vzhod): -anJ-a, -u/-0, -u/-0: ddilan/ddila, rdiku/raik, scédu/scéd. — V mnogih primerih prihaja do samoglasniške premene v oblikah za ž. sp. nasproti moškemu: zndu znäla, piu péila, štču štdila, légau legüla, rdik(u) rékla, gonu gunéila (več o tein pri obravnavi glagolov po vrstah). Obrazila deležnikov na -n ali -t so v posameznih primerih drugače razporejena kot v knj. jeziku, predvsem v korist obrazila -n: sevrén, pudrén. strén (podrobnosti so razvidne pri glag. vrstah). V govoru srečujemo jotirane in nejotirane oblike: pupäsen, zgréiien, zgä7.enlzgäzen, hnälen, zbujén; ugäsjen, premékjen, ut ark jen 'otrpli', nabrékjen. 1.3.3.4 G 1 a g o 1 n i k i so v šmarskem govoru pogosti in ne predstavljajo kakih posebnosti, sodijo pa seveda v okvir sam. besed: tarpliéje, bedéje, kuošja, späje, muléitna, žetna, ubóutna itd. Treba je le opozoriti, da je sogl. sklop nj v šmarščini dal ], vendar je nosni izgovor že močno oslabel, zato namesto j večkrat slišimo kar j. 1.3.4 Glagolske vrste V nadaljnjem bom skušala podati pregled glagolov po vrstah, kakor jih obravnava sodobna slovnica J. Toporišiča (SS 1984), torej izhajajoč iz se-danjiške osnove. 1.3.4.1 Glagoli na -am Glagoli te vrste spreminjajo oz. tvorijo oblike po naslednjem vzorcu: ddila-m -š: dàjlaj -te... ddilat; dâila(p) ddilala ddilal; zddilan. Tako še: grätam 'uspem', gledam z vel. gléj, bréigam se 'skrbim', mdišam, pläcam, präsam, pustéilam 'postiljam', stràilam, späram, zaprüolam idr. 1.3.4.1.1 Nekaj glagolov te vrste z nedol. na -ati ima v knj. jeziku poleg sedanjika na -am lahko tudi dvojnice na -em s hkratno premeno soglasnika na koncu korena po jotaciji (SS 1984, str. 301): rdižem, skäcem, oéiem, zóu-blem, kdupljem, dràimlem. V šmarskem govoru se ti glagoli spregajo vselej na -em; poleg tistih glagolov, pri katerih knj. jezik dopušča dvojnice, srečamo tu še druge glagole na -em: štrdiflem, stdiplem 'stepam', putaiplem se potepam se'. Isto sed. pripono dobivajo tudi glagoli ddiolem, šeiolem, ubóu-olem, jezóuolem sezuvam', klóuolem kljuvam', pučeiolem, uméiolem idr. — Če prištejemo sem še ponavljalnike tipa zmarzäoat zmarzävlem (gl. spodaj!), je v š. govoru ta tip sedanj iške spregat ve najpogostejši. 1.3.4.2 Glagoli na -im Glagoli te skupine se spregajo in tvorijo neos. glag. oblike po naslednjem vzorcu: bräni-m -š ...; brän(i) bran-te ...; bränit; brän-u -ta -J; ubräjen. Enako še: méislim, méisl-te-, méislu méislla rnéisl, preméislen; kóupim, slóutim, stóupim, mlätim z del. umläcen, sóudim. Precejšnja skupina teh glagolov je v nedoločniku naglašena na priponi: zounéit, zbudéit, smetéit, zaguzdéit. Zaradi različnih naglasnih premikov prihaja v posameznih oblikah do samoglasniških premen v osnovi: hdudim, nedol. hudéit/hodit, vel. hdudi hdudte: op. del. hodu hudéila; shaujen. Enako še: gdunim, oduzim. Znani glag. imajo tudi v sed. naglas na priponi: zbudéim; zbóudi/zbóud-te; zbóudu zbudéila-, zbujén. Tako še: zounéim z glagolnikom zounéje po razlikovanju iz zoujeje\ su maile puguourjénu 'so bile dogovorjene'. 1.3.4.2.1 Številni glag., ki se po sed. uvrščajo v to skupino, imajo v šmarščini nedol. na -dit/-et oz. -ätl-at, če stoji pred končajem mehki sogl. c, j, č, š ali ž (knj. tip sedeti oz. ležati). Vsi samoglasniki v teh končajih so odrazi za psi. jat, naglašen ali nenaglašen. Primer: sedait z oblikami: sedéim, sédi sédte, sédu, seddila, sedeč, sedé, sedeje; tarpdit, tarpéim, tdrp-te, tdrpu tar-p ail a, star plâin, tarpléje. Enako še: bleddit, cvetdit, garmdit, gurdit in ž(i)odit s sed. žeoeim.19 — Glagol oéidet 'videti' ima naglas vseskozi na korenu; za vel. uporabljajo gléj od glédat; op. del. véidu oéidla. Po vzorcu ležSt, ležeim, lés -te, ležao lezäla. lez.äje gredo tudi: daržttt, klecät, ki pa sta v nedol. lahko naglašena tudi na korenu: ddržat, klečat, enako kot baižat, sleišat, oraišat 'kričati'. 1.3.4.2.2 Posebnost pred-tavljajo še glagoli: smejät se smejéim se, bât se bojéim se ter stät stujéim z velelniki sméj se, bój se ter stój. " V posameznih primerih stoji e za i v zlogu pred naglasom, če mu sledi v na-glašenem zlogu éi < i : žeoeim, leséica, krevéica, a slišimo tudi zioéim. liséica. 1.3.4.3 Glagoli na -jem Glagoli te vrste imajo pred sedanjiškim končajem samoglasnik in gredo po vzorcu: péije-w -i...; pij-te; péit. viu, péila péil: pupéit. Tako še: cóujem, arjóujem rjovem', ubóujem, jezóujem < izzujem 'sezujem'. skréijem, štaijem z del. šteu štdila ter preštdit, dalje smdijem 'smem' z op. del. .imen umaiła, medtem ko se nedol. in vel. ne uporabljata. Sed. plaijem za knj. plevem je tvorjen iz nedol. osnove, kar je širši štajerski pojav. 1.3.4.3.1 Posebnost v okviru te skupine predstavljajo gl. tipa kupóujem kupüj z nedoločniškim končajem -ooati -eoati v knj. jeziku. V šmarškem govoru je oje po modernem samoglasniškem upadu onemel, tako da se nedoločnik glasi vérvat, svétvat, ali ku poili, srečvitt, resväi, če je naglas na koncu. Sicer pa so glag. tega tipa v šmarščini redkejši kot v knj. jeziku, ker jih je velika večina prešla k tipu zmarzâvat zmarzdolem < *zmarzaojem. 1.3.4.4 Glagoli na -em Glagoli te vrste se pred -em končujejo na soglasnik. V šmarščini so zelo številni in imajo precej posebnosti. Večina jih je brez nedoločniške pripone. 1.3.4.4.1 Osnovni spregatveni in oblikotvorni vzorec za to vrsto je: trése-m -š ... trés-(i) tres-te ... trést(i) ; trés(u) -la -l; putréSen. Tako še: Idizem, gréizem, päsem ter neuem, ki pa doživlja različne samo-glasniške premene: é : ai : e : nést, neuem, nés(i) : nesla : nâis(u) : prinesen. Glagoli, katerih koren se končuje na s ali z, tvorijo deležnik na -jen (večinoma) v nasprotju s knj. na -en, zato prinesen, zgreižen, pupitšen, strešen. 1.3.4.4.2 Enake samoglasniške premene kot nésem doživljajo tudi tépem, grébem ter rečem in pečem. Zadnja glagola predstavljata sploh posebnost te skupine hkrati z vsemi glagoli, katerih koren se končuje na k ali g. Razen nedoločnika (fprešt, sešt, taučt, téci) se od oblik knj. jezika razlikuje tudi velelnik, ki je posplošil sed. osnovo: reč-te. peč-te, tauč-te, pustraiš-te, oarš-te. Nedol. oaršt je po sedanjiku naržem. Knjižno moči morem ima v šmarškem govoru oblike maurem, maugu mogla; nedoločnik mauč je skoraj povsem izrinila prislovna oblika mugduče. V rabi pa se glagol moči večkrat zamenjuje z morati, ki ima v Šmarju sed. marem ter op. del. mdg(u) -la. 1.3.4.4.3 Pri glagolih, katerih koren se končuje na -ti-d, se je sklop tl/dl v op. del. večinoma poenostavil v /: piidem. pdn. piila; prédem. préu préla. toda sédla, gdudla in brdidla. 1.3.4.4.4 Zanimivi so še glag.. kjer je imela psi. nosnik v korenu: klét, ozét. žet, vnét, utét, prejét, zajét s sed. kdunem (nasproti sieer štaj. močno razširjenemu klejem po nedoloč. osnovi), vzémem, žejem, vnémem, utémem, préj-mem, zdjmem. — Pri glag. varjét srečamo še staro obliko sed. verimem poleg pogostejše mlajše verjämem. Široki e v nedol. te podskupine je šmarški odraz za psi. nosni e, ozki é v sedanjiku pa za novoakutirani a v nezadnjem zlogu. 1.3.4.4.5 Glagoli tipa dérem (jezičniški razred), sterem, žrem, cvrém, vôtprem. kaulem, mélem poleg pogostejšega mlaijem (po nedol.) doživijo več premen: vokalizem v nedoločniku je posledica psi. prestave jezičnikov: drait, strait start, cvrait/cvdrt, klät, mlâit; v op. del. je -rl>-r(u): ddr(u) ddrla, stdr(u). cvdr(u). Sed. vôtprem ima nam. pričakovanega utprdit nedoločnik (v)utpdrt, narejen po opisnem tlel., medtem ko je o- na začetku po sed. oblikah. Enako sta nastali tudi manj pogosti dvojnici nedoločnika court in start. V tvorbi velelnika ni posebnosti: dér(i), žri, omri, męl(i), kól(i), pač pa srečamo pri deležniku stanja v nasprotju s knj. oblikami na -t večinoma oblike na -n: poudrén, strén, pužren, scorén, toda (v)utpdrt in zamlàit. Glag. vmrdit vmdr(u) -ła ima sedanjik na -jem: vmdrjem. 1.3.4.4.6 Glagola berem in /.gern imata nedol. na -uti: brät, igät; brav bräia, žgav zgäla; prebrän, puzgän; bräje branje'; vel. sta bér(i) in žgi. 1.3.4.4.7 Močno podskupino te vrste predstavljajo glagoli na -nem -nati, ki imajo v knj. jeziku nedol. pripono -ni-, v šmarščini pa se le-ta glasi -na-oz. -nü-, če je naglašena. Pregibajo se po vzorcu: vdrne-rn -š ..., odrn -te ...: oârnat, oàrna(o) vdrnala, varjen. — Od zelo številnih primerov naj navedem še nekatere: zmdrznat z marž jen, péiknut "pieiti' péikjen, pučenat, pu-kléknat, putégnat, stéisnut, šoeignut, uoénat; fteknät, krenät, pehnät, pre-pugnät, premeknät, zaklenät. — V vel. -ni- dosledno upada v -n: zmârzn, cdrkn, premekn itd. Edini deležnik, ki označuje stanje, je uoév, a še zanj je pogostejša oblika uoéjen. Tako še: nabrékjene (žeile), ugäsjen (oóigi), utârkjena 'otrpla' (róuka). Vsi glagoli tega tipa so dovršniki, iz katerih so v knj. jeziku tvorjeni ponav-Ijalniki s pripono -ooa-, v šmarščini pa z -ava-; razlika pa je tudi vsedanjiku: dvigovati dvigujem proti vzdigävat vzdigdvlem. Tako še zmarzdvlem, fti-kavlem, prepugdvlem prepogibam". Menim, da so prav ti ponavljalniki vplivali na zameno nedol. pripone -ni- z -na-. 1.3.4.4.8 Pravo posebnost te vrste predstavlja glagol hočem, katerega ne-določnik htdit se v šmarškem govoru skoraj ne uporablja, v sed. pa so znane samo kratke oblike: čdim čaiš čdi, čaima čaita čaita, čuirnu čaite čaiju. V opisnem del. je sainoglasniška premena é ~ âi. .. htéu htâila. Nikalne oblike tega glagola se glasijo: naičem niiičeš ... mučeju: néisn htéu/htàita itd. 1.3.4.5 Glagoli na -m Od t. i. brezpriponskih glagolov so nekateri ohranili v sedanjiku posebna osebila v 2. in 3. os. dv. in 2. os. mn. (pri jâist je tako stanje podpirala potreba po razlikovanju sedanjika od velelnika). pri drugih (dati) pa so se uveljavile končnice priponskih glagolov: jâist: jài-m -š -0, -ma -sta -sta, -mu -ste -ju; jdj -te\ jęo jdila jail; sndiden; vdidet: vdi-m -š -e, -ma -sta -sta, -mu -ste -ju: op. del. vdidu odidla; béit: sn si je, sma sta sta, smu ste su; bóudi bóud bóudma bóudta itd.; budóući; biu/bęu (redko) bid bli. Prihodnjik se glasi: bóm/bum (2. oblika je klitika) boš buš bó bu bóma buma bota/buta ... bôju'buju. Enako kot pomožnik béit se v sedanjiku sprega tudi glagol grém, ki pa tvori ostale oblike iz nadomestnih osnov: jet20; šdu šld šli; za vel. uporabljajo pojd(i). Pogosto rabljeni sestavljenki tega glagola sta préit(i) in ndjt(i) s sed. préidem in ndjdem-, v edninskem velelniku je večinoma ohranjen -i: préidi, najdi, da ne pride do sovpada z nedol.: op. del. ndšu našla se razlikuje od sicer štajersko močno posplošenega ndjdu ndjdla po sed. osnovi. £» јЏ — éi < i dobi v vzglasju protezo j, dvoglasnik za njo pa se poenoglasi in zoži; prim, še jęgta 'igla', jÇDa 'njiva'. Glagol màitljémet (redkeje) 'imeti' ima take oblike: mä-m -š -a, -ma -ta -ta, -mu -te -ju; za vel. uporabljajo opisno obliko: mareš màit; op. de/, jéme(v) maiła màil(i). 1.4 Prislovi 1.4.0 Prislovi so v šmarščini zelo pogostni in zanimivi, ker odseva iz njih veliko arhaizmov, sklonskih okamenin (-oudnaio{i). punuór. snàuè, zgâuda 'zgodaj', puóznu, nazägje 'nazadnje', nàrpràj, te parmi 'nai-prej', omâis, puókl 'potem', ki se pogosto uporablja kot navezovalni členek. fürt 'brž, takoj', {a)r)kràt 'nekoč' ' jéykrat, lâitus, län(i) predlänskim, puzéim(i). spumléd(i), pulâit(i), jesàini, (f)cäsih, č Us 'tedaj', hmiïl 'kmalu', dróugic 'prihodnjič', pràuke 'obenem', puózn(u), gredauč. Prislova dävi in dràivi uporabljajo le še starejši ljudje, ndadi ju ne poznajo več. 1.4.3 Prislovi lastnosti odgovarjajo na različna vprašanja glede na to ali zaznamujejo način, kolikost, kratnost ali mero glagolskega dejanja ali tudi stopnjo lastnosti pridevnika. Kakàu?: takàu, pràv, naróube. dargitč 'drugače', vrédi 'vredu'. gléih takàu 'enako', pucäs, héitr(u), pusàibnulpusàibej, pucàin(i). fkûp 'skupaj', narlizn. fsakséb 'vsaksebi', zapdured 'zapored', pusträn, na glUs, pu téihu, navädnu, nastrezäj 'na stežaj', naskrivš 'skrivaj', (nâr)buôl, zlâipa, naràvnust, na näglu 'nanagloina', pukuónc 'pokonci', lepâu, gardàu, hudâu itd. Kuólk?: tuólk, precej = fést, mäl, mej 'manj', oeléik, née, duóstldójst, preveč, zadóst 'dovolj', nàika 'nekaj', nič, na vàike 'vekomaj'. Kuólkrat?: tuólkrat, vsäkukrat'vsiikic, dóstkrat, mttl(u)kéda 'malokdaj'. večkrat, vsâkukrât, vecéina, nubénkrai, ijkuól 'nikoli', ni jénkrat 'niti enkrat". Kuolkič?: parvič, traikič, štartič, petič itd. 1.4.4 Prislovi vzroka, namere, n č i n k a so zelo redki. Zakä?: Zattiu, zavuôl tega, naleš 'nalašč', zapstój 'zastonj*. 1.5 Zaključki Glavne značilnosti šmarškega oblikoslovja so naslednje: (1) Pri samostalnikih pozna šmarški govor vse tri spole v ednini, kjer se je sr. sp. obdržal ob podpori samoedninskih snovnih, skupnih in pojmovnih imen, medtem ko se v množini samostalniki srednjega spola uvrščajo med ženske (ali moške, namreč samostalniki s podaljšano osnovo -n-, -t- in deloma na -s-). (2) Sledovi dvojine so pri sam. le v I/T m. sp., a še tu se največkrat dodaja števnik cloa; v vseh ostalih sklonih in pri ž. sp. so dvojinske končnice zamenjane z množinskimi. Ostanke dvojine v neimenovalniških sklonih najdemo le še pri os. zaimkih ter pri celostnem zaimku oba. (3) Končnice samostalnikov se od končnice v knj. jeziku precej razlikujejo in imajo večjo pomensko obremenjenost. (4) V D M ed. imajo pri vseh samostalnikih končnico -i; ta bi pri m. in s. spolu glede na vzhodno soseščino moglu nastati preko prehoda u > ü > i, vendar ima šmarščina sedaj za naglašeni u (pohorski) dvoglasnik óu üu. nenaglašen pa je u praviloma ohranjen. Končnico -i najdemo tudi pri samostalniških zaimkih, kolikor je ni prizadel moderni samoglasniški upad. medtem ko se v pridevniški sklanjatvi D (-u) in M (-em) razlikuje'a. Orodnik ednine ima pri sam. m. in s. sp. namesto knj. -om končnico -am. V D, M in O mn. so samostalniki m. spola posplošili končnice -am, -ah. -am iz a-sklanjatve. Posredniki te posplošitve so bili, kot znano že od Škrabca, samostalniki s. spolu s končnico -a v 1 mn.. od koder se je potem a razširil še v omenjene odvisne sklone samostalnikov s. in in. spola. Ta potek je bil gotovo starejši od prehoda samostalnikov srednjega spola v ženskega, kar so novonastale oblike le še spodbujale. Po upadu končnega -i v O mn. so se izenačili D in O mn. ter O ed., kur sta podpirali tudi sklanjatev samostalniških zaimkov (delno) in sklanjatev pridevnikov (slaip-im = O ed. 'er D in O mn.) (5) Pri os. zaimkih za t. in 2. os. dv. in mn- se je M izenačil z O, tako (je) tudi pri vpr. zaimkih (kdo) in kaj. Vprašalni zaimek za stvari je v I/T, R in D zamenjan z zaimkom za človeško, tako da se je razlika med obema zaimkoma ohranila le še v M in O. (6) Vlogo poljubnostnih in oziralnih zaimkov opravljajo konverzno rabljeni vprašalni zaimki. (7) Pridevniki s svojo obliko ne morejo več ločevati določnosti in nedoločnosti: določnost se izraža z nepregibnim členom te. Ta člen stoji tudi pred vrstilnimi štev-niki. Stopnjevanje s priponskimi obrazili se drži le pri pogosto rabljenih pridevnikih. Presežnik se dela z nar-, največkrat pa mu dodajajo še člen te (nar + te + primernik ali te + nar + primernik). (8) Ločilni in množilni števniki so zelo redki, tvorjeni praviloma iz števnikov za vrednosti do 10. Pri glav. števn. je zanimiva skrajšana oblika števnika en v pomenu poljubn. ali nedol. zaimka, ki se tudi pregiba (na dvi5, nih doaih...). Loč. števniki v tem govoru ne izražajo več različnosti vrst, ampak se rabijo samo še v količinskem pomenu. Pač pa izražajo število vrst množilni š -na- so v š- govoru verjetno vplivali številni ponavljalniki na -aoat. tvorjeni iz teh glagolov (zmarznat — zmarzavat). (14) Ponavljalniki, ki se v knj. jeziku končujejo na -ooati -eoati. so posebnost šmarškega govora. Ce nenaglašeni o e v priponi upade, je sedanjiški končaj -ujem. tako kot v knj. jeziku (kupoät kupóujem). Še več pa je primerov, ko je nedoločniška pripona -ооа- -еоа- zamenjana z -аоа- s sedanjiškim končajem -aolem {srečaoat sre-čaolem). (15) Prislovi prostora, časa in lastnosti so zelo pogostni, drugi manj. a zanimivi, ker kažejo dosti oblikovnih okamenin, ki so jih v današnjih sklanjatvah zamenjale druge, nalikovne končnice. Upad nenaglašenih končnih samoglasnikov je pri prislovih močnejši kot pri drugih besednih vrstah. SUMMARY In the microdialect of Šmarje pri Jelšah and its surroundings, the tonemic accent lias been completely lost. The existence of former quantitative oppositions is visible in 'he varying quality of stressed vowels, diphthongs or monophthongs. In morphology the accent of the basic form is usually transferred to all forms of a given word; consequently, the immobile stress prevails. With nouns, the neutral gender is preserved only in the singular, foremost because of the singular material, collective and abstract nouns; in the plural, the neutral became feminine or masculine. — The dual has been preserved only in nom. acc. mase-: however, even there the numeral two' (doâ) is added, as with personal pronouns. In all other cases the plural endings have prevailed. The declensions are divided according to the gender. There is a tendency towards reduction of the number of endings. Consequently, -i is the only ending in dat./Ioc. sing, of all nouns; in dat.. loc. and instr. plur., the endings of the feminine a-de-clension have been generalized to the masculine gender. After the reduction of the final -i', the instr. plur. masc. and fem. became identical with the dat., and in the muse, also with the instr. sing. This process has been accelerated by the adjectival declension. The tendency to reduce the number of varying forms is also exhibited in substantival pronouns: with the personal pronouns for 1st 2nd person dual and plural, the locative lias become identical with the instrumental; the same thing occurred with the interrogative pronouns diu and kà. The function of relative and nonassert-ive (nonspecific) indenfinite pronouns is carried out by interrogative pronouns. The inflexible article te is preposed to adjectives in the definite use, because their forms by themselves do not suffice to be distinguished from the indenfinite forms. The same article is preposed to the ordinal numerals and usually to the superlatives (formed from the comparatives by the prefix nar-). The analytic comparison of adjectives is far more frequent than in the literary language. Distributive/collective and multiplicative numerals are rare; they are used as quantifiers, especially with pluralia tantum (though here, too, the cardinal numerals are the normal option). Variety (i. e. the number of kinds) can be expressed only by multiplicative numerals preceding material substantives. Participles in -č are rare. The distribution of endings in participles in -t/-n often differs from that in the literary language. The infinitive of all verbs ends in -t(i). In the larger territory of the Šmarje microdialect, the final -i has been reduced, i. e„ the infinitive is the same as the supine. In conjugation, the dual is well preserved; the endings -ma, -fa, -ta are the same for the masculine and feminine gender. The athematic verbs have mainly preserved their special endings in 2nd and 3rd person dual and in 2nd person plural. In present tense conjugation, the most frequent verbs are those in -em. Among them, those in -nem -nat(i)—instead of the literary -nem -niti (doéignat)—are of special interest. The change of the infinitive suffix -ni->-na- must have been influenced by the numerous iteratives in -âoat(i) derived from these verbs (doigâoat). in fact, the iteratives which in the literary language end in -ooatij-eoati are a peculiarity of the Šmarje microdialect. They are treated in two ways: (1) if the unstressed oje in the suffix is reduced, the present tense is the same as in the literary language (kupoat kupóujem); (2) more frequently, the suffix -ooatil-eoati changes into -âoat(i). with the present tense in -äolem (zmarzaoat, xrecaoat). Šmarje dialect adverbs are very frequent and show many morphological archaisms.