NOVI TEDNIK
odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič
ŠT. 13 - LETO 52 - CEUE, 3.4.1997 - CENA 280 SIT
Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Belo drevje in smrdljiva reka
Ko na Vrhovem spraznijo akumulacijo, po Zidanem Mostu smrdi. Vroča tema na strani 5.
Celjski rekorder na
tapeti
Kdo je, če sploh je, zaslužil s sejninami 92 tisoč
tolarjev mesečno. Stran 5.
Ostanejo le še dobri
ljudje
Po požaru v Prevorju je stekla humanitarna
akcija. Reportaža na strani 8.
Tiha voda pod koši
Pred končnico v košarkarskih ligah.
Presenečenje je Šentjur. Stran 16.
Pivovarniška vojna
por med Pivovarno Laško in Taro se razvnema.
Vroča tema na strani 23.
I Jeza pod Bohorjem
Blagostanje ali katastrofa, se sprašujejo na
Planini, kjer se prepirajo o izkoriščanju diabaza.
Stran 22.
I Fotorobot roparja
Bo to pomagalo izslediti storilca, ki je skušal
oropati Celjsko klet? Stran 32.
Petica je bila na podelitvi viktorjev.
Stran 34.
V Petici Še reportaže,
ugankarstvo, nasveti,
avtomobilizem, glasba,
humor...
Strani 33-48.
Eni so leteli, drugi padali
Kronika meseca marca kaže kar prijetno sliko. Eni so leteli visoko pod oblaki, drugi so .
nekoliko trše prileteli na zemljo. Obojim velja pozdrav trobentarjev s fotografije Gregorja
Katica, kaj vse seje dogajalo v pestrem, vremensko prijaznem in z dogodki polnem marcu
pa preberite na straneh 24 in 25.
2
dogodki
Desetkratna celjska čast
Ob II. aprilu, občinskem prazniku, najvišja priznanja Mestne občine Celje - Za prihodnje leto bolj dorečeni kriteriji
Na osrednji slovesnosti ob letošnjem
občinskem prazniku Mestne občine
Celje bodo prihodnji četrtek zvečer v
veliki dvorani Narodnega doma podeli-
li zlate, srebrne in bronaste celjske
grbe, prof. Stanka Lorgerja pa razglasi-
li za častnega meščana Celja. Svetniki
so hkrati s potrditvijo letošnjih najviš-
jih občinskih priznanj soglašali tudi s
tem, da je za prihodnje leto treba teme-
ljito proučiti in dodelati kriterije za
podelitev priznanj.
Z uvedbo zlatih, srebrnih in bronastih
celjskih grbov kot najvišjih občinskih
priznanj so v Celju pred leti ukinili vsa
druga cehovska priznanja. Zdaj ugotav-
ljajo, da so kriteriji za izbor vsakoletnih
dobitnikov priznanj preprosto preveč oh-
lapni in nedorečeni, priznanja pa so na-
menjena najzaslužnejšim občanom iz
prav vseh dejavnosti. Že predsednik ko-
misije za mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja, priznanja in nagrade mag.
Franc Knafelc je uvodoma opozoril, da
je bil letošnji izbor dobitnikov najvišjih
občinskih priznanj izredno težko delo.
Člani komisije so obravnavali 14 predlo-
gov, prav vsak od predlaganih pa bi si
enega od grbov zaslužil. Na koncu so
izbrali 10 nagrajencev, o blesku prizna-
nja so odločali znotraj komisije, člani pa
so tudi oblikovali sklep, da je do prihod-
njega leta potrebno dodelati kriterije za
podelitev zlatih, srebrnih in bronastih
celjskih grbov.
V	stranki SKD so prof. Stanka Lorger-
ja predlagali za dobitnika Zlatega celj-
skega grba, zato so v razpravi sprva
tudi oporekali odločitvi komisije, da
prof. Lorgerja razglasi za častnega
meščana. Menili so, da je bil razpis
namenjen zgolj za bronaste, srebrne in
zlate celjske grbe, zato so pri tem, da
prof. Lorger prejme Zlati celjski grb
tudi vztrajali. Vendar pa so v razpravi
prisluhnili argumentu, da je presoja o
blesku priznanja v pristojnosti komisi-
je, in se ob koncu strinjali, da prof.
Stanka Lorgerja razglasijo za častnega
meščana Celja.
V	razpravi so svetniki opozarjali, da je
izjemno veliko nominirancev, Tomaž M.
Jeglič pa je celo predlagal, da letos priz-
nanj ne bi podelili, saj je vprašanje, če
zaradi številčnosti niso razvrednotena.
Kljub takšnim razmišljanjem pa so svet-
niki ob koncu razprave soglašali, da le-
tošnja najvišja občinska priznanja prej-
mejo: Tomaž Gubenšek, Goga Stefano-
vič-Erjavec, Bina Štampe-Žmavc in
prof. Slavko Deržek bronaste celjske
grbe, Miroteks d.o.o. Celje in Roman
Gracer, Aero Celje in Milena Brezigar
ter Osrednja knjižnica Celje srebrne
celjske grbe ter Anica Kumer in prima-
rij Jože Četina zlata celjska grba. Prof.
Stanka Lorgerja pa so svetniki razglasili
za častnega meščana Celja.
I. STAMEJČIČ
V razpravi o letošnjih dobitnikih naj-
višjih priznanj Mestne občine Celje so
svetniki opozorili še na eno, dokaj
nelogično podrobnost. Dobitniki zlatih
celjskih grbov namreč ob častnem
priznanju prejmejo tudi denarno na-
grado v višini 500 tisoč tolarjev neto,
častni meščan Celja pa je od material-
nih ugodnosti deležen le brezplačne
vozovnice za avtobusni mestni promet.
Menili so, da bo sočasno s spreminja-
njem odloka o nagradah in priznanjih
Mestne občine Celje treba misliti tudi
na to, za letos pa bodo priznanja pode-
ljena še po veljavnih določilih odloka.
OdloČi naj
državni zbor!
Celjski svetniki so v torek
ponovno govorili o meji ozi-
roma zahtevah sosednje ob-
čine Štore, naj se medobčin-
ska meja v predelu med nek-
danjimi krajevnimi skup-
nostmi Štore ter Teharje in
Aljažev hrib spremeni v ko-
rist občine Štore.
Po razpravi, v kateri je sode-
loval tudi župan občine Štore
Franc Jazbec, so ostali pri svo-
jih lanskih sklepih - naj o meji
odločajo poslanci državnega
zbora, saj je to izključno v
njihovi pristojnosti.
Ob tem pa so se v torek v
Celju vendarle dogovorili, da
je treba še naprej iskati skup-
ne poti ter dogovor za spora-
zumno rešitev mejnih
tov. Do konca aprila naj bj
sestali člani komisije za J
moženjsko delitveno bila]
nekdanje celjske občine
skušali doseči dogovor o sj
razumni rešitvi, ki bi omJ
čala nadaljevanje priprav^
bilance. V Štorah po besedj
župana Jazbeca sicer vztM
jo na svojih stališčih, vej
pa le-teh spet ne postavljj
tako ultimativno, da zan
njih ne bi mogli nadaljevJ
pripravo bilance. To so neij
zadnje potrdili tudi predstj
niki štorske občine na sejjj
misije za pripravo premožg
ske delitvene bilance, ki se
nazadnje sestala v začet]
marca.
Janša na Frankolovem
v petek, 4. aprila, se bodo ob 19. uri v gostišču Turist zbi
člani vojniškega Občinskega odbora Socialdemokratske stra
ke. Na letni konferenci pričakujejo tudi predsednika straii
Janeza Janšo.	Ji
Zaicijučni računi
pod streiio
Celjski svetniki so minuli
četrtek potegnili črto pod
lanskoletno poslovanje, saj
so sprejeli odlok o potrditvi
zaključnega računa lanske-
ga proračuna ter potrdili za-
ključne račune treh občin-
skih skladov.
V občinski blagajni Mestne
občine Celje so konec leta
1996 beležili dobrih 84 milijo-
nov tolarjev primanjkljaja,
vendar pa je bila izguba v
primerjavi z načrtovano pre-
cej manjša. Svetniki so s potr-
ditvijo zaključnega računa tu-
di določili proračunsko rezer-
vo v višini poldrugega odstot-
ka javnofinančnih prihodkov,
kar pomeni, da Mestna občina
Celje namesto slabih 17 mili-
jonov tolarjev odmerja za na-
mensko porabo skoraj 49,5
milijona tolarjev.
V Skladu stavbnih zemljišč
občine Celje so lani na prihod-
kovni strani zabeležili nekaj
manj kot 553 milijonov 884
tisoč tolarjev, v letošnje po-
slovno leto pa so prenesli ne-
kaj manj kot 2,1 milijona tolar-
jev. S presežkom so poslovali
tudi v Skladu za razvoj obrti in
podjetništva Mestne občine
Celje, kjer so z zaključnim ra-
čunom v letošnje poslovno le-
to prenesli 53 milijonov 240
tisoč tolarjev. Iz zaključnega
računa pa je še razvidno, da so
lani na osnovi dveh razpisov
za subvencioniranje obrestne
mere odobrili posojila 12 pro-
silcem. Skupna višina posojil
za nekaj presega 950 tisoč
DEM, s tem pa se odpira 41
novih delovnih mest.
V razpravi ob sprejemanju
zaključnega računa Stano-
vanjskega sklada Mestne obči-
ne Celje je bilo med svetniki
slišati vrsto pohval na račun
lanskega dela. »V Celju se let-
no zgradi toliko stanovanj kot
v Mariboru, čeprav mesti po
številu stanovalcev in stano-
vanjskem fondu nista primer-
ljivi,« je bilo slišati ob spreje-
mu zaključnega računa. Bi-
lančno so v tem skladu ugoto-
vili za dobrih 28 milijonov
tolarjev presežkov, ki so jih
prenesli v letošnje poslovno
leto, namensko pa bodo po-
rabljeni za vzdrževanje.
I. STAMEJČIČ
Vojaška prisega
šestnajsta generacija vojakov, ki služijo vojaški rok v vojašnici Celje, je v petek slovesno
prisegla. Slovesnosti so se udeležili številni njihovi svojci in prijatelji, ki so si po prisegi lahko
ogledali, kje mladi vojaki živijo in delajo.	Foto: GREGOR KATIČ
Prvi branji
Celjski svetniki so se v
tretjem letu svojega dela lo-
tili sprememb in dopolnitev
dveh temeljnih občinskih
dokumentov. Gre za statut
ter poslovnik Občinskega
sveta Mestne občine Celje.
Predlagatelj sprememb in do-
polnitev obeh dokumetov, ki so
posledice usklajevanja zakono-
daje, načina dela ter v veliki
meri izhajajo iz spoznanj, ki so
jih svetniki dobili v svojem do-
sedanjem delu, je statutarna
komisija. V torek so svetniki v
prvem branju pretehtali oba
predloga, z večino glasov pa so
zavrnili pobudo župana Jožeta
Zimšk4 da v Mestni občini
Celje tudi v bodoče deluje koor-
dinacijsko telo za usklajevanje
dela županovega urada in ob-
činskega sveta.
Med razpravo ob zadnjem
povišanju sejnin je nekaj svet-
nikov odprlo vprašanje o po-
trebnosti dveh organov - kolegi-
ja predsednika občinskega sve-
ta in koordinacije župana ter
predsednika občinskega sveta -
saj se njuno delo v veliki meri
podvaja. Z zdajšnjimi spre-
membami in dopolnitvami sta-
tuta ter poslovnika občinskega
sveta so v statutarni komisiji
predlagali ukinitev koordinacij-
skega telesa, župan pa je (neus-
pešno) svetnike skušal prepri-
čati, da je prav koordinacijsko
telo zaslužno za dobre in zgled-
ne odnose med občinskim
vodstvom in svetniki. IS
Dobili bodo
komunalne«
nadzornika
Konjičani že dalj ča
ugotavljajo, da imajo vn
odlokov s komunainfl
področja, le njihova n?^
zacija je bolj vprašljiva,!
jih občani vse prepogd
ne upoštevajo.
Za zagotovitev njihovej
izvajanja je potreben lu
ustrezen nadzor. Zato so c
činski svetniki sprejeli odi
o komunalnem nadzoru,
sicer pomeni eno delovi
mesto več na občinski upi
vi, vendar je po besedah I
pana Janeza Jazbeca zaf
slovanje v občinski up«
skrajno racionalno in je 3
poslenih manj, kot to dol
ljuje zakonodaja.	J
Za tovornjake treh občin
Prejšnji teden so v Vitanju
občinski svetniki med drugim
govorili o akciji Veter v laseh,
delu Lokalnega podjetniškega
centra, pokopališkem redu in
oskrbi s pitno vodo v domači
občini, kjer je vodovod pone-
kod tako star, da niti ni po-
vsem znano, kje sploh poteka.
Občinske svetnike so v Vita-
nju obiskali predstavniki Klu-
ba študentov Dravinjske doli-
ne. Predsednik kluba Tadej
Slapnik je naštel dejavnosti,
ki potekajo v sklopu vseslo-
venske akcije med mladimi
Veter v laseh - s športom proti
drogi. Tudi v Vitanju se bodo
do konca maja zvrstila štiri
predtekmovanja v hitrostnem
rolanju, košarki, odbojki in li-
kovnem izražanju. Najboljši
posamezniki in skupine se
bodo uvrstile na sklepno tek-
movanje, ki bo v Slovenskih
Konjicah, na njem pa se bodo
pomerile najboljše ekipe iz
približno tridesetih sloven-
skih krajev.
Lokalno podjetniški center
že od lani deluje na območju
občin Slovenske Konjice, Zre-
če in Vitanje, cilj tako imeno-
vanega LPC pa je pomoč pri
ustvarjanju delovnih mest. Na
območju Vitanja je delo LPC
mogoče zaslediti predvsem na
projektu razvoja Rakovca,
kmalu bo izdelana analiza sta-
nja podjetništva v občini, LPC
skuša povezati lesarje, kmetij-
ske izdelke pa ponuditi na trgu
pod skupno domačo blagovno
znamko. Kot je na seji povedal
direktor Svetovalno izobraže-
valnega centra Franc Šelih, je
eden od sedanjih najpomem-
bnejših projektov centra tudi
načrtovanje gradnje parkirnih
prostorov za avtoprevoznike iz
vseh treh občin. Po novih, pre-
cej strogih predpisih, naj bi
zgradili parkirišče na tovorne
avtomobile na Pobrežu.
Svetniki so sprejeli tudi odi
ki v Vitanju določa pokopali
red: opredeljuje velikosti p"
meznih grobov in drugo, H
posebnostmi občinskega odi"
pa je med drugim prepovedi
imeti pokojnika pred pogreW
v večstanovanjskih objektih.
Na dnevnem redu seje je
prvič tudi odlok, ki bo dol''
pogoje in način oskrbe z vo
iz javnega vodovoda. ObČii^'
svet je enotnega mnenja, d^
potrebno na tem področju
precej dela in to ne le pri
nem evidentiranju vodovod^
Vodovodno omrežje je po^'
no temeljite prenove. ZasW'
lo je in zato pogosto prihaja'
motenj pri oskrbi z vodo.
prave napak so dolgotra,"
težko je namreč zagotovili 1
trebni material za to.
tega vodovod ni dokumenti*!
in cevi često iščejo le »po
nem izročilu«, kot se je na -,
izrazil eden od prisotnih-
rsnopič
dogodki
3
Specialna
plimpiada na
Rogli
ploščadi pred hote-
^ planja na Rogli bodo
jpes, v četrtek, ob 17. uri
gvesno odprli VII. zim-
jg športne igre oseb z
^injami v duševnem in
jgsnenm razvoju.
Organizator letošnje dr-
jvne VII. zimske special-
j olimpiade je Center za
jfstvo in delo Golovec Ce-
tekmovanja varovancev
jodnih zavodov pa pri-
javljajo v sedmih različ-
|i disciplinah. Na Rogli
ičakujejo 400 tekmoval-
jv iz vse Slovenije, spe-
jlne olimpiade pa se bo-
I predvidoma udeležile
[di ekipe iz sosednjih dr-
iv. Tekmovalci se bodo
jmerili na dveh velesla-
iinskih progah, v alpskem
nordijskem drsenju ter
i[U na smučeh na treh
zlično dolgih progah.
VII. zimske športne igre
leb z motnjami v dušev-
tm in telesnem razvoju
) odprl minister za delo,
fužino in socialne zade-
imag. Tone Rop, zimska
ecialna olimpiada pa bo
leležencem ob dosega-
li športnih rezultatov
menila tudi priložnost
druženje ter zabavo.
IS
Za ljubitelje
jeklenih konjičkov
Avto in vzdrževanje - sejem stroke za strol(o med 8. in 12. aprilom na razstaviščih
Celjskega sejma
Celjski sejem in Obrtna
zbornica Slovenije pripravlja-
ta med 8. in 12. aprilom spe-
cializiran sejem Avto in vzdr-
ževanje. Generalno pokrovi-
teljstvo nad sejemsko priredi-
tvijo s sloganom sejem stroke
za stroko, ki jo bo v torek
dopoldne slovesno odprl mi-
nister za promet in zveze
mag. Anton Bergauer, je
prevzelo podjetje Citroen Slo-
venija, med obiskovalci sej-
ma pa bodo izžrebali glavno
nagrado avtomoUl citroen
saxo.
Na 10 tisoč kvadratnih me-
trih pokritih in 3 tisoč kvadrat-
nih metrih zunanjih razstavnih
površin se bo predstavilo 328
razstavljavcev. Nekaj več kot
polovica jih prihaja iz Sloveni-
je, Avstrije, Belgije, Nizozem-
ske, Italije in Nemčije, preko
zastopanih podjetij pa se bodo
na celjskem sejmišču predsta-
vili še razstavljavci iz Češke,
Danske, Finske, Francije,
Izraela, Japonske, Južne Kore-
je, Kitajske, Madžarske, Nor-
veške, Slovaške, Španije, Šved-
ske, Švice, Velike Britanije in
Združenih držav Amerike.
Obiskovalcem bodo na enem
mestu predstavili celotno po-
nudbo avtoservisno-remontne
stroke, predstavili se bodo
proizvajalci opreme za servi-
sno remontne delavnice, proi-
zvajalci rezervnih delov, do-
datne opreme ter opreme za
nego in vzdrževanje vozil.
Hkrati pa bo seveda predstav-
ljen tudi program tovornih, do-
stavnih in osebnih vozil ter
motociklov, organizatorji pa
pripravljajo tudi posebne pred-
stavitve avtošol, zavarovalniš-
ke ponudbe ter možnosti lizing
nakupa vozil.
V sodelovanju z Obrtno
zbornico Slovenije ter Sloven-
skim ekološkim gibanjem bo-
do organizatorji tudi letos iz-
brali ekološko neoporečno me-
hanično delavnico in s tem na-
daljevali akcijo, ki so jo zasno-
vali lani. Komisija, sestavljena
iz predstavnikov zbornične
sekcije avtoservisno-remont-
nih dejavnosti in Slovenskega
ekološkega gibanja, bo izmed
26 prijavljenih izbrala ekološ-
ko najbolje opremljeno avto-
mehanično delavnico, pouda-
rek pri ocenjevanju pa bo na
opremljenosti skladišča ter
urejenosti servisnih prostorov
ter okolice.
Za obiskovalce bo 8. sejem
Avto in vzdrževanje odprt od
torka do sobote, 12. aprila,
dnevno med 10. in 19. uro. Ob
zaključku sejma bo nagradno
žrebanje vstopnic, glavna na-
grada pa bo avtomobil citroen
saxo podjetja Citroen Sloveni-
ja, ki je tudi generalni pokro-
vitelj letošnjega sejma.
V dvoranah C in C1 bo na
ogled oprema za servisno re-
montne delavnice in lakirnice,
v dvorani E dodatna oprema
ter rezervni deli in oprema, za
širok krog obiskovalcev pa bo-
do verjetno najbolj privlačna
razstavišča dvoran D in F ter
zunanji razstavni prostor, kjer
bodo na ogled osebna vozila,
motocikli ter tovorna in dostav-
na vozila.
I. STAMEJČIČ
Konfiški stanovanjski
sklad uspešen
h dobrem letu delovanja Stanovanj-
tga sklada občine Slovenske Konjice,
ga vodi Janez Selinšek, je sklad ne
no upravičil svoj obstoj, ampak je že
9mem začetku svojega delovanja ja-
• začrtal svojo politiko, sprejel pro-
Jn dela in finančni načrt in ves čas
da ga je realiziral. Prvi rezultati
i upravnega odbora sklada so že
hi.
'i zadnji seji občinskega sveta je pred-
'nik sklada Janez Selinšek spregovoril
^lu sklada v preteklem letu in predsta-
'udi finančni načrt za letos,
^en od največjih uspehov občinskega
'ovanjskega sklada je pridobitev ozi-
nakup 260 m^ stanovanjskih povr-
Pri tem gre za tri enoinpolsobna
"ovanja in tri dvoinpolsobna. Kot je
'(iaril predsednik sklada, so se pri
'^pu odločili za po površini manjša
'kovanja, vendar z več prostori, kar je
Posebno pomembno za mlade družine
"^jhnimi otroci.
'®leg nakupa novih stanovanj pa je
'^vni odbor sklada ves čas skrbel tudi
"^vesticijsko vzdrževanje stanovanj,
že v njegovem lastništvu. Prav na
'področju ima sklad največ proble-
saj je veliko teh stanovanj v starih
^bah in so močno dotrajana, saj v
^'^klosti vanje ni bilo skoraj nobenih
6anj.
sklad razpolaga z nekaj več kot
"bilijoni tolarjev, kar je po besedah
j^ednika upravnega odbora sklada
saj so potrebe veliko večje, vendar
tudi zaveda, da proračun trenutno
more zagotoviti več denarja,
razveseljiva pa je odločitev uprav-
^ Odbora, da ne bo kupoval stanovanj
P ^ občinskem središču, ampak tam,
kjer bodo za to potrebe, predvsem pa ne
bodo pozabiH na Loče. To je še toliko
pomembnejše zato, ker bodo tako obča-
nom omogočili bivanje v njihovem oko-
lju, ki ga dobro poznajo in v katerem se
tudi dobro počutijo.
Podžupan Veljko Cugmas pa je pouda-
ril, da je potrebno še v tem letu speljati
registracijo stanovanjskega sklada. Na
tem področju Konjičani zamujajo kar za
štiri leta, k čemur je nekaj pripomogla
tudi neustrezna zakonodaja. Registracija
sklada je pomembna predvsem zato, ker
bo le tako lahko začel zagotavljati prosil-
cem tudi profitna stanovanja. V ta namen
bo sklad, ko bo registriran, lahko pridobi-
val tudi ugodne kredite. Vse to bi v občini
pospešilo gradnjo, s tem pa bi se odprla
tudi nova delovna mesta, pa še več obča-
nov bi dobilo prepotrebno streho nad
glavo.	JH
LDS o zdravilišču v
Rimsicih Topiicali
Jutri, v petek, 4. aprila, se bodo v
Sofijinem dvorcu v Zdravilišču Rimske
Toplice sestali predstavniki občinskih od-
borov LDS celjske in zasavske regije. Go-
vorili bodo o novi vladni koaliciji, o delu
občinskih odborov in o najnovejših do-
godkih v zvezi z oživljanjem zdravilišča.
Na srečanje so poleg članov odborov po-
vabljeni še strankini poslanci državnega
zbora iz celjske in zasavske regije, pred-
sednik vlade dr. Janez Drnovšek in mini-
ster za delo Tone Rop, vodja poslanskega
kluba Tone Anderlič, generalni sekretar
LDS Gregor Golobič in vodja članske pi-
sarne Andrej Novak.	JI
Polutnik podžupan
Celjski svetniki so minuli četrtek za
podžupana Mestne občine Celje, ki bo
svoje delo opravljal poklicno, izvolili
Friderika Polutnika.
Uvodoma so županov predlog za ime-
novanje Friderika Polutnika, 53-letnega
diplomiranega inženirja arhitekture, ki je
bil doslej svetovalec za urbanistično pla-
niranje v Zavodu za planiranje in izgrad-
njo občine Celje, za poklicnega podžupa-
na Mestne občine Celje podprli v svetniš-
kih skupinah DeSUS in LDS. Polutnikovo
imenovanje so v občinskem svetu sogla-
sno podprli, med glasovanjem so se iz
dvorane iz načelnih razlogov umaknili le
svetniki iz vrst SDS. Vzrok za umik je bil
v tem, ker se župan z njimi ni posvetoval
o kandidatu za podžupana. Vendar pa
tudi socialdemokrati Polutnika kot po-
džupana ne zavračajo vnaprej, pač pa
bodo njegovo delo sproti presojali. IS
Višje cene najemnin
poslovniii prostorov
Občina Slovenske Konjice ima v lasti
tudi nekaj poslovnih prostorov, ki jih daje
v najem. Ustrezen odlok, ki ureja to po-
dročje, so sprejeli šele prejšnji teden na
seji občinskega sveta.
Med drugim odlok določa tudi višino
najemnin za te prostore, ki se izračuna po
posebni formuli. Pri tem ne bo več vsee-
no, kje so ti prostori, saj bo višina najem-
nin odvisna od tega, v katerem od treh
območij je poslovni prostor.
Svetniki so ugotovili, da so poslovni
prostori, ki so v lasti občine, občutno
cenejši od tistih, ki jih oddajajo v najem
zasebniki. Z novim odlokom se bo sicer
najemnina povečala, vendar so mnenja,
da ne bo ogrozila obstoja dejavnosti na-
jemnikov. Če bi pa le prišlo do tega, bo
občina probleme reševala individualno.
Poudarili so, da z najemninami pač ne
želijo ogroziti delovnih mest, ki jih že
tako primanjkuje.	JH
PO SVETU
S samomorom v
nebesa
Policija iz San Diega v Kali-
forniji je v neki dva milijona
dolarjev vredni vili v bogati
četrti Rancho Santa Fe odkri-
la 39 trupel. 21 žensk in 18
moških, starih med 18 in 72
let, je naredilo nmožični sa-
momor, Preiskava je pokaza-
la, da gre za člane sekte, ime-
novane Nebeška vrata.
Člani sekte so verjeli, da je
življenje na Zemlji le začasno
in da je telo le nekakšen »zača-
sni kontejner« za dušo, ki se bo
preselila v nebesa. To naj bi se
sektašem kmalu zgodilo, naj-
verjetneje zdaj, ko je Halle-
Boppov komet najbližji Zemlji.
Za njim naj bi bila vesoljska
ladja z neznanimi bitji, ki so
prišla po sektaše. Da so le-ti
bili pripravljeni za odhod priča
podatek s preiskave, ki pravi,
da so mrtvi sektaši (vsi so bili
enako oblečeni, postriženi in
ogrnjeni s trikotnim vijoličnim
mrtvaškim ogrinjalom) poleg
sebe imeli pripravljeno torbo z
osebnimi dokumenti, vsak pa
je imel v žepu en petdolarski
bankovec in nekaj kovancev
za 25 centov. Da je prišel čas
odhoda je bilo moč razvideti
tudi iz njihove domače strani
na Internetu (imenovane Hig-
her Sourcej, ki so jo imeli skrb-
no urejeno, saj so se ukvarjali
in preživljali z izdelavo raču-
nalniških strani za razne na-
ročnike. Med množičnimi sa-
momorilci je bil tudi vodja sek-
te Marshall Applevvhite, v sekti
znan pod imenom (kralj) Doe,
ki je bil v 70 letih aretiran in
zaslišan zaradi širjenja čudnih
idej. Preiskava je še pokazala,
da žrtve niso umrle nasilne
smrti, temveč so skupaj s hra-
no zaužile fenobarbitol, vse
skupaj pa poplaknile z vodko.
Samomor je potekal v več fa-
zah, da so sektaši lahko pos-
pravili za sabo.
Največji množični
samomori
Množični samomor v San
Diegu je eden največjih, ni
pa med največjimi v tem sto-
letju.
Največji množični samomor
v novejši zgodovini se je zgodil
v Jonestovrau v Gvajani, 18.
novembra 1978, ko je umrlo
914 privržencev paranoičnega
pastorja Jima Jonesa. Večina
umrlih je zaužila cianid, med
žrtvami pa je bilo tudi nekaj
ustreljenih, verjetno tistih, ki
niso hoteli zaužiti strupa. Jim
Jones se je oklical za novega
Odrešenika in se je s svojo
čredo naselil v Gvajani. Njego-
vi privrženci so si zgradili vas z
vso potrebno infrastrukturo in
so :Žveli v nekakšni komuni,
vse dokler jih zaradi govoric o
zlorabah ni obiskal kongre-
snik iz San Francisca. Ob vrni-
tvi v ZDA so njega in nekaj
»dezerterjev« ubili. Nekaj ur
zatem je pastor Jones ukazal
zaužitje strupa. Za Mesijo se je
oklical tudi David Koresh iz
Texasa, znan po spolnem raz-
vratništvu. Koresh in najmanj
70 njegovih privržencev je
umrlo v streljanju in požaru na
neki farmi, s katerim so polici-
sti in zvezni agentje končali 51
dnevno oblegovanje. Znana je
tudi sekta Red sončnega temp-
lja, ki verjame, da se po samo-
moru znova rodiš in naseliš na
planetu Sirius. V zadnjih dveh
letih si je v Franciji, Švici in
Quebecu življenje vzelo okrog
70 templjašev.
Mednarodne sile
za Albanijo
Varnostni svet ZN je sprejel
resolucijo, s katero je odobril
posredovanje mednarodnih
sil v Albaniji. Operacija naj bi
trajala do tri mesece, v njej
pa bo sodelovalo od 2500 do
5000 mož. Skrbeli bodo pred-
vsem za varno dostavo člove-
koljubne pomoči, za varova-
nje pristanišč Vlora in Drač
ter letališča v Tirani.
V	misiji naj bi sodelovalo
osem držav, ki bodo tudi same
krile stroške posredovanja. Po
besedah albanskega obram-
bnega ministra bo imel evrop-
ski kontingent vlogo vojaške
policije. Mednarodne enote
bodo imele dovoljenje za upo-
rabo orožja v samoobrambi, če
bo ogrožen tovor, za katerega
bodo skrbele, ali pa njihova
osebna intigriteta. Operacijo
bodo vodili Italijani, ki so po-
dobno vojaško ^cijo sami iz-
vedli leta 1991 po množičnem
begu Albancev v Italijo, Kot je
poročala italijanska tiskovna
agencija Ansa, sklicujoč se na
vladne vire, bodo v operaciji
sodelovale še Francija, Grčija,
Avstrija, Turčija, Romunija,
Madžarska in tudi Slovenija.
Albance pa je te dni pretresla
nesreča albanske ladje pred
italijansko obalo, v kateri je
umrlo najmanj 80 ljudi. Ladja
z begunci, večinoma z ženska-
mi in otroci, je trčila z italijan-
sko vojaško ladjo. Proti kapita-
noma ladij preiskava Še teče.
Revni Rusi
demonstrirali
V	Rusiji je zaradi neizpla-
čanih plač in slabih socialnih
razmer demonstriralo okoli
dva milijona ljudi. Država de-
lavcem namreč dolguje kar
okrog devet milijonov dolar-
jev. Sindikati so pričakovali,
da se bo demonstracij po vsej
državi udeležilo najmanj 20
milijonov ljudi, vendar so se
ušteli.
Tako so se rudarji (velik del
ruskega delavstva), ki plače
dobivajo najm^j redno odlo-
čili, da bodo novi vladi dali
priložnost. Podobno tudi de-
lavci v jeklarskem, energet-
skem in transportnem sektor-
ju. V več mestih so se demon-
stracije zato sprevrgle v protest
nostalgičnih komunistov, z
rdečimi zastavami in s slikami
Lenina v rokah. Vodja komu-
nistov Zjuganov je Rjavil, da
njegova stranka - najmočnejša
v spodnjem domu parlamenta
dumi - razmišlja, da bi po de-
monstracijah predlagala glaso-
vanje o nezaupnici novi vladi.
Vendar pa se je parlament v
strahu pred Jelcinovim mašče-
vanjem, da bi ga razpustil, že v
prejšnjih primerih raje vzdržal
takega glasovanja. Premier
Černomirdin pa je obljubil, da
naj bi država in privatni delo-
dajalci za plače in pokojnine
že v kratkem izplačali dva mili-
jona dolarjev. Od kod bodo
vzeU ta dva in preostalih se-
dem milijonov ni povedal.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
□
dogodki
7. april ■ svetovni dan zdravja
Nalezljive bolezni ogrožajo človeštvo - stalna pripravljenost - naglo ukrepanje
Do nedavnega je po svetu
prevladoval občutek, da je
bitka proti nalezljivim bo-
leznim dobljena. Vendar je
bil ta optimizem preuranjen;
občutek varnosti, ki se je ob
njem pojavil, je omogočil, da
so se mnoge nalezljive bolez-
ni razširile zelo hitro. Poleg
tega se danes v svetu pojav-
ljajo nove bolezni. V zadnjih
20 letih so prepoznali več kot
30 novih in zelo nalezljivih
bolezni, vključno s HIV/
AIDS. Za mnoge od teh bo-
lezni ni na voljo ne zdravil in
ne cepiv.
I . v . - . ,
Drugo pomembno grožnjo v
boju proti nalezljivim bolez-
nim predstavlja vse večja od-
pornost povzročiteljev nalez-
ljivih bolezni proti antibioti-
kom. Zdravila, na katera smo
se nekoč zanašali, da nas bodo
ščitila, postajajo vse manj
učinkovita, ker ne delujejo na
mikroorganizme tako, kot bi si
želeli.
Zaradi tega je Svetovna
zdravstvena organizacija za
letošnji Svetovni dan zdravja
izbrala temo »Nalezljive bo-
lezni ogrožajo človeštvo - stal-
na pripravljenost - hitro ukre-
panje«. Soočiti se moramo s
tem, da so nalezljive bolezni
skupna grožnja, ki zahteva ta-
kojšnjo pozornost, zlasti v ča-
su, ko se ljudje po vsem svetu
zbližujejo zaradi mednarod-
nih potovanj in trgovine. Na-
lezljive bolezni ne upoštevajo
meja. Zato mora svet sodelo-
vati, da jih bo lahko nadzoro-
val.
Danes nas obkroža svetovna
pandemija aidsa, ponovno
nam žugajo stari biči, kot so
tuberkuloza, kolera, kuga. Po
svetu se širijo malarija, denga,
ebola in druge hemoragične
mrzlice. Svet je pretreslo spoz-
nanje o možnosti prenosa bo-
lezni norih krav z živali na
človeka. Poleg hepatitisa B, ki
ga danes lahko obvladujemo s
cepljenjem, smo se srečali z
novim povzročiteljem zlateni-
ce, virusom hepatitisa C, proti
katerem zaenkrat še ni cepiva.
Tudi v Sloveniji se zaveda-
mo, da nas nalezljive bolezni
še vedno ogrožajo. Bolezni, ki
se pojavljajo v Aziji, Afriki,
Ameriki, so le na videz daleč.
Zaradi pogostih gospodarskih
in turističnih stikov nas lahko
zelo hitro dosežejo. V naši dr-
žavi deluje informacijski si-
stem za namene spremljanja
nalezljivih bolezni in njihovih
povzročiteljev. Še posebno po-
zornost namenjamo boleznim
proti katerim cepimo, pa se
nam še vedno pojavljajo (npr.
ošpice, rdečke, tetanus...),
gnojnim meningitisom, čreve-
snim nalezljivim boleznim,
gripi, akutnim ohlapnim para-
lizam in Creutzfeld-Jakobovi
bolezni.
Na Celjskem smo ob svetov-
nem dnevu zdravja pripravili
posvet, ki bo Z aprila 1997 v
dvorani Zavarovalnice Triglav
na Mariborski 1 s pričetkom
ob 9. uri. Na tem srečanju se
bomo pogovorili o letošnjem
vodilu in predstavili proble-
matiko s področja nalezljivih
bolezni v svetu in pri nas.
Z veseljem ugotavljamo, da
nekaterih bolezni, kot so davi-
ca, tetanus pri novorojenčkih
in otroška paraliza, pri nas ne
srečujemo več. Še vedno pa so
zelo pogoste črevesne nalezlji-
ve bolezni, bolezni, ki se pre-
našajo od živali na človeka,
zlasti salmoneloze in kampi-
lobakterioza. V zadnjem de-
setletju strmo narašča Lymska
borelioza, bolezen, s katero se
okužimo ob piku okuženega
klopa, ki prenaša povzročitelja
te bolezni. Nismo se izognili
aidsu in nekaterim mikroorga-
nizmom, ki so zelo kužni,
agresivni in odporni na anti-
biotike. Med epidemijami so
še vedno pogoste okužbe s
hrano, ki nastanejo zaradi ne-
zadostne higiene in nepravil-
nih postopkov pri pripravi hra-
ne.
Rezultati dela v boju proti
nalezljivim boleznim so vidni
pri nalezljivih boleznih, proti
katerim cepimo. Zaradi cep-
ljenj se je zmanjšala obolev-
nost in smrtnost pri mnogih
nalezljivih boleznih, nekatere
pa je uspelo s cepljenji celo
izkoreniniti. S cepljenji smo
uspeli odpraviti črne koze,
otroško paralizo, močno smo
zmanjšali število obolelih za-
radi ošpic, oslovskega kašlja,
mumpsa, rdečk. Že veliko let
pa s cepljenjem pred težkimi
boleznimi zavarujemo osebe,
ki jim pri delu grozi nevarnost
okužbe z virusom hepatitisa
B, povzročiteljem klopnega
meningoencefalitisa in viru-
som stekline.
Naš cilj je, da izpolnimo ob-
stoječi sistem za spremljanje
nalezljivih bolezni v sloven-
skem in mednarodnem meri-
lu. Predvsem pa želimo dose-
či, da bomo pravočasno zaz-
nali nove bolezni in njihove
povzročitelje.
Kot dokaz, da je skupno de-
lovanje proti nalezljivim bo-
leznim po svetu mogoče, je
izkoreninjenje črnih koz leta
1977, ki je bilo razglašeno v
letu 1980. Odprava nalezljive
bolezni pomeni, da se ta bole-
zen nikjer v svetu več ne po-
javlja. Žal ni obetov za odpra-
vo malarije, kolere, davice, os-
lovskega kašlja, tuberkuloze,
rumene mrzlice, gobavosti...
V Sloveniji se pridružujemo
optimističnim pogledom in si
že nekaj let s cepljenjem pri-
zadevamo za zmanjšanje šte-
vila obolelih za otroško parali-
zo, ošpicami, mumpsom,
rdečkami, tetanusom, oslov-
skim kašljem, hepatitisom B,
klopnim meningoencefaliti-
som in steklino. Za bolezni,
kot so davica, gnojni meningi-
tis in otroška paraliza, ki pred-
stavljajo veliko nevarnost za-
radi možnosti naglega širje-
nja, imamo izdelane operativ-
ne načrte za ukrepanje in zaje-
zitev ob morebitnem pojavu.
Upamo, da lahko z optimiz-
mom zremo v prihodnost. Res
pa je, da nalezljive bolezni
vplivajo na naš razvoj in da
bodo prisotne tako dolgo, kot
bo prisotno človeštvo.
mag. ALENKA SKAZA
MALIGOJ
Problem Polenšlce bo
resen letos
Ekološki razvojni center Republike Slovenije je konjiški
občini odobril 21.776.000 tolarjev kredita za ureditev poto-
ka Polenšica, ki se v Slovenskih Konjicah spremeni v odprt
kanal.
Čas odplačevanja kredita je deset let z obrestno mero
TOM+6 odstotkov. Ta denar bo zadostoval za prestavitev
potoka in za položitev cevi in pokritje kanala. Tako bodo
Konjičani končno rešili problem ene največjih ekoloških bomb
v samem mestu.
Občinski svetniki so se z najetjem kredita strinjali, saj so se
zavedali, da brez tega investicije ni mogoče uresničiti. JH
Nacionalna konferenca o
nekajenju
Včeraj se je v Toplicah Dobrna pričela L nacionalna
konferenca o nekajenju. Organizira jo Društvo za promocijo
in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ga vodi Viktorija Rehar.
Medtem ko so udeleženci konference s pomočjo številnih
strokovnjakov včeraj govorili predvsem o nekajenju v Sloveniji kot
celoti oziroma v posameznih okoljih, kot so vrtci, osnovne, srednje
in visoke šole, v družini ali na delovnem mestu, vse s ciljem
ustvarjanja nekadilske družbe, pa bodo danes, v četrtek, govorili o
opuščanju kajenja in oblikovanju podporne mreže.	MBP
Odločitev pod Bočem
V Kostrivnici o naložbah s samoprispevkom
v KS Kostrivnica so po širo-
ki razpravi dali prednost na-
ložbam v krajevne ceste, šol-
sko telovadnico, avtobusna
postajališča ter pločnik na
Podplatu. O tem se bodo v
nedeljo, 6. aprila, odločali na
glasovanju o uvedbi krajev-
nega samoprispevka.
Za razširitev in posodobitev
krajevnih cest, pri čemer ima
prednost cesta Zgornja Ko-
strivnica-Zgornji Gabernik, bi
namenili 30 odstotkov zbranih
sredstev. Z naslednjimi 30 od-
stotki nameravajo sofinancirati
gradnjo šolske telovadnice, ki
bi služila tudi za širše krajevne
potrebe, za ureditev avtobu-
snih postajališč pa bi prispevali
25 odstotkov zbranega denar-
ja. Postajališča nameravajo
urediti na Podplatu, Zgornji in
Spodnji Kostrivnici, v Čači va-
si, v Zagaju in Spodnjem Ga-
berniku. V kraju si zelo želijo
še pločnik ob križišču z magi-
stralno cesto na Podplatu, za
kar bi prispevali 15 odstotkov.
V 5-letnem obdobju namera-
vajo zbrati s pomočjo samo-
prispevka 25 milijonov tolar-
jev, vrednost celotnega progra-
ma pa znaša 50 milijonov. Pri
tem namreč računajo na razli-
ko iz občinskega proračuna, za
telovadnico pa bi polovico pris-
pevalo ministrstvo za šolstvo.
Sicer pa bi plačevali 2 odstotka
samoprispevka od neto plače,
6 odstotkov bi dobili od katastr-
skega dohodka, obrtniki bi
prispevali 2 odstotka od neto
zavarovalne osnove, upokojen-
ci pa 1 odstotek od neto pokoj-
nin. Plačevanja so oproščeni
vsi krajani, ki živijo v težjih
socialnih razmerah, na primer
z zajamčenimi plačami, pre-
jemniki varstvenih dodatkov
ter različnih nadomestil.
»Želim, da bi ljudje pokazali
pripravljenost za hitrejši na-
predek. Z zbrano osnovo lažje
pridobivamo sredstva s strani
občine in države,« je pred ne-
deljskim izrekanjem povedal
predsednik sveta KS Jože Erja-
vec. V občini Rogaška Slatina,
ki ima tri KS, je namreč Ko-
strivnica edina, kjer samopris-
pevka ne plačujejo. V kraju so
ga plačevali do leta 1990, ko so
med drugim pomagali zgraditi
šolo, mrliško vežico ter različ-
ne krajevne ceste.
' T V ' ; š BRANE JERANKO
Straniška šola bo podružnica zreške
Zreški svetniki so na zadnji seji
pozornost namenili predvsem dve-
ma točkama: odločitvi o sofinancira-
nju Lokalnega podjetniškega centra
in sprejemu občinskega proračuna.
si,	~ X.	, ' ,
Letos bodo v zreški občini gospoda-
rili s 335 milijoni tolarjev, od katerih
jih bodo 52 usmerili v investicije. Sko-
raj polovico investicijskega denarja
bodo porabili za tako imenovana
skupna vlaganja v športno dvorano,
gospodinjsko šolo, tržnico in križišče
v Zrečah, drugi del pa je namenjen za
investicije v krajevne skupnosti. Svet-
niki so imeli ob sprejemanju proraču-
na še nekaj vprašanj. Tako jih je med
drugim zanimalo, kako bodo financi-
rali nujne obnove v občinskih stano-
vanjih, saj proračun odmerja za inve-
sticijsko vzdrževanje komaj polovico
potrebnih sredstev. Župan je pojasnil,
da bodo za to področje skušali najeti
ugoden kredit. Ustavili so se tudi pri
materialnih stroških vrtca. Za to po-
stavko ni predvidenih sredstev v ob-
činskem proračunu, prvi izračuni pa
kažejo, da v vrtcu samo s prispevki
staršev teh stroškov ne bodo zmogli
več pokrivati. Vse kaže, da bodo pove-
čanje materialnih stroškov vrtca mo-
rali reševati s povišanjem prispevkov
staršev.
Predstavnika konjiškega Sica sta
svetnikom predstavila letošnji pro-
gram dela Lokalnega podjetniškega
centra. Svetniki so v razpravi menili,
da morajo predstavniki njihove obči-
ne bolj dejavno sodelovati pri obliko-
vanju tega programa, saj so imeli nanj
kar nekaj pripomb in pomislekov. To
se bo tudi zgodilo, saj Lokalni podjet-
niški center pravkar oblikuje pro-
gramski svet, v katerem bodo pred-
stavniki občin Zreče, Vitanje in Slo-
venske Konjice.
Podružnična osnovna šola Stranice
bo v začetku prihodnjega leta prešla oa
sedanje matične šole Pod Goro Sloven-
ske Konjice k matični šoli Zreče. Tako
so se dogovorili na nedavnem sestan-
ku predstavnikov občine Zreče, kra-
jevne skupnosti Stranice, osnovnih
šol Stranice in Pod Goro. Občina Zreče
bo s tem prevzela vse obveznosti fi-
nanciranja podružnične šole, šolski
okoliš pa bo ostal še naprej fleksibi-
len. To pomeni, da bodo lahko starši
svoje otroke za nadaljevanje šolanja
vpisali v šolo v Slovenske Konjice ali v
Zreče. Na sestanku so se tudi dogovo-
rili, da bodo letos obnovili fasado na
stavbi podružnične šole, za kar bodo
sredstva združili krajevna skupnost in
proračuna občin Zreče in Slovenske
Konjice.
Miap^^^m^^rarfSB A. N.
PO DRŽAV
K	JSlSf	'1
hrntnfimmi	-^^^ZM
Referendumu
dobro kaže
UUBLJANA, 27. tt^
(Večer) - Združeni Ustij
cialnih demokratov, Slov^
ski nacionalni stranki in ]
leni alternativi je v pJ
tednu zbiranja podpisov!
razpis referenduma o vra|
nju veleposesti uspelo z^
preko 22.000 podpisov,J
vseh treh strankah men|
da bo zbiranje podpisov«
pelo, saj se akciji ne pri(il
žujejo le simpatizerji stra^
ampak tudi tisti, ki jim jej
ohranitev narodovega bogj
tva.	j
Slovenija najbo|
sposobna !
LJUBLJANA, 28. mag
(Delo) - Ameriški senatorj
seph Biden, ki se na turi^
po nekaterih srednje- :
vzhodnoevropskih držaia
seznanja s pripravljenosi
teh držav za članstvo v N^
je po pogovbrih s predsedi
kom vlade dr. Janezom t
novškom izjavil, da je Sl(fl
nija dosegla izreden napi
dek in bi po njegovem p
pričanju morala biti na juj
skem vrhu Nata v Mada
povabljena v to vojaško zi
zo. Biden meni, da Sloveii
izpolnjuje vsa merila :
vključitev, poleg tega pa ii
med kandidatkami, ki se p
teguje za vstop v Nato, m
najboljše gospodarske rezi
tate.
Kraje zaslug
LJUBLJANA, 28. niaK
(Večer) - Združenje veteš
nov vojne za Slovenijo i
predstavilo svoja stališča!
nedavni predstavitvi trilog
Vojna iz ljubezni avtorl
Marije Vogrič in Titanik
sindrom avtorja Jurija Zal
karja, na kateri so sodeio«
tudi nekateri generali JA. 2
radi nekaterih izjav, ki pK
stavljajo drugačne pogl?
na osamosvojitev, v zdrul
nju pravijo, da niso niti je^
niti ogorčeni, poudarjajo!
di, da sprejemajo drugažl
razmišljanje, vendar bo
preprečili krajo zaslug
vojno v Sloveniji. Zato so
slovensko javnost nasloi
prošnjo, da se opredeli
tovrstnih pojavov, drža*
organi pa naj končno ured
zakon o veteranih.
Slovenija no
satelitu?
UUBLJANA, 29. mai
(Dnevnik) - Če se bo slov'
ska vlada dokončno odlo^
za projekt oddajanja r3<
skih in televizijskih prog
mov preko satelita, bo
preko satelita lahko pri^
oddajati že pred prvim ^
jem letos. Za oddajanja
potrebna posebna zemel)'
satelitska postaja, ki stan^
milijonov tolarjev, pripr^^
pa naj bi jo že v prihodi^
dneh. RTV naj bi na zač^'
oddajala prvi program ^
loti, najkasneje v treh
pa še drugi program. S sj
litskim prenašanjem bi
rešeno vprašanje sivih
šnosti in vidnosti. '
iTsnopič
vroča tema - dogodki
5
Belo drevje in smrdljiva reka
Prebivalci Zidanega Mosta so nejevoljni zaradi smradu, ki se po kraju razširi vsakokrat, ko elektrarna Vrhovo izprazni akumulacijski bazen
bi se vam v Zidanem
^tu kdaj slučajno utrnila
jjel, da je elektrika čista
^rgija, tega nikar ne spre-
0\{e na glas. Domačini bi
jl(,stno zmajali z glavo in
^ pokazali gozdove po
jpliških hribih, ki jih požiga
^ iz termoelektrarne Tr-
ulje, prah iz cementarne,
že dolga leta beli drevje,
i^he in ceste ter se zajeda v
iiča, če pa bi se v kraju
tavili v teh dneh, bi vam
^zali še umazano in smr-
jivo Savinjo.
Odkar je hidroelektrarna v
hovem pričela poskusno
latovati, se v Zidanem Mo-
j bojijo vsakega popravila
|)rave. Zaradi obveznega
ližanja gladine akumulacij-
ega jezera pri elektrarni se
jnreč vedno znižata tudi gla-
di Savinje in Save. Rečni bre-
n, zlasti ob Savinji, razkrije-
svoja oguljena rebra, reka pa
10	teče po vse večjih nasla-
11	blata in mulja. Razširi se
Biad, ki izgine šele takrat, ko
struga zopet napolni in lah-
ireka hitreje odnese naprej
onesnago, ki jo dan za dnem
fe na dolgi poti od Zgornje
nnjske doline do Zidanega
osta. ^ Zidanomoščani so
p!(5eni. Ko so Savske elek-
CTf pričele graditi elektrar-
a/rl^rhovem, so jim obljubili,
airaj zaradi tega ne bo trpel.
Janes z žalostjo ugotavljamo,
i smo bili zavedeni,« pravi
fdsednik sveta krajevne
iipnosti Zidani Most Milan
idišek. »Če bi takrat, ko smo
i mi morali dati soglasje h
3dnji, vedeli, kaj nas čaka, bi
tovo razmišljali drugače.«
vzidanem Mostu je spet za-
irdelo pred dvema tednoma.
Wina Savinje se je znižala za
ibra dva metra in pol, enako
tudi na tisti strani kraja, ki
s ob Savi. »Ne vemo, koliko
sa bo to trajalo, saj nas tokrat
fife iz Savskih elektrarn ni
ivestil, da bodo jezero spet
aznili,« pojasnjuje Vodišek.
svinja doslej še nikoli ni bila
^a tako dolgo časa in zares
nas je strah, kaj vse se utegne
zgoditi, če bo elektrarna praz-
nila jezero tudi v poletnih me-
secih. Bo takrat še bolj smrdelo
in bodo kraj z vseh strani na-
padli roji komarjev? Koliko ča-
sa bomo morali prav v našem
kraju trpeti zaradi dejstva, da
nobeno od mest ob Savinji še
nima čistilne naprave?«
Cesta do Obrežja
se že udira
Zdaj, ko je Savinja tako niz-
ka, se je v Zidanem Mostu tudi
pokazalo, kako načet je že levi
breg reke. Razkrile so se kore-
nine dreves, ki so jih posekali
pred časom in ki za zdaj še
nekako držijo skupaj zemljo,
po kateri je speljana krajevna
cesta do Obrežja. V kraju se
bojijo, da se bo potem, ko bodo
korenine strohnele, cesta pri-
čela usedati. Na krajšem odse-
ku se znaki usedanja že kaže-
jo. »Na najbolj kritičnih mestih
bi morale nabrežje urediti Sav-
ske elektrarne,« pravi Milan
Vodišek, »pa so od vsega ob-
ljubljenega doslej uredili le
kakšnih 250 metrov brega nas-
proti cementarne in nekoliko
utrdili mostove.« V Zidanem
Mostu bi tudi radi, da bi tako
kot v Radečah tudi pri njih na
račun izgradnje hidroelektrar-
ne dobili boljšo kanalizacijo.
Sedanja je že dotrajana in vsa
nesnaga se izliva naravnost v
reko, kar še dodatno prispeva k
večjemu smradu v času, ko je
Savinja nizka.
Predsednik krajevne skup-
nosti Milan Vodišek je o teža-
vah, povezanih s hidroelektrar-
no Vrhovo, že obvestil vodstvo
občine Laško, saj meni, da bo-
do opozorila, če bodo prišla iz
občinske hiše, bolj zalegla.
Čimprej pa bi se morale zganiti
in ukrepati tudi inšpekcijske
službe. »Če nič drugega,« pravi
Vodišek, »bi morali inšpektorji
preveriti vsaj kakovost vode. V
Savskih elektrarnah so obljubi-
li, da bo potem, ko bo elektrar-
na v Vrhovem pričela obratova-
ti, voda za en kakovostni raz-
red bolj čista. Da to še zdaleč
ne drži, se je mogoče prepričati
že z enim samim pogledom na
reko. V elektrarni se sicer zgo-
varjajo, da obratujejo le posku-
sno, vendar me skrbi, da bo ta
poskusna doba trajala deset ali
pa še več let.« Zaradi vseh nev-
šečnosti, ki jim za sedaj ne
vidijo konca, bi v Zidanem Mo-
stu radi dobili kakšno odškod-
nino, da bi si izboljšali pogoje
bivanja vsaj na tistih področjih,
kjer je to mogoče. Pa vse sku-
paj bolj slabo kaže. Občina
Laško je že lani sprejela odlok
o taksah za obremenjevanje
okolja, ki bi jih morala plačeva-
ti tudi Cementarna Trbovlje za
svoj obrat v Zidanem Mostu,
pa doslej s tega naslova niso
dobili niti tolarja. »V Trbovljah
trdijo, da nimajo denarja, na
naša opozorila, da je zaradi
prahu in pogostega miniranja v
kamnolomu življenje v Zida-
nem Mostu zares neznosno, pa
se ponavadi odzovejo tako, da
zagrozijo z zaprtjem obrata,«
pojasnjuje Milan Vodišek.
»Vem, da gre za navadno izsi-
ljevanje, vendar mi kljub temu
ni vseeno ob misli, da bi brez
dela lahko ostalo kar nekaj do-
mačinov.«
Vodja elektrarne Vrhovo
Ludvik Užmah pravi, da so
gladino akumulacijskega ba-
zena tokrat znižali zato, ker
so se morali lotiti nujnih po-
pravil brežine bazena od
elektrarne do vrhovškega
mostu. Dela naj bi bila konča-
na že včeraj, kdaj bo v jezeru
ter skupaj z njim tudi v Savi-
nji in Savi spet normalna gla-
dina vode, pa je odvisno pred-
vsem od dežja. Na očitke Zi-
danomoščanov, da sploh niso
bili obveščeni o namerah
elektrarne, Užmah odgovar-
ja, da so o znižanju gladine
vode obvestili vse pristojne in
prizadete, od ministrstva za
okolje in prostor do Ribiške
družine Radeče, na Zidani
Most pa so tokrat pozabili
oziroma se jim ni zdelo po-
membno, da bi o praznjenju
jezera opozorili tudi vodstvo
tega kraja.
V zadnjem času, ko iz ce-
mentarne še bolj pogosto kot
prej vozijo pesek za potrebe
termoelektrarne v Šoštanju, je
Zidani Most še bolj bel od pra-
hu. »Vemo, da je kamnolom tu
že od nekdaj in bo še dolgo
tudi ostal,« pravi Vodišek,
»vendar - ali moramo res vse
skupaj molče prenašati? Kraja-
ni so konec lanskega leta s
ponovnim glasovanjem za sa-
moprispevek pokazali, da bi
radi spremenili svoj kraj, ven-
dar se proti prahu in smradu
zares ne moremo boriti sami.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Občinski
svetniki proti
odprodaji
garaž
zadnji seji konjiškega
'^finskega sveta, ki je bila
? robu sklepčnosti, so svet-
razpravljali tudi o proda-
' dvajsetih garaž v ožjem
Ustnem centru. Garaže, ki
J'ob blokovskem naselju, so
^^^lo slabem stanju, denarja
^ njihovo popravilo pa ni.
^ridar pa so prisotni imeli
^lUisleke o njihovi odpro-
saj so menili, da bi s tem
^^bila tudi občina drago-
zemljišče, na katerem
J^^že stoje. Zato je bil spre-
^klep, da o prodaji garaž
svoje tako krajevna
J^Pnost kakor tudi odbor
°^olje in prostor. JH
Celjski rekorder spet na tapeti
Kdo je, ce sploh je? - Po izračunih nekaterih svetnikov se do 92 tisočakov mesečnih sejnin ne da priti - Uradnega odgovora ni
Kot je bilo pričakovati že pred dobrim
mesecem, ko smo se v širši celjski jav-
nosti spraševali, kdo je med celjskimi
svetniki rekorder s skupaj 92 tisočaki
mesečnih sejnin, so svetniki razpravo
na to temo nadaljevali tudi minuli četr-
tek. Tistega, kar bi najučinkoviteje po-
jasnilo zaplete - uradnega odgovora,
torej - pa ne med svetniki ne v javnosti
še vedno ni.
V Občinskem svetu Mestne občine Ce-
lje je vprašanje minuli četrtek znova od-
prl svetnik Miro Terbovc. Dejal je, da na
uradni odgovor svetniki čakajo že od prve
polovice leta 1995. Ker pa ga doslej še
niso dobili, se je sam lotil raziskovanja,
pri čemer je dobil namig, da svetnik-
rekorder izhaja iz socialdemokratskih
vrst. »Ker sem sam za celotno leto 1995
dobil natančno 142 tisočakov sejnin, re-
korder zanesljivo nisem,« je dejal Terbovc
in dodal, da če kdo je, je lahko le Mirko
Fric Krajnc, svetnik iz vrst SDS in hkrati
predsednik strankinega celjskega odbora.
Ob tem je poudaril, da v celotni zadevi ni
nič nezakonitega, nerodno je le to, da
rekorder prihaja iz stranke, ki poudarja
skrb za človeka, v konkretnem primeru
pa je ta skrb očitno razumljena kot skrb
zase.
V	razpravo se je vključil tudi svetnik
mag. Ivan Eržen (LDS), ki je poudaril, da
je bil zaradi pisanja v časopisju zelo priza-
det in svetnikom predlagal, naj podprejo
objavo demantija. V Novem tedniku smo
namreč - skladno z razpravo v dvorani
občinskega sveta - pisali o sejninah, ki jih
svetnik lahko dobi za svoje delo v občin-
skem svetu, njegovih odborih in komisi-
jah, upravnih odborih treh občinskih skla-
dov ter nadzornih svetih javnih podjetij v
večinski občinski lasti. V četrtek je bilo iz
pogovora s svetniki jasno razbrati, da tudi
tisti, ki so imenovani v največ teh sredin,
mesečno nikakor ne morejo doseči meje
92 tisočakov, saj se posamezni organi ne
srečujejo tako pogosto.
V	obrazložitvi »rekorderstva« svetnika
Mirka Frica Krajnca je bilo omenjeno tudi
njegovo članstvo v Nadzornem svetu Dar-
sa, vendar pa je le-to v primeru seštevanja
sejnin, ki bremenijo občinski proračun,
in so v kakršnikoli povezavi s svetniško
funkcijo, povsem brezpredmetno. Krajn-
ca so namreč v Nadzorni svet Darsa ime-
novali poslanci državnega zbora, njegovo
imenovanje pa ni v nikakršni povezavi s
funkcijo občinskega svetnika Mestne ob-
čine Celje.
Očitno vse bolj brezplodno razpravo
oziroma ugibanje, kdo je, če sploh kdo je,
rekorder med celjskimi svetniki, bi v
Mestni občini Celje lahko učinkovito za-
ključili le z uradnim odgovorom oziroma
pojasnilom pristojne strokovne službe.
Mirko Fric Krajnc, svetnik, ki naj bi
bil celjski rekorder po višini sejnin,
pravi, da za svoje delo v občinskem
svetu oziroma njegovih organih nika-
kor ne more mesečno prejeti 92 tisoča-
kov. »Zanikam to trditev, saj tudi teore-
tično ne bi mogel kot svetnik, član
enega odbora občinskega sveta in ene-
ga upravnega odbora občinskega skla-
da s sejninami mesečno prejeti toliko
denarja. Moje imenovanje v Nadzorni
svet Darsa pa nima s svetniško funkcijo
prav nobene zveze in zato tudi omenja-
nje sejnin, ki jih člani dobimo za posa-
mezne seje, v tem primeru ne igra
nobene vloge. Gre za dve povsem ločeni
zadevi, za njuno povezovanje pa v tem
primeru resnično ni nobene realne os-
nove. Zato bi rekel, da gre za vse kaj
drugega kot željo po resnici.«
Kajti v to, da so vse sejnine izplačane
skladno s sklepi, ki so jih svetniki sami
sprejeli in so zaradi tega, kot je poudaril
predsednik Občinskega sveta Mestne ob-
čine Celje Lojze Oset, zakonite, doslej ni
še nihče podvomil.
...............1...........MIH IVANA STAMEJČIČ
PO DRŽAVI
Funiccionarsice
plače
zamrznjene
LJUBLJANA, 26. marca
(Delo) - Poslanci državne-
ga zbora so po hitrem po-
stopku sprejeli zakon o za-
časni določitvi plač in dru-
gih prejemkov in s tem za-
mrznil poslanske plače do
januarja 1998, V tem času
bo osnova plače na ravni
zadnjega tromesečja leta
1996, zamrznitev pa bo ve-
ljala za približno tisoč
funkcionarjev, od predsed-
nika države do državnih se-
kretarjev in predstojnikov
vladnih služb.
Dražje za vse
UUBUANA, 26. marca
(Večer) - Ministrstvo za fi-
nance in predstavniki zava-
rovalnic so sprejeli sklep o
začasnem umiku predloga
za povišanje cen obvezne-
ga avtomobilskega zavaro-
vanja za zavarovance med
18. in 25. letom ter za tuji-
no. S 1. aprilom bi namreč
morale začeti veljati višje
premije za voznike, ki so
mlajši od 25 let. Finančno
ministrstvo bo skupaj z mi-
nistrstvom za ekonomske
odnose in razvoj pripravilo
podražitev obveznega za-
varovanja za vse zavaro- ;
vance, cene pa naj bi se
povečale t^ slabih 20 od-,,
stotkov.
Portorož ali
Trst?
UUBUANA, 26. marca
(Delo) - Oglaševalskemu
festivalu Zlati boben, ki je v
zadnjih letih postal eden
najbolj pomembnih med-
narodnih dogodkov v Slo-
veniji, grozi, da ga jeseni
sploh ne bo. Portoroški Av-
ditorij je namreč premaj-
hen, da bi sprejel blizu
1500 napovedanih oglaše-
valcev iz vse Evrope, obči-
na Piran nirha denarja za
razširitev objekta, državi
pa se takšna naložba ne zdi
dovolj dobra. Festival bi ra- ;
di prevzeli Čehi, Rusi in
tudi Hrvati, vendar vodstvo
festivala najbolj razmišlja o
tem, da bi prireditev presta-
vili v tržaški kongresni cen-
ter.
Polcojninein
regres
UUBUANA, 27. marca
(Delo) - Vodstvo Demokra-
tične stranke upokojencev
Slovenije opozarja, da je la-
ni sprejet model usklajeva-
nja pokojnin slab, saj pov-
zroča tendenco padanja
pokojnin. Le-te naj bi se
namreč po pričakovanjih
prihodnje leto znižale za 50
odstotkov ene mesečne po-
kojnine. V stranki upoko-
jencev se zavzemajo tudi
za 25-odstotno zvišanje re-
kreacijskega dodatka, ki
naj bi ga letos izplačah v
razmerju 1:2 v korist nižjih
pokojnin. To pomeni, da bi
upokojenci, ki prejemajo
do 47 tisoč tolarjev pokojni-
ne, dobih 42 tisoč tolarjev
dodatka, ostah pa po 21
tisoč tolarjev.
□
GOSPODARSTVO
Za red in pocenitev
Koordinator Zgornjesavinjskega podjetniškega centra Rudi Hramec o razlogih, zakaj
center mora biti
Lokalni podjetniški centri
so v zadnjem času pogosto
predmet različnih razprav.
Slišati je namige o nepotreb-
nosti tovrstnih centrov, po-
nekod prihaja do nasproto-
vanj, neredko pa se pri usta-
navljanju centrov srečujejo z
različnimi težavami. Zaradi
tega smo nekaj odgovorov
poiskali pri Rudiju Hramcu,
ki bo prevzel mesto koordi-
natorja v Zgornjesavinjskem
podjetniškem centru.
Na tem območju so eni iz-
med redkih, kjer si je za usta-
novitev centra najbolj prizade-
vala obrtna zbornica, in kjer
doslej v postopku ustanavlja-
nja ni bilo večjih težav.
»Med izobraževanjem je bi-
lo čutiti, da v mnogih sloven-
skih občinah niso bili zainte-
resirani za ustanavljanje cen-
trov. Kasneje, predvsem po-
tem, ko se je o delu centra
vedelo več, so začeli v občinah
ustanavljanje bolj podpirati,«
je povedal Rudi Hramec.
Zakaj po vašem mnenju
prihaja do nasprotovanj pri
ustanavljanju lokalnih pod-
jetniških centrov?
Za primer naj navedem, da
je v pospeševalni mreži male-
ga gospodarstva več kot sto
članov. Od teh je bilo približno
pol aktivnih, svoje storitve pa
so ponujali na prostem trgu.
Ustanovitvi centrov nasprotu-
jejo v teh krogih, saj se bodo
njihove aktivnosti v bodoče
odvijale preko centrov. V bis-
tvu pomeni ustanavljanje cen-
trov vzpostavljanje nekega re-
da in boljšo povezavo med
zainteresiranimi. S pomočjo
centra bo vsem strankam na
enem mestu zagotovljena po-
polna ponudba.
V izrečenih dvomih je bilo
zaslediti tudi govorice o
ogromno denarja, ki naj bi
se pretakal skozi lokalne
podjetniške centre?
To je precej neutemeljeno,
saj bo center razpolagal le s
tistimi sredstvi, ki jih bo potre-
boval za svoje delo. Vsa druga
sredstva, ki jih bo prispevala
država preko institucij ali raz-
pisov, bodo šla direktno k pro-
silcu. Center bo pomagal pri-
pravljati dokumente in skrbel
za hitrejšo izvedbo, za delo pa
ne bo računal provizij. V Zgor-
njesavinjskem podjetniškem
centru ne bo nihče zaposlen.
Jaz bom sicer kot koordinator
centra za svoje delo dobil dolo-
čeno plačilo, vendar pa bom
delal kot samostojni podjetnik.
Center naj bi prinesel kar
precej bistvenih sprememb v
delu obrtnikov in podjetni-
kov, seveda na boljše...
Lokalni podjetniški center
bo skrbel za selekcijo in kako-
vost storitev ter tudi za to, da
bo cena različnih storitev bolj
enotna. Poskrbeli bomo za
bolj poenostavljene postopke,
s katerimi se morajo ukvarjati
na primer obrtniki pri registra-
ciji, pridobivanju kredita, pri-
pravi dokumentacije... Prido-
bivali bomo informacije, ki so
bile doslej največji problem.
Država bo zagotovila informa-
cijsko bazo, vzpostavili bomo
enoten računalniški sistem,
kjer bodo dostopni vsi podatki
o razpisih in ugodnostih, in ki
bo povezava z obstoječo bazo
podatkov. Za vsakega, ki bo to
želel, bomo poiskali strokov-
njaka ali pa vzpostavili stik z
ustrezno institucijo.
Obrtniki so se
v« ■•
vživeli
Pri delu lokalnih centrov
kar precej računate na drža-
vo in nekatere strokovne
službe.
Kot že rečeno, država zago-
tavlja informacijsko bazo, po-
stavlja nadstandarde in skrbi
za nivo storitev ali licence. Ta
način delovanja centra bo tudi
sofinancirala, tu pa se bo s
svojimi finančnimi sredstvi
vključevala tudi občina. Pri
tem s svojimi svetovalci sode-
lujejo tudi zavodi za zaposlo-
vanje, banke in kmetijsko sve-
tovalna služba, kar bo precej
pocenilo delo in kar je osnovni
razlog za nastanek centrov.
Vedeti je treba, da se sicer
večina teh stvari že dela, ven-
dar na stotih mestih pod raz-
ličnimi naslovi.
Zgornjesavinjčani pa ste se
vključili tudi v Regionalni
podjetniški center Celje?
Na nivoju celjskega regional-
nega podjetniškega centra je
imenovana delovna skupina
pod mojim vodstvom Z mini-
strstvom se. dogovarjamo o
možnostih finančne vzpodbu-
de, potem pa bomo pripravili
izbor konkretnih projektov in
začeli z izvedbo. Z nekaterimi
projekti smo že začeli, tako na
primer s pripravo vsega potreb-
nega za obrtno cono, kjer bi
radi pocenili vsak kvadratni
meter. Regionalni center je od
vlade dobil sredstva za določe-
ne razvojne načrte občin in
regije. Tako bo nekatere stroš-
ke, ki bi jih sicer morali sami
plačati, krila država. Pripravlja
se projekt finančne pomoči
podjetnikom začetnikom za
odpiranje novih delovnih mest.
Gre za vzorčni primer, zato bo
del sredstev prispevala država.
Mogoče je še posebej zani-
mivo to, da je v Zgornji Sa-
vinjski dolini kar precej lju-
di, ki verjamejo in zaupajo v
delo lokalnega podjetniške-
ga centra?
Naši obrtniki ne le da verja-
mejo, temveč sami prispevajo
pobude, na katerih področjih
bi center lahko delal in kje naj
bi jih zastopal. Po moje so se v
nov lokalni center že vživeli.
Kako pa bo v bodoče z us-
tanovnimi člani lokalnih
podjetniških centrov?
Predvidevamo, da bomo z
oživljanjem centra brez kak-
šnih posebnih omejitev širili
število ustanovnih članov. Vsi,
ki imajo interes, in ki vidijo v
podjetniškem centru pred-
nost, so zaželeni kot člani. S
tem se namreč širi lokalna ini-
ciativa. Ključne pa so občine,
ki morajo imeti pomembno
vlogo pri razvoju podjetništva
in malega gospodarstva.
URŠKA SELIŠNIK
Rudi Hramec, koordinator v Zgornjesavinjskem podjetniš-
kem centru.
Medbancni dogovor
v torek je začel veljati novi
oziroma za eno leto podaljša-
ni medbančni dogovor o do-
ločanju zgornje meje pasiv-
nih obrestnih mer, po kate-
rem se^ bodp znižale obresti
za vezane vloge. Spremenje-
ne obrestne mere naj bi
spodbudile varčevalce pred-
vsem k dolgoročnejšemu
varčevanju.
Najvišje pasivne obrestne
mere za vloge na vpogled na
žiro računih in tekočih raču-
nih ter hranilnih knjižicah so
od 1. aprila en odstotek, kar je
toliko kot po prejšnjem dogo-
voru. Nekoliko pa se bodo po
novem dogovoru spremenile
pasivne obrestne mere za ve-
zane vloge. Za vezane vloge
do 30 dni bo najvišja obrestna
mera T (temeljna obrestna
mera) ali D (devizna klavzula)
plus 0,1 odstotka, (prej 0,5
odstotka), od 31 do 90 dni T ali
D plus 4 odstotke, (prej 6 od-
stotkov), za vezane vloge od
91 do 180 dni pa bo T ali D
plus 4,5 odstotka (prej 6 od-
stotkov). Najvišje obrestne
mere za vezane vloge od 181
dni do enega leta bodo T ali D
plus 5 odstotkov (prej 6 od-
stotkov), nad enim letom do
dveh T ali D plus 6 odstotkov
(prej 7,5 odstotka), za vloge,
vezane nad dve leti, pa bo T ali
D plus 7 odstotkov (prej 7,5
odstotka).	IJB
Abanka pocenila kredite
Abanka d.d. Ljubljana je
nedavno oblikovala novo
kreditno ponudbo za krediti-
ranje fizičnih oseb. V pri-
merjavi z dosedanjo ponud-
bo so v novi ponudbi združili
namenske in nenamenske
kredite v eno skupino in jih
poimenovali potrošniški kre-
diti.
Obrestno mero so za kredite
z odplačilno dobo do 6 mese-
cev znižali za 0,5 odstotne toč-
ke, za kredite nad 6 mesecev
do 24 mesecev pa za 1 odstot-
no točko. Za 0,75 odstotne toč-
ke je Abanka znižala tudi
obrestne mere za kredite od
24 do 60 mesecev. Med po-
membnejšimi spremembami
in dopolnitvami je tudi zniža-
nje nadomestila za odobritev
kredita, tako za komitente kot
nekomitente Abanke in uved-
ba enotnega zneskovnega mi-
nimuma za vse odplačilne do-
be, ki znaša 5 tisoč tolarjev za
komitente ter 7 tisoč tolarjev
za nekomitente banke.
Opustili so tudi vezavo de-
pozita za kredite z odplačilno
dobo do 36 mesecev, vezava
pa ostane nespremenjena za
kredite z večjo odplačilno do-
bo. Abanka d.d. je oblikovala
še dodatni novi ponudbi kre-
ditiranja za ciljne skupine
upokojencev, ki so komitenti
Abanke ali pa bodo to šele
postali ter za študente, imetni-
ke AKEŠ bančne kartice.
UB
NOVO NA BORZI
H ^ •• • •JI ••
Tečaji m inflacija
v marcu
Cene na drobno so bile
marca letos v primerjavi s fe-
bruarjem v povprečju višje za
0,3 odstotka, tolikšna pa je
tudi marčna inflacija. Drob-
noprodajne cene v marcu so
bile glede na lanski december
višje za 1,8 odstotka, glede na
lanski marec pa za 7,4 odstot-
ka, je sporočil državni urad
za statistiko. Izračunana 7,4-
odstotna inflacija v letošnjem
marcu glede na lansko pome-
ni, da je inflacija na letni rav-
ni prvič po dolgem času nižja
kot 8 odstotkov. V marčni inf-
laciji pa ni zajeta podražitev
naftnih derivatov, ki se je uve-
ljavila 21. marca. Po nekaterih
ocenah bo podražitev naftnih
derivatov prispevala 0,6% k
mesečni inflaciji. Glede na to,
da bo v aprilu zagotovo višja
inflacija, bo ta mesec modreje
izbrati naložbo, ki bo vezana
na tolar.
Tečaji tujih valut so v marcu
predvsem padali. Srednji tečaj
Banke Slovenija za nemško
marko DEM je le za 0,12% višji
kot ob začetku meseca. Od
začetka leta tečaj DEM zaosta-
ja 1,87% za inflacijo. Menjal-
niški tečaji so v povprečju
marca nižji za 0,2%, od začet-
ka leta pa za 0,25 odstotka.
Najbolj se je v marcu poce-
nil ameriški dolar USD, ki je
znan po tem da zelo pogosto
menja svoj trend. Pocenil se je
za 0,67%, vendar je še vedno
vodilna valuta po rasti tečaja
letos. Od začetka leta je dražji
za 8,23% in trdno drži nemško
marko. V sredini marca je celo
presegel mejo 1,7 DEM za en
USD.
Podobna valuta po spremi-
njanju svojega trenda kot USD
je bila v marcu italijanska lira
LIT, vendar je v skupnem me-
sec zaključila negativno, z
0,03% zmanjšanjem vrednosti
napram naši valuti. Od začet-
ka leta se je pocenila za 1,25%.
Bodoči evropski EURO valu-
ti kaže podobno kot DEM, saj
sta močno povezana. Nekoli-
ko hitreje ji sicer narašča vred-
nost, a še vedno močno zao-
staja za USD.
Glede na terminske pogodbe
pri nas, ki glasijo na DEM in
USD, ni pričakovati bistvenih
sprememb tečajev v aprilu.
Slovenski borzni indeks je ti-
sta vrednost, ki se je v marcu
najbolj obrnila navzdol. V prete-
klem mesecu se je njegova vred-
nost znižala za 11 odstotkov.
Piše: Zdenko Podlesnik
BMOMETG
Metka Tekstil v
stečaj
Delavci celjskega podjety
Metka Tekstil, ki še vejj
nadaljujejo s stavko, soj
petek končno dobili zajaif
čene plače. Potreben dej
so zbraU s prodajo izdelU
in izterjavo dolgov, pri
mer so v podjetju ravnali^
skladu z dogovori in priv^
Ijenjem lastnika. Po zadnj^
informacijah je švicarsl
lastnik v začetku tega tej
pooblastil svojega odve^
ka Konrada Plauštajnerjj
da lahko podpiše izjavol
katero lastnik ne nasproti
je uvedbi stečajnega p|
stopka. Stečajni senat t^
predvidoma zasedal dane^
v četrtek, in tudi sprej^
sklep o uvedbi stečajne^
postopka v podjetju Metli
Tekstil.
Na borzo po
sprejetem
zakonu
članice Združenja druži
za upravljanje investiq
skih skladov se strinjajo j
odločitvijo Agencije za ^
vrednostnih papirjev, da|
ne bo predpisala posebni
pogojev za uvrstitev deli^
pooblaščenih investicijski
družb v kotacijo na Ljul
Ijanski borzi vrednostni
papirjev, članice Združeni
so se obenem dogovorilt
da bodo vse pooblaščen
investicijske družbe iste-
sno oddale vlogo za
jem v trgovanje na org^
ziranem trgu C Ljubljan^
borze. To bodo storile ^
sprejemu sistemskega z^
kona, s katerim bo držaij
določila vrsto, obseg in ^
ke za zagotovitev tolikšni
ga obsega premoženja, j
bo pooblaščenim investid
skim družbam omogoi^
da bodo lahko naloži^
zbrane lastniške certifiki
te. Po sprejetju tega zakol
bo tako tudi vsem delniča
jem PID omogočeno, dab
do lahko prodajali ali kupf
vali delnice pooblaščeni
investicijskih družb na bo
zi.
Sejem v Kranji/
v petek, 4. aprila, bodo i
razstavišču PPC Gorenj^
sejem Kranj odprli 36. s
jem kmetijstva in gozdat
tva. Sejemsko dogajanje s
bo jutri pričelo ob 10. uf
sejem kmetijstva in go^
darstva pa bo odprt do
hodnjega petka, 11. aprili'
Enotne
povprečne placf
Povprečna bruto plača fl
zaposlenega je januarja
Sloveniji znašala 138,5^
SIT, čista plača pa 87,83
SIT. V primerjavi z decej
brom so se plače zniž^'^-
kar je za januar običaji^'
Ločenih podatkov o pla^
v gospodarstvu in negosp
darstvu po novem ni
ker je Statistični urad
publike Slovenije za
uporabljati novo klasift^
cijo dejavnosti. Ta dejavi^.
sti ne deli več na pano^'
temveč na področja.
1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
□
Socialna bomba
Letos na Celjskem 150 do 200 novih delovnih mest?
gegionalni podjetniški
-pter, ki so ga lani ustano-
občine celjske regije v
jodelovanju z območno gos-
podarsko zbornico, območ-
jjpi obrtnimi zbornicami,
jeljskim Razvojnim cen-
(fojn, Tehnološko-razvoj-
jjm skladom Republike Slo-
j^nije in Ministrstvom za
jpspodarske dejavnosti, bo
uidi letos nadaljeval z orga-
jizacijsko in kadrovsko po-
stavitvijo lokalnih podjet-
jiJkih centrov,
'[^a območju naj bi letos v
eloti zaživelo vseh sedem lo-
alnih podjetniških centrov,
e povedal direktor Regional-
jega podjetniškega centra
;elje Franc Ban na četrtkovi
lovinarski konferenci, Sedeži
lodo v Celju, Slovenskih Ko-
ijicah, Šmarju pri Jelšah, Mo-
grju, Žalcu, Šentjurju in Ra-
lečah. Trenutno v vseh obči-
lah zbirajo podatke o razvoj-
ih možnostih podjetništva,
i)rti in drobnega gospodars-
ra, s poudarkom na razvoj-
ih možnostih že obstoječih
ibrtnih in podjetniških con.
žgionalni podjetniški center
t v drugi polovici minulega
Eta sodeloval pri ustanovitvi
mtra za razvoj človeških po-
Eiicialov, ki je že začel z de-
nmv Konusovi poslovni stav-
Sff Slovenskih Konjicah ter
šgijskem centru domače in
jnetne obrti. V sodelovanju
; ministrstvom za gospodar-
ke dejavnosti, ministrstvom
a delo, družino in socialne
adeve, republiškim Zavo-
iom za zaposlovanje in ob-
ločno gospodarsko zbornico
'elje pa so lani ustanovili
'rojektni svet za razvoj celj-
ke regije. V RPC, je povedal
^n, letos nadaljujejo z aktiv-
lostmi za uresničitev Obrtno
odjetniškega centra Juteks v
alcu, ki naj bi zagotovil
iredvidoma 250 novih delov-
nih mest in s projektom teh-
lološke, kadrovske in razvoj-
ne prenove podjetij na Celj-
skem.
Projektni svet za razvoj re-
jje bo v prihodnjih dneh
'Uravnaval zaključno poroči-
® o razmerah in razvojnih
["ožnostih v desetih srednjih
'"Velikih podjetjih v občinah
celjske regije. Poslovno-raz-
vojne načrte posameznih
podjetij bodo predstavili mi-
nistrstvu za gospodarske de-
javnosti in ministrstvu za de-
lo, vladi in Zavodu za zapo-
slovanje ter se dogovorili o
možnih oblikah sodelovanja
in pomoči posameznim pod-
jetjem. O razvojnih možno-
stih podjetništva, obrti in
drobnega gospodarstva v ob-
činah celjske regije ter kon-
kretnih gospodarskih proble-
mih po posameznih občinah
naj bi razpravljali tudi občin-
ski sveti in območne obrtne
zbornice. V RPC namreč oce-
njujejo, da se razmere v gos-
podarstvu na celjskem zao-
strujejo in da Celje postaja,
kot je dejal Franc Ban, »so-
cialna bomba«.
Med pomembnejše letošnje
projekte RPC nedvomno sodi
program finančne pomoči za
podjetnike začetnike in odpi-
ranje novih delovnih mest. Za
uresničitev tega projekta je
RPC v sodelovanju s strokov-
njaki že oblikoval operativni
tim, poleg republiškega Zavo-
da za zaposlovanje in občin
naj bi pri tem projektu sodelo-
vali tudi občinski skladi.
Po Banovih ocenah nekate-
ri občinski skladi denarja za
razvoj podjetništva sploh niso
porabili, vanje se je nateklo
za okrog milijardo in pol do
dve milijardi tolarjev, saj se
podjetniki, ki so najemali po-
sojila zaradi prevelikih hipo-
tek zanje sploh niso odločali.
Problem uresničitve novih
razvojnih programov z novi-
mi delovnimi mesti je po Ba-
novih besedah tudi v objek-
tih, ki so pod hipoteko, nes-
prejemljivih cenah kvadrat-
nih metrov in premoženju za
zavarovanje posojil. Kljub
vsemu v RPC menijo, da bi v
tem letu lahko zagotovili 150
do 200 novih delovnih mest
ter postopoma ustanovih Re-
gijski garancijski sklad, pri
čemer bo pomembna podpo-
ra Sklada za razvoj podjetniš-
tva Slovenije in Tehnološko-
razvojnega sklada Republike
Slovenije. Sicer pa v RPC tudi
ugotavljajo, da številna pod-
jetja na Celjskem, ki so se
znašla v težavah, ali zaradi
pomanjkanja razvojne vizije
ali pojava presežka delovne
sile ob zaključku lastninske-
ga preoblikovanja, ne izkori-
stijo niti državnih sredstev,
kaj šele da bi sodelovali na
razpisih različnih evropskih
fundacij za najetje posojil.
SERGEJA MITIČ
Kritično v lesarstvu
Po podatkih območne or-
ganizacije Zveze svobodnih
sindikatov in območnega od-
bora Sinles se v zadnjem ča-
su vse bolj zaostrujejo raz-
mere v posameznih podjet-
jih lesarstva na celjskem ob-
močju.
Sindikalisti opozarjajo pred-
vsem na poslabšanje socialne-
ga položaja zaposlenih. Od
približno 1700 delavcev je na-
mreč preko 900 ljudi zaposle-
nih v podjetjih, ki jim grozi
stečaj ali so na robu preživet-
ja. V vseh sredinah imajo dela
dovolj, vendar pa po ocenah
sindikalistov pri izvoznih po-
slih, ki predstavljajo preko 80
odstotkov proizvodnje, ne do-
segajo lastnih cen in tako us-
tvarjajo izgubo. Izobrazbena
struktura delavcev v teh pod-
jetjih je nizka, zato v primeru
stečaja težko najdejo drugo
zaposlitev, veliko je invalidov,
prav tako v teh podjetjih bele-
žijo visok bolniški stalež. Pla-
če v marsikaterem lesarskem
podjetju niso skladne s kolek-
tivnimi pogodbami, presežni
delavci ne dobivajo odpravnin
v skladu z zakonom, marsik-
daj pa delavci ostajajo brez
plač oziroma nadomestil za
čakanje po več mesecev.
Poslabšanje socialnega po-
ložaja zaposlenih je po infor-
macijah sindikalistov najbolj
izrazito v radeškem podjetju
Sopota, šempetrskem Duriju,
Koplast mizarstvu in podjetju
LIP v Slovenskih Konjicah ter
podjetju Bohor Mestinje. V
Območnem odboru sindikata
lesarstva ugotavljajo, da je v
preteklih štirih letih zaradi ste-
čajev v šestih podjetjih lesars-
tva izgubilo zaposlitev preko
600 delavcev.	IJB
Weishaupt za mlade strojnike
Celjsko podjetje Weis-
%pt je v letošnjem šolskem
navezalo tesno sodelo-
^e s poklicno in tehniško
Nno šolo Šolskega centra
"^Ije ter mariborsko fakulte-
I® Za strojništvo. Tema sode-
^3nja z mladimi strojniki
^bii razpis strokovnih pro-
'l^tov s področja energetike,
^"luli petek pa so najbolj-
podelili nagrade.
I^^srednja dejavnost podjetja
, ^ishaupt je tržno zanimiv, oz-
^ specializiran in izredno ka-
^osten program gorilniške in
^^valne tehnike z visokimi
J^^loškimi standardi. Poslova-
li Zajema nabavo opreme in
krvnih delov ter projektira-
nje, montažo, zagone, servisira-
nje in vzdrževanje lastne opre-
me. Ker je strateška opredelitev
podjetja razvijanje v visokospe-
cializiranega posrednika znanja
in opreme ter storitev na tem
področju, so v tem šolskem letu
s tesnim sodelovanjem navezali
nase eno svojih najpomembnej-
ših ciljnih skupin, dijake in štu-
dente strojništva.
Mladi strojniki so lani okto-
bra lahko izbirali med razpisa-
nimi projekti, za sodelovanje z
Weishauptom pa se je pod
okriljem svojih mentorjev od-
ločilo 12 dijakov in trije študen-
ti. Med sodelujočimi, ki so svo-
je projektne naloge izdelovali
do marca, je strokovna komisi-
ja izbrala 3 dijake in 2 študen-
ta, ki so jih nagradili z ogledom
sejma energetike ISH Frank-
furt, ostali pa bodo obiskali
sejem Interklima Zagreb. Med
dijaki je bil prvonagrajeni Mar-
ko Klančišar, ki je pod mentor-
skim vodstvom prof. Petra Ko-
širja in Martina Klančišarja iz-
delal projektno nalogo »Zmanj-
ševanje emisij CO in NO na
standardnih oljnih gorilnikih z
uporabo cevnega nastavka na
plameni glavi«, med študenti
pa Milan Pliberšek, ki se je
pod mentorskim vodstvom dr.
Nika Samca ukvarjal z nalogo
»Vpliv tlakov in oblik šob na
geometrijo plamena pri različ-
nih tipih kotlov.«	IS
□
REPORTAŽA
Ostanejo le še dobri ljudje
Na Prevorju je pogorel dom Justine Kolar - Po dolgih tednih zdravljenja babica in vnukinja lepo okrevata - Stekla je humanitarna akcija
Bil je februar in čas zim-
skih šolskih počitnic. Tako
kot vsa leta doslej, sta Petra in
Romana tudi letos obiskali
svojo babico in se za kratek
čas preselili iz Celja v Straško
Goro) na Prevorju, kjer je
vedno tako lepo in prijetno.
Žal pa se je tokrat vmešala
nesreča, ki je dvainšestdeset-
letno babico Justino in njeno
trinajstletno vnukinjo Petro
za dlje časa priklenila na bol-
niško posteljo, v eksploziji in
ognju pa je od Justinine hiše
ostalo bore malo.
Dvaindvajsetega februarja se
je začel lep zimski sobotni dan.
Justina Kolar, ki je vstala prva,
da bi vnukinjama pripravila iz-
daten zajtrk, se je odločila, da
iztrošeno pUnsko jeklenko v
kuhinji zamenja z novo. Tako
kot neštetokrat doslej, je me-
njavo opravljala rutinsko, odvi-
la je matico na polni jeklenki,
tokrat pa se je malce vznemiri-
la, ko je opazila, da plin močno
uhaja. Ko se je trudila, da bi
matico privila nazaj, je bil pro-
stor že toliko nasičen s plinom,
da je neznansko počilo. Žal je v
tistem trenutku v kuhinjo vsto-
pila tudi vnukinja Petra. Ogenj,
ki ga je sprožila eksplozija, je
zajel obe.
»V šoku sem prijela za tele-
fonsko slušalko, pa mi je ta
zgorela v roki, skozi okno sem
skočila in stekla k okoli petde-
set metrov oddaljenim sose-
dom, ki so nemudoma poklica-
li gasilce, vmes pa sem slišala
strašansko pokanje; stavbno
pohištvo in razni predmeti so
leteh po zraku na dvorišče in
sosedov vinograd, ogenj je bil
vse večji. Gorela sem, pa tega v
tistih trenutkih niti opazila ni-
sem. Potem me je objela groza,
ko sem zagledala Petro, ki jo je
prav tako zajel ogenj. Z inter-
vencijskim vozilom so naju po-
tem odpeljali v celjsko bolni-
šnico. Jaz sem ostala tam, Pe-
tro pa so čez dva dni odpeljali
na zdravljenje v klinični center
v Ljubljano. Moja koža je bila
petnajstodstotno opečena, še
huje je bilo s Petro, njene ope-
kline so bile na več kot tridese-
tih odstotkih kože: po obrazu,
nogah, rokah. Bolečin se z be-
sedami ne da opisati,« nam je
pripovedovala Justina Kolar, ki
zdaj živi in okreva v stolpnici na
Malgajevi ulici 2a v Celju, v
stanovanju svojega sina oziro-
ma vnukinje Petre in njene
mlajše sestrice Romane. Tudi
Petri se postopoma vrača zdrav-
je, žal pa bo to šolsko leto izgu-
bila, saj je zdravljenje po opekli-
nah dolgotrajno in boleče.
Nesreča za
nesrečo
z večletnim odrekanjem in
žulji sta si zakonca Kolar v
letu 1987 na Straški Gorci po-
stavila majhno hišo, ves čas
gradnje pa so jima pomagali
moževi bratje. Ko sta zaživela
srečno v lastnem domu, je leta
1989 strela udarila v dimnik in
popolnoma uničila električno
in drugo napeljavo ter večino
zgornje etaže. Ko sta tako uni-
čeno hišo zakrpala in popravi-
la, se je vanjo naselila bolezen
in leta 1993 je Justina Kolar
postala vdova. Izgubila je člo-
veka, ki jo je ves čas zakona
obdajal z ljubeznijo in razu-
mevanjem. Stal ji je ob strani
dolga leta, ko je preživljala
mnoge težke bolezni in se seli-
la iz bolnišnice v bolnišnico,
iz zdravilišča v zdravilišče.
Kratkotrajnemu okrevanju je
sledila nova bolezen ali pa se
je ponovila prejšnja. Vse to je
Justina pogumno prenašala,
njen življenjski pogum in opti-
mizem, podprt z ljubeznijo do
soljudi, je bil vseskozi in je še
danes brezmejen. Toda nekje
so vendarle meje človeške
zmogljivosti in te točke se da-
nes zavedajo vsi tisti ljudje, ki
Justini stojijo ob strani, ki ji
pomagajo in ki so ji pripravlje-
ni pomagati na mnogo nači-
nov. To pa so njeni najbližji,
pa številni stanovalci stolpnice
Pri vrtnici v Celju, kjer zdaj
živi, ko je ostala brez vsega.
Akcija dobrotnikov
Justina Kolar je ostala dobe-
sedno brez vsega: njena hiša
je ena sama ruševina, ogenj je
uničil vse, kar je imela. Niti
enega samega predmeta ni
več, ki bi ostal uporaben, je
brez oblačil, brez dokumen-
tov, brez albumov, v katerih je
na fotografijah hranila drago-
cene spomine.
Kmalu po eksploziji oziroma
požaru ji je na pomoč priskoči-
la šentjurska občina s sto tiso-
čaki pomoči, dobrih sto tisoč
tolarjev so zbrali stanovalci
stolpnice na Malgajevi 2a. A to
je mnogo premalo, da bi si za
silo obnovila hišo in se vrnila v
svoje Prevorje, kraj, ki ga ima
neizmerno rada. Petinštiride-
set tisočakov, ki jih mesečno
prejema od moževe smrti da-
lje, je kot kaplja v morje. In
tega se stanovalci na Malgajevi
2a še kako dobro zavedajo in v
akcijo je stopila soseda Romi-
hova, ko se je spomnila, da so
dobrodelne akcije rešile že
marsikaterega nesrečnika. Lju-
di, ki so pripravljeni pomagati
sočloveku, ki je v hudi stiski,
pa je tudi danes, kljub šibkemu
blagostanju, pri nas še vedno
veliko. Odprta človeška srca^
majo okvirjev. Organizato!
humanitarne akcije za Justj^
Kolar računajo tudi na pouj^
obrtnikov, podjetij, ustanov!
drugih, ki bi bili pripravi]^
karkoli odstopiti, podariti, p^
pevati denar na poseben žit,
račun, ki je od prejšnjega ted^j
odprt pri Banki Celje. V začetj
fazi akcije so dobrodošla p^
vsem finančna sredstva, pa
veda gradbeni material za (
novo hiše in obrtniške uslugi
zvezi s tem. Številka posebiji
ga žiro računa, na katero i
mogoče nakazati denarne pt
pevke, je: 50700-620-16 4j
30078/98, s pripisom: ponj
Justini Kolar. Imena in znes
darovalcev bomo mesečno j
javljali (in o poteku akcije pd
čali) na straneh Novega te(fl
ka. Ostali dobrotniki, ki so p
pravljeni pomagati kako dnS
če, pa naj pokličejo na telei^
sko- fax številko Kolarjevihl
Celju 484-520. Prepričani sni
da bo nekega dne Justina Kol
spet v svojem domu in da jo|
v njeni pozni jeseni grela i
osrečevala misel na človeši
dobroto, izvir, ki v še tako i
šnih letih ne presahne. j
MARJELA AGRH
Foto: GREGOR KATl
Boleče zdravljenje opeklin v celjski bolnišnici.
Razdejanje, ki spominja na dom Justine Kolar.
Vincenciieva zveza dobrote
Morda se nam ob ustanovi-
tvi kakšne nove skupine ali
organizacije zazdi, da je že
vsega preveč. Mnogokrat pa
ne gre za kaj novega, temveč
le za ponovna oživljanja ti-
stega, kar je že bilo, oziroma
jp nemoteno živelo po deže-
lah z drugačno polpreteklo
zgodovino.
Ko smo brali o blagoslovitvi
Doma sv. Jožefa na Aljaževem
hribu v Celju, je bilo rečeno,
da se bo sem začela vračati
nekdanja dejavnost lazaristov,
ki je bila tukaj zelo živa. Z
lazaristi pa so povezane tudi
prenekatere karitativne dejav-
nosti, saj je prav ustanovitelj,
'sv. Vincencij Pavelski, glavni
zavetnik vseh karitavnih de-
javnosti v Cerkvi.
Tako je iz njegove duhovno-
sti črpal Frederic Ozanam, ki
je leta 1833 zbral skupino štu-
dentov in jim povedal, da je
krščanstvo včasih delalo čude-
že, danes pa je mrtvo. Nato pa
jim je zastavil vprašanje, češ,
ponašate se, da ste katoliški,
kaj pa počnete?
Od takrat do danes je v več
kot sto državah že blizu mili-
jon ljudi, ki so vzeli to vpraša-
nje zares in žele živeti svojo
vero in življenje dejavno in
odgovorno, združujejo se v
Vincencijevih konferencah,
po katerih je sv. Vincencij, us-
tanovitelj lazaristov in s. usmi-
Ijenk tudi najbolj znan.
V Sloveniji je prva takšna
konferenca začela delovati v
Ljubljani leta 1931. Seme je
hitro pognalo, tako smo ime-
li do druge vojne že kopico
zelo dejavnih skupnosti, Vin-
cencijevih konferenc. Vse se
je končalo z nastopom nove-
ga režima po drugi vojni.
Spet smo lazaristi to dejav-
nost začeli oživljati sedaj, ta-
ko da že delujeta dve konfe-
renci, ki ju imenujemo Vin-
cencijeva zveza dobrote in
sicer ena v Šmartnem pri Slo-
venj Gradcu in druga v Ljub-
ljani.
Gre za vodeno in organizira-
no karitativno dejavnost, ki
dopolnjuje Karitas v tem, da je
neke vrste gibanje. Ne gre toli-
ko za organizacijo, temveč
bolj za majhno skupnost z do-
ločenimi nalogami, ki so prila-
gojene potrebam sodobnega
časa.
Člani so lahko mlajši ali sta-
rejši, moški ali ženske, ki so
dejavni ali pasivni. Dobivajo
se redno enkrat na štirinajst
dni k duhovnemu vodstvu,
pogovoru in poročanju o delu.
Organizirani so kot laiki na
nivoju župnije, skupnost naj
ne bi štela več kot približno
deset članov. Ko jih je več, se
ustanovi nova, vedno vezana
na nek teritorij. V Šmartnem je
glavno njihovo delo pomoč z
inštruiranjem manj nadarje-
nih otrok. V Ljubljani v štu-
dentskem domu Vincencij se
ukvarjajo s problemom ljub-
ljanskih beračev.
V Celju bo treba še raziskati,
kaj bi bilo najpotrebnejše
spreminjati. Vendar je jasno.
da je dovolj ostarelih, ki bi jih
bilo potrebno sistematično
obiskovati, kakor tudi ogrože-
nih otrok, za katere bi se bilo
treba zanimati. Tudi odvisniki
so že med nami... Poleg prob-
lemov pa je veliko ljudi, ki bi
radi storili nekaj dobrega za
druge.
Treba je videti problem in
potem nanj ustrezno odgovo-
riti, kar bo tudi čudovita po-
moč Karitas, ki še zdaleč ne
doseže vseh v takšni ali dru-
gačni stiski.
Več o vsem bomo spregovo-
rili v ponedeljek, 7, aprila, ob
19, uri pri Sv, Jožefu nad
Celjem, ko bomo tudi pri nas
skušali ustanoviti prvo tako
skupnost. Če vas torej navede-
no delo zanima, če želite iskati
možnosti, kaj bi se še dalo
storiti k boljšemu življenju lju-
di okrog nas, potem prisrčno
dobrodošli, ne glede na stan,
starost ali svetovni nazor, sku-
paj bomo lahko naredili lepo
in veliko delo.
JOŽE PLANINŠEK
t. snopič
nasi kraji in uudje
□
Veselje med Kostrivničani
Po dveh stoletjih imajo nove orgle
Kostrivnici, v občini Ro-
^ka Slatina, se je na veliko-
^ni ponedeljek zbrala več
^ tisočglava množica, ki je
jjgostvovala blagoslovitvi
pvih župnijskih orgel. Orgle
,|)|agoslovil mariborski škof
^ Franc Kramberger.
Kostrivniško župnijo so
jijienjali že leta 1450, sedanjo
ppnijsko cerkev pa so zgradili
ja 1768 ter jo posvetil poljski
jateri Božji. Neki domači ro-
,ar je namreč prinesel s Polj-
^ega kopijo slovite podobe iz
enstohove. V cerkvi so dose-
inje orgle dobili iz Gradca
!ta 1804, že takrat ne povsem
pve, služile pa so vse do da-
jšnjega časa. Orgle so po-
lavljali kar šestkrat, nazadnje
lojster iz orgelske delavnice v
restovcu pri Rogaški Slatini,
jiton Škrabl. Nove kostriv-
iJke orgle so Škrablovo delo
ISO že njegove 32. nove or-
e. Od junija bodo za Škrablo-
; orgle bogatejši tudi v bliž-
iem Kristan Vrhu v šmarski
tčini.
Med ponedeljkovo slove-
Bostjo je na nove kostrivniške
Igle igral prof. Marjan Potoč-
ikiz Ljutomera, ki nadaljuje z
[obraževanjem v Rimu. Do-
lači pevski zbor je pel pod
idstvom organista Lojzeta
Kampuša, ki bo na nove orgle
v bodoče igral. Orgle so stale
približno 150 tisoč mark, imajo
16 registrov ter so primerne
tudi za koncerte. Približno tri
četrtine potrebne vsote so
zbrali krajani, nekaj tudi po-
krovitelji iz 28. podjetij, enajst
botrov pa je prispevalo po tisoč
mark. Pri tem je potrebno po-
sebej omeniti zbrana sredstva
Slovencev iz nemškega Ingol-
stadta, kjer deluje duhovnik
Stanko Gajšek, kostrivniški
rojak. Med posamezniki je naj-
več prispevala krajanka iz Čače
vasi, Ana Zagoda.
S prizadevanji za nove orgle
so začeli pred tremi leti, z od-
borom, ki mu je predsedoval
Jože Tadina iz Podturna ter z
domačim župnikon Viktor-
jem Vrataričem (v Kostrivnici
deluje že 23 let). Potrebno je
bilo veliko odrekanja, saj gre za
razmeroma malo župnijo, s
približno 1300 prebivalci, ki je
obenem gospodarsko šibka.
Jože Erjavec, predsednik KS
Kostrivnica, je med prireditvijo
izrazil tudi željo, da bi se krajani
podobno izkazali še na nedelj-
skem izrekanju o uvedbi krajev-
nega samoprispevka. Stare ko-
strivniške orgle pa bodo poslej v
kapeli novomeške graščine
Grm, kjer naj bi jih obnovili.
BRANE JERANKO
Foto: TONE VRABL
Župnik Viktor Vratarič in izdelovalec orgel Anton Škrabl.
Teharcani o cestah
Na zboru krajanov, ki so ga minulo sredo sklicali v
krajevni skupnosti Teharje, so Teharčani osrednjo pozornost
namenili cestam.
Predstavnika Zavoda za izgradnjo in planiranje Mestne obči-
ne Celje Peter Drozg in Maja Sekulič sta Teharčanom predsta-
vila spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeroč-
nega in dolgoročnega plana Mestne občine Celje za obdobje od
1986 do 2000, osrednja pozornost pa je bila namenjena razpravi
o variantnem predlogu izvoza iz avtoceste Celje-vzhod Ljubeč-
na ter podaljšku magistralne ceste skozi Teharje.
V nadaljevanju zbora pa so se krajani izrekli zoper predlog
sklepa o razveljavitvi moratorija nad zemljiščem v središču
kraja, kjer si Teharčani želijo park. S to odločitvijo je svetnik
Franci Kač seznanil tudi člane Občinskega sveta Mestne občine
Celje.	IS
Tekmovali bodo
Zadnje redno srečanje z
ipanom Janezom Jazbe-
■1 in predsedniki konjiš-
ii krajevnih skupnosti je
110	v Žičah, kjer so razprav-
111	o letošnjem delu v kra-
vnih skupnostih.
Med drugim so se dogovori-
.da bodo krajevne skupnosti
občinskega proračuna že
laprej dobile izplačan denar,
je predviden za vzdrževanje
Jkategoriziranih cest za prvo
3lletje. Tako bodo lahko ob-
'vile ceste, poškodovane za-
rii zime in poplačale stroške
luženja.
Direktor konjiškega komu-
^nega podjetja Dušan Slap-
je predsednikom krajev-
skupnosti predstavil pro-
l^t ločenega zbiranja odpad-
ov, ki ga bodo v nekaterih
f^jevnih skupnostih kmalu
^^dli in zahtevo ministrstva
'okolje in prostor, da komu-
''no podjetje prevzame
Pravljanje vseh javnih vodo-
Mov.
•^redsedniki vseh šestnajstih
'^jevnih skupnosti so podpr-
^upanov predlog, da že letos
občini začno z akcijo izbire
'jlepše krajevne skupnosti,
"'ekala bo po vzoru podobne
L^ije Turistične zveze Slove-
Vodila jo bo na občin-
rni nivoju oblikovana komi-
ki bo obiskala krajevne
Jipnosti v teh dneh, v začet-
NUnija in v začetku septem-
Pet najlepše urejenih kra-
^•lih skupnosti bodo razgla-
ria zaključni prireditvi ak-
J®- V njenem sklopu bodo do
niarca potekale tudi čistil-
, akcije v vseh krajevnih
^Pnostih. Župan in pred-
sedniki so se tudi dogovorili,
da bodo letos pripravili še ak-
cijo sajenja cvetja, pri kateri
bodo občina in krajevne skup-
nosti sofinancirali nakup cvet-
ja za gospodinjstva. A.N.
Z zapravljivčkom na izlet
Letošnje šolsko leto je za
slivniško osnovno šolo jubi-
lejno^ saj mineva trideset let,
odkar so se zaprla vrata stare
šole na Slivnici in je pričela
delovati nova šola v Gorici.
Ker Slivnica z okolico pred-
stavlja tudi zanimivo turistič-
no točko, se na šoli trudijo
predvsem spodbujati razvoj
turizma v kraju, pri čemer v
okviru šole kot krovna organi-
zacija deluje turistični podm-
ladek, ki pod vodstvom men-
torice Nadje Bevc združuje
vse učence šole.
V okviru teme Ohranimo
preteklost-stopimo v prihod-
nost so se učenci letos lotili
zanimivega projekta z naslo-
vom Z zapravljivčkom na izlet.
Ob pomoči vaškega kolarskega
mojstra Stanka Lesjaka so iz-
delali čisto pravi zapravljivček,
praznični voz, s katerim so se
udeležili tudi regijskega tek-
movanja »Turizmu pomaga
lastna glava«, ki je bilo 18. mar-
ca v Zrečah, in si prislužili bro-
nasto priznanje. Dan pozneje
so se z zapravljivčkom predsta-
vili še na turističnem sejmu
Alpe-Jadran, na katerem je na-
stopila tudi šolska folklorna
skupina pod vodstvom Branke
Jelen. Kot je povedal ravnatelj
šole Rudi Mestinšek, si na šoli
želijo obuditi turistično dogaja-
nje, pri čemer jim pomagajo
tudi krajani. Tako bodo spom-
ladi pripravili tudi dan odprtih
vrat šole, med katerim bodo
obiskovalce Slivnice s svojim
zapravljivčkom učenci pope-
ljali tudi na izlet.
N.-M. SEDLAR
Članom modelarskega krožka OŠ Slivnica je zapravljivčka
pomagal izdelati kolarski mojster Stanko Lesjak.
Za čista Celje
Akcija čiščenja okolja, ki jo v sodelovanju s Komunalno
direkcijo Mestne občine Celje vodijo v javnem podjetju
Javne naprave, se v Celju nadaljuje še vse do srede, 9. aprila.
Še jutri, v petek dopoldne, bodo posebni kontejnerji za
odvoz kosovnih odpadkov nameščeni v krajevnih skupnostih
Lava in Medlog, v petek popoldne pa se odvoz odpadkov
začne v krajevnih skupnostih Nova vas in Dolgo polje.
Letošnja akcija čiščenja okolja se zaključuje v krajevni skup-
nosti Šmartno v Rožni dolini, kjer bodo dodatni kontejnerji
nameščeni od ponedeljka do srede.
Hkrati pa v javnem podjetju Javne naprave obveščajo obča-
ne, da lahko večje količine kosovnih odpadkov, ki se naberejo
ob spomladanskem čiščenju, z osebnimi avtomobili tudi sami
brezplačno pripeljejo na komunalno odlagališče v Bukovžlak.
Odlagališče je odprto vsak dan med 6. in 20. uro.	IS
Malošolarji iz Šmarja
okrasili gostišče
Da je lahko sodelovanje
podjetja s krajem drugačno,
kot smo vajeni, priča aktual-
ni projekt, ki so ga ob veliko-
nočnih praznikih izvedli v
podjetju Mesnine Žerak.
V dogovoru z ravnateljico
vrtca Šmarje Marto Drofenik
so vzgojitelji in malošolarji po-
barvali velikonočne pisanke in
narisali risbice z velikonočni-
mi motivi. Otroški izdelki bo-
do razstavljeni do sredine
aprila.
Lastnik gostišča Franci Že-
rak pravi, da so tako odločitev
o družinskih kosilih in večer-
jah podprli z najmlajšimi člani
šmarskih družin. »Naš projekt
ob velikonočnih praznikih in
običajih je bil zelo pozitiven,
kar pa brez odprtosti vrtca
Šmarje ne bi bilo mogoče.«
Ravnateljica Marta Drofenik je
skupni projekt komentirala ta-
kole: »V otroškem vrtcu Šmar-
je iščemo vedno nove načine
sodelovanja s krajem. Največ-
krat pripravljamo različne kul-
turne programe, razstave, po-
poldanske športne prireditve
in različne delavnice. Otroci
so pripravili pestro zbirko veli-
konočnih pirhov in risbic. Pri
izdelovanju so bili zelo samo-
stojni, na plan je prišla vsa
domišljija in izvirnost. Pri de-
lu so uporabili različne mate-
riale in tehnike, kar je vidno
tudi na izdelkih, ki so čudovi-
ti. S tem želimo tudi ohraniti
kuhurno dediščino in otroke
vračati h koreninam, saj je Ve-
lika noč tudi družinski praz-
nik.«
MAJAJANKOVIČ
Srečanje plesnih skupin
v soboto, 5. aprila, bo v kulturnem domu v Vrbju pri Žalcu
srečanje plesnih skupin celjskega območja, ki ga pripravlja-
ta Zveza kulturnih organizacij Žalec in Plesni atelje Sava.
Letošnje prvo srečanje plesnih skupin celjskega območja bo
služilo kot predizbor za repubhško srečanje plesnih skupin, ki
bo maja v Sežani. Skupine s Celjskega, ki se bodo predstavile
tudi na republiškem srečanju, bo izbrala republiška selektorica
Andreja Obreza, nastope plesnih skupin pa si bo ogledala tudi
Neja Kos. Za sobotno plesno srečanje so že prijavljene 3 plesne
skupine iz Velenja, 2 iz Žalca ter plesalci iz Celja in Laškega. V
dopoldanskem delu, z začetkom ob 11. uri, se bodo predstavile
otroške plesne skupine, popoldne, po 16. uri, pa bodo nastopile
mladinske oziroma odrasle plesne skupine. V okviru prvega
območnega srečanja plesnih skupin bo zvečer ob 20.30 uri v
dvorani Plesnega foruma Celje v Stanetovi uHci še ponovitev
nove forumove plesne predstave Zrcalne podobe Roze Mlakar
ali Povabilo na torto.	IS
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Popraviti prvi vtis
Turistično društvo Laško si bo letos prizadevalo za odstranitev navlake ob vpadnicah v mesto
Minuli teden se je na redni
seji sestal upravni odbor 1X1-
rističnega društva Laško.
Obravnaval je delo društva v
lanskem letu in sprejel pro-
gram dela za letos, pretresel
pa je tudi pobude za nekatere
nove akcije, ki jih predlaga
Turistična zveza Slovenije.
Med lanskimi prireditvami
so v Laškem še posebej pono-
sni na Pivo in cvetje, Zlati rog
in na martinovanje, ki bodo
dajali pečat tudi letošnjemu de-
lu društva. Kot so ugotovili čla-
ni upravnega odbora, je druš-
tvo uspešno tudi zato, ker je
vraščeno v kraj, po drugi strani
pa je deležno velike podpore
domače pivovarne in zdraviliš-
ča. »Upamo, da bo tako tudi
letos,« pravi predsednik Turi-
stičnega društva Laško Vlado
Marot, »saj smo si spet zadali
obsežen program dela. Druš-
tvo nima zagotovljenega stal-
nega vira financiranja, zato
smo odvisni predvsem od po-
moči podjetij. Prav tako pa pri-
čakujemo tudi pomoč občine,
ki bi nam lahko odstopila delež
od turistične takse.«
Letos bo društvo v že sicer
obsežen program dela vključi-
lo še pobudo Turistične zveze
Slovenije, da bi se v Laškem
srečali direktorji slovenskih
zdravilišč in predsedniki turi-
stičnih društev v zdraviliških
krajih, še več pa bo poskušalo
narediti za bolj čisto okolje in
lepši izgled mesta. Tako naj bi
med drugim uredili tudi tako
imenovana vstopna vrata v
Laško - o predlogu naj bi raz-
pravljalo tudi občinsko vods-
tvo, odstranili pa bi radi tudi
navlako na vpadnicah v mesto.
Napol porušena kapelica v De-
bru in razmetan les ob izhodu
iz mesta proti Rimskim Topli-
cam mestu zares nista v ponos.
Upravni odbor turističnega
društva se je dogovoril še o skup-
nem nastopanju celotnega kraja
na nekaterih sejmih, imenoval
pa je tudi šestčlanski organiza-
cijski odbor za pripravo na dve
mednarodni prireditvi: Laško bo
letos gostitelj znane glasbene
prireditve Godci ne poznajo me-
ja, ekipa Laškega pa bo sodelo-
vala na Igrah brez meja.
J. INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Skozi Laško se pelje veliko ljudi, vse več se jih v mestu tudi ustavi. Zdravilišče ima vsak dq
več kot dvesto gostov, prav toliko jih tudi dnevno nastanjenih, vse več ljudi pa obišče tni
Kulturni center, ki je samo lani pripravil kar 170 najrazličnejših prireditev. Takšen pn
pozdrav obiskovalcem gotovo ni v ponos ne Laškemu ne Laščanom.
Vrtnice iz
Podcelrtica
Turistično društvo v Pod-
četrtku, ki je imelo pri na-
stanku Atomskih toplic bis-
tveno vlogo, so predlani oži-
vili. Gre za društvo, ki si pri-
zadeva za celovit turistični
utrip Podčetrtka, Olimja,
Imenega ter Virštanja, pri
tem pa beležijo tudi uspehe.
V društvu, ki ga vodi Mar-
jan Šviglin, so pred začetkom
lanske turistične sezone po-
skrbeli za temeljito pomladan-
sko čiščenje okolice. Društvo
je sodelovalo pri prvem držav-
nem tekmovanju mladih geo-
grafov iz osnovnih ter srednjih
šol, ki je bilo v Podčetrtku, pri
tem pa so se domačini uvrstili
na drugo mesto. Za poživitev
dogajanja so pripravili sejem-
sko prireditev Lovrenčevo,
vključili so se v praznovanje
30-letnice Zdravilišča Atom-
ske toplice, pomagali so tudi
pri vzdrževanju označenih
sprehajalnih poti, kolesarskih
stez ter dela Evropske pešpoti.
Društvo je imelo pomem-
bno vlogo, da je izšel imeniten
turistični katalog s ponudbo
širše okolice Podčetrtka, pa
tudi pri zloženki o Svinjskem
grabnu ter razglednici Viršta-
nja so sodelovali. Pomagali so
še pri organizaciji Florjanove
nedelje v Olimju, prvomajske-
ga srečanja na Zaborovcu ter
dela 2. mednarodne kolesar-
ske dirke po Sloveniji. Poma-
gali so tudi pri okrogli mizi o
težavah v zvezi z delitvijo turi-
stične takse, v podčetrteški šo-
li so sodelovali pri vzpodbuja-
nju turističnega pomladka, na
Dnevih slovenskega izobraže-
vanja pa pri ustanavljanju
Skupnosti turističnih pomlad-
kov Slovenije.
Turistično društvo je sode-
lovalo še pri prizadevanjih za
novo interno kabelsko televi-
zijo v Atomskih toplicah, svoje
delo pa so pred dnevi predsta-
vili na rednem letnem občnem
zboru v Virštanju. Tam so tudi
podelili Zlate vrtnice, s kate-
rim si prizadevajo za urejeno
okolje v krajih. Pri svojem de-
lu še posebno dobro sodeluje-
jo z zdraviliščem in občino.
Prva priznanja Zlata vrtni-
ca, ki jih podeljuje Turistič-
no društvo Podčetrtek, so za
urejanje okolja prejeli Zdra-
vilišče Atomske toplice ter
Krajevna skupnost Podčetr-
tek. Zlate vrtnice so prav ta-
ko podelili domačiji Ježov-
nik iz Olimja, Pivovarni in
pivnici Haler iz Olimja, Cvet-
ki Jakopina iz Olimja, Kava
baru As iz Podčetrtka, Piji
Petovar iz Imenega, Agici Še-
lekar iz Imenega in Dragici
Leber iz Imenske gorce.
Z omenjenimi dejavnostmi
letos nadaljujejo, pri čemer je
posebnega pomena ustanovi-
tev TIC, ki bo začel z delom
maja. Gospodinjstva bodo še
vnaprej redno obveščali s svo-
jimi Turističnimi novicami,
krajanom pa bodo omogočili,
da se na predavanjih seznani-
jo s hortikulturo. Letos bodo
tudi izdali publikacijo o celot-
ni ponudbi nočitvenih zmog-
ljivosti.
BRANE JERANKO
Na osnovni šoli Sladka Go-
ra so pripravili razstavo in
proslavo z naslovom Ljudsko
izročilo v domačem kraju.
Skušali so obuditi in učen-
cem, pa tudi vsem ostalim
krajanom, predstaviti čim-
več tistega, kar tiho in počasi
tone v pozabo.
Na prireditvi so sodelovali
tudi krajani s petjem starih
ljudskih pesmi, gospa Micka
je predla lan na vreteno, učen-
ci pa so predstavili stare plese
in se naučili iger, ki so se jih
igrali nekoč. Vse skupaj so po-
vezaU z delom, ki je potekalo
ob dolgih zimskih večerih, kot
je npr. luščenje koruze, fižola,
pletenje, čiščenje špil za koli-
ne in puhanje perja. Oblečeni
so bih v oblačila, kakršna so
nosili nekoč, učiteljice pa so
bile v narodnih nošah.
Pripravili so tudi razstavo,
na kateri so predstavili likovne
izdelke, izdelane z neobičajni-
mi likovnimi tehnikami. Risali
so na opeke, stare okrog 150
let, risali so z ogljem, mali
šolarji pa so oblikovali maketo
Sladke Gore. Otroci so bili tudi
fotografi in pripravili so foto-
grafsko razstavo starih kmeč-
kih poslopij, vodnjakov, mli-
nov... Izdali so tudi glasilo
Ljudsko izročilo v domačem
kraju, v katerem so se učenci
predstavili z literarnimi izdel-
ki.
Ljudsko izročilo v domačem kraju
Učenci Osnovne šole Sladka Gora so se izkazali
Prireditev in razstavo so pri-
pravili malo pred materinskim
dnevom, zato so dodali še
podnaslov Življenje in delo
kmečke žene in matere v pre-
teklosti. Na ogled so postavih
tudi starine, ki so jih začeli
zbirati že jeseni, krajani in
krajanke pa so jim skoraj vsak
dan prinašale stare predmete,
orodja, knjige, prinesh pa so
tudi dragocene informacije o
tem, kako so živeli nekoč, ka-
ko so delali, katere ljudske pe-
smi so peli, ko so delo opravili,
kako so žene kuhale in podob-
no. Predvsem pa so jim pove-
dali, da so ljudje imeli včasih
več časa drug za drugega, pa
čeprav ni bilo na voljo toliko
materialnih dobrin kot danes.
Na takšen način so skušali
pridati svoj delček k ohranitvi
dragocenih spomenikov ljud-
skih spretnosti, izkušenj, spoz-
nanj in modrosti. Dokazali pa
so, da lahko tudi majhna šola s
kombiniranim poukom od 1.
do 4. razreda, ki je povrhu!
odmaknjena od centralne šo
v Šmarju pri Jelšah, naredi vd
ko in da so šolarji lahko pofl
sni na svojo šolo. Ali kot pB
vodja šole Renata Ferme:
ko sem postala vodja šole, sei
si zadala eno samo glavno n
logo: da naša šola in učenci t
bodo potisnjeni v ozadje <
prikrajšani za katero koli d
brino, ki so je deležni v veČj
šolah v večjih krajih.«
SIMONA BRGli
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Letni časi in fiiesna igralnica
ob materinskem dnevu
ijjinuli torek so svoje mami-
prijetno presenetili tudi
i^alčki iz žalskega vrtca
Eiiota 1), saj so jih ob prire-
ijjtvi, namenjeni materin-
•l^emu dnevu, povabili še na
jaključek plesne igralnice,
liiso jo pridno obiskovali ce-
lo zimo.
plesno Igralnico, ki ]o v žal-
jl(em vrtcu letos že drugo leto
(odi Stanka Martinšek, profe-
jorica športne vzgoje na OŠ
^lec, je obiskovalo osemnajst
palčkov v starosti od treh do
Štirih let. Srečujejo se enkrat na
leden, vselej pa ob plesu, bese-
ji in pesmi spoznavajo kak-
jno, otrokom zanimivo temo.
rako je bilo osrednje vodilo
letošnje plesne igralnice spoz-
navanje štirih letnih časov; ti so
prepletali spoznavanje različ-
nih plesnih koreografij, učenje
plesov, otroci so se naučili ne-
kaj slovenskih ljudskih pesmi
ja to temo in skušali lastno
doživljanje letnih časov izraziti
tudi z likovnim ustvarjanjem.
Kaj vse so med obiskova-
ijem plesne igralnice spoznali
m se naučili, so lepo prikazali
ned torkovo prireditvijo, ko
io pred mamicami zaplesale
narjetice in snežinke in z ne-
saj plesnimi točkami predsta-
vile vse štiri letne čase, ob tem
pa zapele še nekaj pesmic, ki
so se jih naučile v igralnici.
»Ker otroci takšno obliko dela
lepo sprejemajo, bo plesna
igralnica v žalskem vrtcu jese-
ni ponovno zaživela,« je pove-
dala Stanka Martinšek, ki že
snuje načrte za prihodnje leto,
ko bo malčkom na podoben
način skušala približati po-
dročje ekologije.
N.-M.S.
Male rožice in snežinke iz žalskega vrtca je po končam prireditvi ob zaključku plesne igralnice
obiskal in obdaril še zajček.
V SPOMIN
Ernest Rečnik
v četrtek, 20. marca, smo
se na šentjurskem pokopa-
lišču poslovili od dolgoletne-
ga šolskega nadučitelja, gos-
poda Ernesta Rečnika.
Rodil se je leta 1913 v dalj-
nem Sankt Petersburgu v Ru-
siji, materi Julijani, Cehinji
izpod Krkonošeu, in očetu
Francu, sodarju izpod zele-
nega Pohorja.
Po vrnitvi iz daljnih dežel
je otroška leta preživel u Raz-
vanju pod Pohorjem, šolal se
je v Mariboru in postal uči-
telj.
Prvo službeno mesto uči-
teljskega pripravnika je do-
bil v Žetalah leta 1936 in
tam ostal do začetka vojne.
Kot slovenski učitelj je moral
v vojno ujetništvo in po letu
dni se je vrnil ter opravljal
delo vlakovnega odpravnika
vse do konca vojne. Po vojni
je spet učiteljeval v raznih
krajih: Rogatec, Sladka Gora
in Pristava.
Rečnikovi so prišli v Šent-
jur leta 1952 in ravnateljeva-
nje gospoda Rečnika na OŠ
je trajalo vse do njegove upo-
kojitve leta 1973. Radi so ga
imeli šolarji in njihovi star-
ši, prijatelji in znanci. Po
svojem delu je bil znan v
bližnji in daljni šolski okoli-
ci, saj je bil pošten, pravi-
čen, ustvarjalen, vreden spo-
štovanja krajanov in nas
učiteljev, ki smo na šoli
poučevali v času njegovega
nadučiteljevanja.
Poleg dela v šoli je deloval
tudi na kulturnem in politič-
nem področju. Njegovi član-
ki so izhajali v časopisih in
revijah, pisal je o razvoju
šolstva na širšem področju
Šentjurja in se ukvarjal z
raziskovalno dejavnostjo na
področju šolstva in obrti v
regiji.
Bil je velik ljubitelj sloven-
ske pesmi in vrsto let tudi
zborovodja moškega pevske-
ga zbora Skladateljev Ipav-
cev. Več kot 40 let je bil član
zelene bratovščine in svoje
bogate lovske izkušnje je opi-
sal v knjigi Moje lovske pri-
gode, ki je izšla v samoza-
ložbi leta 1995.
Z upokojitvijo so se začela
njegova številna popotova-
nja po svetu, saj si je vedno
želel spoznati tuje dežele,
posebno še svoje daljno rojst-
no mesto. l\idi o tem je znal
zanimivo pripovedovati in
pisati.
O našem nadučitelju, gos-
podu Rečniku, lahko zapiše-
mo: bil je človek plemenite-
ga srca, vedrega duha in ši-
rokih obzorij ter odsev in
odmev časa v katerem je na-
dučiteljeval.
Hvaležni smo mu za veli-
ko delo in ne bomo ga poza-
bili.
IVANKA PODGAJSKl
Casomerke po celjsko
čeprav nas teorija in življenje samo učita, da ure širom
»Veta vsem ljudem enako merijo čas, pa javne ure v Celju to
^ na prvi pogled ovržejo.
V Občinskem svetu Mestne občine Celje je svetnik Miro
^erbovc opozoril na nelogičnost javne ure pred Emovo poslov-
no zgradbo ob Mariborski cesti. Javna ura (na posnetku) je
►stavljena tako, da je mogoče »natančen« čas videti iz treh
peri - vendar pa ima temeljno napako, da ta čas ni enoten, saj
^Ici na vsaki urni plošči kažejo svoj čas. Podoben, morda
Jociativno nekoliko lažje razložljiv pa je primer javne ure na
®edališkem trgu v središču mesta. Tam javna ura, nameščena v
Jposredni bližini pisarne Urada za delo, vselej kaže 5 minut do
P- ure...	IS, Foto: GREGOR KATIČ
O mamilih tudi v Zrečah
Mladinski servis kluba študentov Dravinjske doline je v
sklopu akcije Veter v laseh v petek v zreški večnamenski
dvorani pripravil okroglo mizo o zasvojenosti med mladimi.
Pogovora, ki ga je vodila Janja Toplišek, se je udeležilo
približno 20 dijakov ter odraslih, večinoma delavcev v šolstvu.
Sodeč po udeležbi se krajani manjših mest še vedno ne zaveda-
jo, da droge nezadržno prodirajo tudi k njim. Vendarle pa je bila
izmenjava misli in idej zanimiva. Ugotavljali so, da so krivci za
zasvojenost mladih predvsem težave v družini, slaba družba in
radovednost, pa tudi pomanjkanje izvenšolskih dejavnosti ob
popoldnevih, kar delno velja tudi za zreško občino. B.H.
Rdeči križ v novih prostorih
Območna organizacija Rdečega križa Žalec se je pred
dnevi preselila v nove poslovne prostore na Šlandrovem
trgu 20a. Sedanji prostori so v novi zgradbi nasproti stare
policijske postaje. Spremenjena je tudi telefonska številka:
716-616.	IJB
REČENO (ne) STORJENO
Zakaj je moj šef najboljši!
Govoriti ali pisati o šefih je
seveda delikatna zadeva, zato
je menda dobro ostati v določe-
nih okvirih; toda ali ni tako
tudi, če govorimo o drugih lju-
deh. Potrebno je imeti kanček
soli v glavi in ne pretirano
slabega okusa ter ne preveč
želje po sesuvanju ali prilizo-
vanju.
Kadar govorimo o svojem še-
fu moramo vedeti, da to njega
ne zanima preveč, ali skoraj
nič. Šefa namreč zanima kaj
mislijo o njem njegovi šefi in
ne vi, ki ste mu podrejeni.
Govoriti o šefu samo slabo,
lahko pomeni, da ste večni
nergač; če pa govorite o njem le
dobro, bodo ljudje hitro pomi-
slili, da ste licemernež, po-
drepnik ali hinavec.
Mnogi si želijo, da bi njihov
šef zamenjal službo, nekam
odšel za dlje časa, aH da bi
preprosto izginil To je seveda
popolnoma utopična in navse-
zadnje brezpredmetna želja,
saj bo prej ali slej prišel novi
šef To pa prinese s sabo samo
nove težave. Novega šefa boste
morali spoznavati na novo,
spet se boste morali na novo
prilagajati, ugotoviti boste mo-
rali njegove dobre in slabe stra-
ni itd. Pridobili ne boste torej
nič, kvečjemu izgubili.
Obstaja možnost, da ste naj-
bolj pametni (za kar je sicer
milijoninka možnosti), ali da
se imate za najbolj pametnega
človeka - oboje je lahko zelo
nevarno, če seveda niste sami
šef
Dobro je sicer, da ste načelni
v svojih stališčih, toda če imate
radi miren spanec in enako
plačo kot do sedaj, morate ve-
deti tudi za mero popustljivosti
v razgovoru s šefom.
Prav zato se s šefom nikoli
ne prepirajte. Če se le da, se
poskušajte z njim pogovoriti
ali pa kvečjemu polemizirati -
vedeti morate kje in kdaj je
potrebno končati in popustiti,
sicer lahko zaidete v resne te-
žave v medsebojnem odnosu.
Večina ljudi govori o nekak-
šnih dobrih šefih, ki naj bi
nekje bili - na primer takšnih,
ki niso nikoli sitni, ki dovolijo
vse, ki se samo smejijo, se ne
jezijo, ko greste v bolniško itd.
Takšnih šefov seveda ni. V svo-
jem okolju poznam samo kak-
šen 0,1% (zaokroženo navz-
gor) takšnih ljudi in prepričan
sem, da bi bih slabi šefi, saj ne
bi znali niti dobro organizirati
dela, kaj šele, da bi delo tudi
dobro vodili, bili iznajdljivi itd.
Lahko, da imate za šefa
moškega, ki ne mara žensk in
je kot pravimo moški šovinist
(lahko je seveda tudi obrat-
no). Vzroki za to so v družbe-
nem okolju, izvirajo iz družine
ali morda iz slabe izkušnje
moškega šefa z ženskami ipd.
V takšnem primeru je najbolje
spremeniti spol - šalim se, toda
ne preostane vam drugega kot
potrpeti ali zamenjati službo.
Pred šefom ne smete biti ne
preveč samozavestni pa tudi ne
preveč ponižni, saj si bo mislil o
vas aH da ste povzpetnež, ki ga
želi izriniti iz njegovega položa-
ja ali pa mlahavež, s katerim si
v odločilnem trenutku, ko je
potrebno odločno reagirati, ne
bo mogel nič pomagati.
Pozorni morate biti na pre-
več občutljivega šefa, saj se mu
lahko hitro zamerite. Obvla-
dajte se in bodite strpni, na-
vsezadnje 8 ur hitro mine, vi
pa morate živeti na dan vsaj še
približno 16 ur. ki jih je lepše
preživeti in prespati mirno,
kot pa v večni mori.
TUdi pretirana prijaznost še-.
fa je potrebna previdnosti.
Lahko sicer, da je šef prijazen
kar tako (ker bo na primer
odšel na dopust, kupil novo
hišo ipd.), je pa tudi možnost,
da vam je kaj zakuhal za hrb-
tom in hoče to prikriti s pretira-
no prijaznostjo.
Če ste s svojim šefom zabred-
li predaleč, ali če nikakor ne
prenesete šefovstva nad svojo
glavo, imate zelo malo možno-
sti. dajo boste odnesli bolje kot
vaš šef. razen če ste med tisti-
mi nekaj odstotki, ki uspejo
spremeniti način življenja in
odidejo v samostojen poklic.
Tudi. če boste morda sami po-
stali šef. morate vedeti, da ima
vsak vodja nad sabo vsaj še
enega vodjo in ta se do njega
obnaša popolnoma enako kot
vaš šef do vas.
Filozof Leibniz je dejal, da
živimo v najboljšem svetu od
vseh možnih svetov. Verjetno je
s tem mislil na to, da drugih
svetov ne poznamo, ali v njih
pač ne moremo živeti. Bodite
torej optimist in živite v prepri-
čanju, da imate najboljšega še-
fa, kajti drugega šefa za vas ni.
ZORAN PEVEC
Teološki tečaj
S predavanjem p. Mihe Žužka o dvojnem pogledu na
življenje se je končal letošnji teološki tečaj, ki je potekal vsak
četrtek v času posta v cerkvi sv. Duha v Celju. Tečaj je bil
namenjen vsem, ki so želeli poglobiti svojo misel o Bogu,
svetu in človeku.
Glede na vsakokratno številno udeležbo je moč sklepati, da
si ljudje tovrstnih tečajev zelo želijo, da se še vedno vse
premalo pogovarjamo o življenju, njegovem smislu, o Bogu,
predvsem pa o veri nasploh.	D. G.
Vrtci Mestne občine Celje
''abijo otroke v starosti od zaključka porodniškega dopusta matere do
Vstopa v šolo
k vpisu za šolsko leto 1997/98,
sicer v dnevne, poldnevne in interesne programe.
^Pis bo potekal od ponedeljka, 7. aprila do ponedeljka,
aprila 1997 med 6. in 15. uro.
^ vrtcu Tončke Čečeve:	V vrtcu Anice Černejeve:
-v enoti Mariborska 43	-v enoti Sonce, Kajuhova 5
-v enoti Center, Kocenova 10
■v enoti Hudinja,	V vrtcu Zarja:
Frankolovskih žrtev 32	-v enoti Nova vas, Zagajškova 8
Podrobnejše informacije dobite ob vpisu.
12
naši kraji in uudje
Dr. Jane Bluestein na OS Vransko
Pretekli teden je OŠ Vran-
sko obiskala dr. Jane Blue-
sten, ameriška pedagoginja,
mednarodno priznana stro-
kovnjakinja s področja vzgo-
je otrok in mladostnikov.
V okviru PRELOME - Centra
za razvijanje osebne kakovosti
- je izvedla seminar s področja
discipline 21. stoletja. Vran-
skim učiteljem so se pridruži-
le še svetovalne delavke in
knjižničarke žalske občine.
Ta izjemna predavateljica je
s svojimi bogatimi izkušnjami
in prepričljivim nastopom nav-
dušila. Ukvarja se z razvija-
njem samozavesti, odgovorno-
sti in samospoštovanja. Že vr-
sto let predava pedagogom,
psihologom, učiteljem, vzgoji-
teljem in staršem po vsem sve-
tu, v zadnjem času pa tudi v
Sloveniji. Je avtorica številnih
knjig o poučevanju, vzgoji in
izboljšanju medsebojnih odno-
sov med odraslimi in otroci. V
slovenskem prevodu je pravkar
izšla njena knjiga »Disciplina
21. stoletja«, ki obravnava
vzgajanje samoodgovornosti,
samokontrole in samodiscipli-
ne otrok. Knjigo je predstavila
tudi na Vranskem in izrazila
veliko veselje ob tem, da so jo
povabili in izrazili željo doseči
pri otrocih ljubeč in spoštljiv
odnos z največjo mero sodelo-
vanja in najmanjšo stopnjo
konfliktov. Njena veličina se je
odražala v preprostem nasto-
pu, neposrednem stiku, pred-
vsem pa nenehnem prepleta-
nju praktičnih izkušenj s teore-
tičnimi spoznanji.Sporočilo ce-
lotnega seminarja je izzvenelo
v prebujanju odraslih za razu-
mevanje odraščajočega mla-
dostnika, vzpostavljanje odno-
sa zmagam-zmagaš, skratka
motiviranje za zaupanje v živ-
ljenje in za upanje v lepši ju-
trišnji dan.
T. TAVČAR
Zimske urice zdruzujejo tudi spomladi
Vso zimo so v Vitanju pri-
pravljali srečanja, ki so jih
poimenovali Zimske urice.
Prirejala jih je tamkajšnja
projektna skupina za razvoj
podeželja in občinski odbor
za družbene dejavnosti.
Kot je povedal vodja projekt-
ne skupine Josip Pintar, se je
petih osrednjih prireditev ude-
ležilo več kot štiristo obiskoval-
cev, to pa je število, s katerim so
lahko organizatorji zelo zado-
voljni. »Srečanja smo prirejali z
namenom, da jih obišče čim
več ljudi s podeželja, ki sicer
nimajo prav pogosto možnosti
medsebojnega druženja. Pozi-
mi imajo ljudje več prostega
časa, zato smo se odločili za
tako imenovane Zimske urice in
jih oblikovan tako, da bi jih
obiskovalci preživeli prijetno pa
tudi koristno. Mislim, da nam je
to tudi uspelo,« ocenjuje Pintar.
Od decembra pa do marca se
je zvrstilo pet prireditev, na
katerih so kot gostje sodelovali
pater Zdravko Jakop, predstav-
niki agencije za privatizacijo in
lastninjenje, dr. Drago Čepar,
Zvonko Horvat in Metka Klevi-
šar. Ponovno bodo srečanja
sklicali spet prihodnjo zimo, v
sklopu Zimskih uric pa še ved-
no potekajo tudi različni tečaji.
Računalniški tečaj je pod vods-
tvom prof. Tilke Jakob uspešno
sklenilo petnajst udeležencev.
ki si bodo za zaključek ogledali
še računalniški center v Mari-
boru. Šiviljski tečaj, ki ga vodi
Marija Pintar, obiskuje sedem
žensk, naučile pa so se osnov
krojenja in šivanja. Tečaj pre-
delave mleka oziroma tečaj si-
rarstva je obiskalo sedemnajst
ljudi, vodila pa ga je svetovalka
projektne skupine za kmetijs-
tvo Simona Doberšek. Tečaj
sušenja sadja je obiskalo osem
udeležencev. Veliko je zanima-
nja za kuharski tečaj, zato so ga
organizirali v dveh skupinah.
Prva skupina je tečaj že opravi-
la, pod vodstvom Majde Gole-
nač pa so se udeleženke nauči-
le ne le kuhanja oziroma pri-
prave hrane, temveč tudi po-
strežbe in oblikovanja. V začet-
ku aprila bo začela z delom še
naslednja skupina.
B. Z.
Vinski prvak je Založnikov
V gostišču Zlati grič v Slo-
venskih Konjicah so konjiški
vinogradniki pred kratkim
ocenjevali vina.
Ocenjenih je bilo 123 vzor-
cev letnika 1996 in trije vzorci
arhivskega vina. Komisija je
izredno dobro opravila svoje
delo. Isti dan je bilo namreč
uradno ocenjevanje treh vzor-
cev vina tudi v kmetijskem
zavodu v Mariboru in tudi
tamkajšnja komisija je ocenila
vzorce Andreja Založnika z
enakim številom točk kot ko-
misija v Zlatem griču.
Lani vreme ni bilo naklo-
njeno vinogradniški pridela-
vi. Glede na slabe vremenske
pogoje so pričakovali slabo
kakovost vina. Na veselje pa
so bili ocenjeni vzorci, razen
nekaj izjem, zelo kakovostni.
Bela vina so bila v poprečju
boljša kot rdeča. »Ocenjeva-
nje lanskega pridelka je po-
novno pokazalo, da je znanje
dopolnilo kakovost, ki jo je
dala narava in da so vinograd-
niki veliko dosegli s kletarje-
njem, na veselje kletarja in
potrošnika,« je v sklepni be-
sedi povedal znani kletar -
enolog Jože Topolšek.
Med vini belih sort je bilo v
zvrsti mešano belo najvišje
ocenjeno vino Milana Rateja
(17,84), pred vzorcem Milana
Celcerja (17,68) in Jožefa Šmi-
da (17,60). Med sortnimi vini
je bilo ocenjenih 21 vzorcev
laškega rizlinga. Najvišjo oce-
no je dobil Rudi Gorinšek
(17,90). Visoke ocene med
sortami pa so dosegli tudi:
chardonnay Jožice, Andreja
Založnik (18,16), sivi pinot-ru-
landec Andreja Kotnika
(17,98), kerner Ivana Petka
(18,14), renski rizling Jožice,
Andreja Založnik (18,10),
muškatni silvanec-sauvignon
Jožice, Janeza Lovrenčiča
(17,98) in pozna trgatev char-
donnay Jožice, Andreje Založ-
nika (18,44). To je bilo tudi
najvišje ocenjeno vino letnik
1996 in je bilo razglašeno za
vinskega prvaka 1996. Med
rdečimi vini je najvišjo oceno
dobila modra frankinja Mihae-
la Šventa (17,54).
LT.,J.T.
Skrb za lepši izgled
Spomladanski čas je tudi za delavce Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest iz Latkove vasi čas
čiščenja ob cestah.
Na in ob cestah se nabere veUko polomljenih vej, veliko je poškodovanih prometnih znakov,
ogromno pa tudi odpadkov, ki se jih nevestni vozniki ali sopotniki v avtomobilih znebijo tako, da
jih vržejo kar skozi okno.	T. TAVČAR
Franc Foštner in Drago Bistrovič pravita, da je ob cestah mogoče najti vse, od plastenk do
ponošenih čevljev.
NA DANAŠNJI DAN
4. APRIL
186 - Rodil se je rimski cesar
Karakala (Mark Avrelij Anto-
nin Caracalla), ki je vsem svo-
bodnim prebivalcem cesars-
tva podelil rimsko državljans-
tvo in v Rimu zgradil po njem
imenovane Karakalove terme
(umrl leta 217).
1876 - Rodil se je francoski
slikar in ilustrator Maurice
Vlaminck, vodilni član »fauvi-
stov«, avtor krajin in tihožitij
(umrl leta 1958).
""^"s.^ApmT^ ^
1588 - Rodil se je angiesKi
zdravnik in filozof Thomas
Hobbes, znan po teoriji, da je
človek človeku volk in da je
zato nujna družbena pogodtja
v obliki države (umrl leta
1679).
1732 - Rodil se je francoski
slikar in grafik Jean-Honore
Fragonard, katerega ime na-
vadno povezujemo s predsta-
vo o poudarjeno erotičnih po-
dobah (umrl leta 1806).
1827 - Rodil se je angleški
zdravnik Joseph Lister, ki je v
kirurgijo vpeljal rabo razkužil
(antisepso) (umrl leta 1912).
6. APRIL
1909 - Ameriški pomorski
oficir Robert Edwin Peary je
skupaj s črnim služabnikom
in štirimi Eskimi prišel do toč-
ke, za katero so mislili, da leži
tri milje južno od severnega
tečaja. Čeprav so bili od cilja
oddaljeni le nekaj milj, so bili
ljudje in psi preveč izčrpani,
da bi nadaljevali pot. Nasled-
nji dan je Peary z dvema Eski-
moma krenil proti cilju in bil
prvi človek, ki je stopil na se-
verni tečaj - vrh sveta.
1917 - Združene države
Amerike so se vključile v prvo
svetovno vojno na strani an-
tantnih sil.
1921 - Italijanske vojaške
enote so s kopnega in morja
napadle in zavzele raške pre-
mogovnike, tako imenovati^
Labinsko republiko, ki so j^j
od 2. marca upravljali delavcj
8.	APRIL ^
......
1692 - V Piranu se je rodji
italijanski skladatelj, violinist
pedagog in glasbeni teoretii|
Giuseppe Tartini, ki je utrdij
osnove današnje violinske
tehnike (umrl leta 1770).
1818 - Rodil se je nemški
kemik August Wilhelm Ho[.
mann, katerega odkritja so bi.
la osnova za razvoj industrij,
skih katranskih barvil (umrl
leta 1892).
1892 - Rodil se je avstrijsko-
ameriški arhitekt Richard Jo.
seph Neutra, vodilni mojster
modernega stanovanjskega
sloga (umrl leta 1970).
9.	APRIL
S-iS	"ito,
1821 - Rodil se je francoski
pesnik (Rože zla), kritik in estet
Charles Baudelaire, eden naj-
večjih lirskih pesnikov pretekle-
ga stoletja (umrl leta 1867).
1865	- Rodil se je nemško-
ameriški elektrotehnik Char-
les Proteus Steinmetz (umrl
leta 1923).
1866	- V ZDA so sprejeli
zakon o državljanskih pravi-
cah (Civil Rights Act), s kate-
rim so dobile državljansko
pravico vse tam rojene osebe,
tudi črnci - razen Indijancev!
10.	APRIL
1583 - Rodil se je nizozem-
ski pravnik in pesnik Hugo
Grotius, ki je z delom »De \we
belli ac pacis« postal »d^
znanosti mednarodnega prava
(umrl leta 1645).
1847 - Rodil se je ameriški
novinar in časniški založnik
madžarskega rodu Joseph Pu-
litzer, ki je ustanovil nagrado
za najboljše delo iz ameriške
zgodovine, poezije, dramati-
ke, romanopisja, glasbe in no-
vinarstva (umrl leta 1911).
1885 - Rodil se je slovenski
literarni zgodovinar, bibliote-
kar in leksikograf Joža Glonai
(umrl leta 1946).
PLANINSKI KOTIČEK
Na Vivodnik
Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 13. aprila, na pohod
čez Menino planino na 1508 m visok Vivodnik.
Odhod bo ob 7. uri zjutraj s posebnim avtobusom s parkiriŠ^^
na Glaziji, od koder bodo pohodnike odpeljali na prelaz Črnivec
Tu se bo pričela štiriurna hoja skozi gozdove in čez planinske
pašnike na Vivodnik, najvišjo vzpetino Menine planine.
Pot bodo nato nadaljevali še do lepe razgledne točke - Šavnic«
na vzhodnem robu planote in se od tam čez planino Bibo i"
prelaz Slapi polagoma spuščali nazaj proti dolini.
Povratek v Celje je predviden okrog 18. ure. Še vedno velja,
je potrebna dobra obutev in obleka, saj vremenskih razmer tf
mogoče predvideti. Prijave zbirajo v društveni pisarni Planin*
skega društva Celje.
Celjski planinci za občinski
praznik
Planinsko društvo Celje se pridružuje praznovanju občinski'
ga praznika mesta Celje in organizira v nedeljo, 13. aprf^'
pohod na Celjsko kočo, kjer bodo od 9. ure naprej potekal^
razne družabne igre: streljanje s fračo in zračno puško, ob
uri bodo tekmovali v hoji s hoduljami, skakanju v vreči
vezanjem planinskih vozlov, ob 11.30 uri bodo pripravili tek
nahrbtnikom in ob 12.30 uri vlečenje vrvi.
Zato vabijo vse pohodnike, planince in ostale, da pridejo ^
Celjsko kočo iz Zagrada - Pečovnika, po poti pod ali
Grmado, čez Vipoto, po Hudičevem grabnu ali kakšni dr^
poti.	MOJCA MAR^'
!. snopič
sport
13
Evropa v novi dvorani
Med promajskimi prazniki bo v mestu pod Rogio 12. evropsko prvenstvo v borilni veščini taekvvondo
2reče bodo konec meseca
jjobile novo športno dvora-
no, v kateri bo med prvo-
majskimi prazniki 12.
jvropsko prvenstvo v ITF
jlogu borilne veščine taek-
j^ondo, ki je bil dvakrat že
demonstracijska panoga
olimpijskih iger.
........
prvenstvo bo organiziral
yeški Unior, ki je začetnik
vrhunskega taekvvonda v Slo-
veniji- Že pred desetletjem je
jmel tri udeležence svetovne-
ga prvenstva, operativni vodja
največjega športnega tekmo-
vanja v mestu pod Roglo Emin
Durakovič pa ima tudi srebrno
kolajno iz ekipnega dela SP
1987.
Prireditelji so uradna vabila
za nastop poslali v 35 držav in
pričakujejo okrog 400 udele-
žencev prvenstva. Večina re-
prezentanc bo zanesljivo po-
slala vse najboljše, saj bo
evropsko prvenstvo zadnje
pomembnejše tekmovanje
pred svetovnim (julija v St.Pe-
'fiisburgu) in za mnoge tudi
priložnost za izpolnitev norm.
Obsežna tekmovanja bodo
hkrati potekala v treh ringih,
saj bodo tako v ekipni kot v
posamični konkurenci na spo-
redu po štiri discipline: borbe,
forme, test moči in specialna
tehnika.
Med kandidati za slovensko
reprezentanco so tudi za borbe
Vahid Drapič (Ahac Štore), Pe-
ter Landeker (Unior) in Filip
Potočnik ter univerzalni Ber-
nard Uroš (oba Hyong Celje).
Zastopstvo bo določeno sredi
meseca, največ možnosti pa
ima novi državni prvak v težki
kategoriji Drapič, ki je bil že v
preteklosti v širšem krogu kan-
didatov za evropska prvenstva.
»Slovenija je na zadnjih treh
evropskih prvenstvih vselej
osvojila kolajno in tudi pred
domačim občinstvom priča-
kujemo nadaljevanje tradicije
uspehov. Realno lahko raču-
namo na tri ali štiri odličja in
ob skrbnih pripravah na štirid-
nevno prvenstvo se nadejamo
tudi obiska generala Choia, ki
je začetnik modernega taek-
vvonda,« mesec dni pred pr-
venstvom stare celine pravi
Emin Durakovič.
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIČ
Gradnja in oprema dvorana
bo stala 280 milijonov tolarjev.
Približno polovico sredstev bo
prispevala dvorana, za preo-
stali znesek pa je občina Zreče
najela dolgoročno posojilo.
Nova športna dvorana v Zrečah bo maja prizorišče EP.
I MALI
NOGOMET
Naslov v
Litijo
Novi državni prvak v ma-
lem nogometu je Cosmos iz
Litije, konec tedna pa se bo-
do začeli spomladanski deli
prvenstva v II.ligi, ONZ Celje
in večini medobčinskih lig.
Celje: v 1.krogu Šmartno-
Ščurek 3:3, Kewin-Viva la mu-
sica 5:3, Klateži-Prima 2:2, Pe-
likani-Veflon 1:3, Marinero-
Friggs 13:2, Cosmos-Triglav
5:2.
Slovenske Konjice: v
15.krogu: Konjice-DSV 0:7,
Loče-Vitanje 11 6:5, Bazar-Ga-
lero 4:7, Vitanje I-Stranice 8:2,
D.vas-Blato 2:3, Žiče-Mineral
0:3, Nirvana-Dobrava prelože-
no. Vrstni red: DSV 37, Vitanje
1 29, Galero, Loče, D.vas 28.
Dobrava 26, Mineral 25, Konji-
ce 24, Nirvana 22, Žiče 19,
Bazar 18, Blato 9, Vitanje II 6,
Stranice 4.
NOGOMET
Primorski štirici
Drugo primorsko gostovanje se je za Publikum v Novi
Gorici končalo enako kot pred mesecem dni v Ajdovščini
0:4. Že po desetih minutah so izgubljali z 0:2 in niso niti
enkrat resneje ogrozili domača vrata.
Mujčinovič je bil v uvodnih spomladanskih tekmah najboljši
igralec celjskega moštva, v Novi Gorici pa je bil s slabimi posredo-
vanji neposredni krivec za hitro vodstvo domačih. Publikum je bil
slabši kot kdajkoli in nemoč je priznal tudi trener Tarbuk:
»Srečanje so odločile tri velike napake naše obrambe, ki je povsem
zatajila. Uvrstitev v pokal Intertoto nam bo vseeno uspela.«
Pol leta brez domače zmage
Rudar tudi v četrtem medsebojnem dvoboju ob jezeru ni
premagal Korotana in je še naprej edino prvoligaško moš-
tvo, ki je več točk osvojilo na gostovanjih!
Velenjčani doma niso zmagali že več kot pol leta, saj so
zadnjič vse tri točke osvojili 13.oktobra 1996, ko so z golom
S.Javornika iz enajstmetrovke v zadnji minuti z 1:0 premagali
Gorico. Tudi s Korošci so imeli nešteto priložnosti za dosego
gola, vendar je njihova neučinkovitost že kronična. Korotan je
bil znova močnejši na tribunah in na igrišču v podrejenem
položaju: prvi strel proti vratom je sprožil šele v drugem
polčasu in v zadnji minuti zadel prečnik.
Šentjur ob točke
Šentjur za neodigrano tekmo z Ljubljano (gostov ni bilo)
ni dobil točke za zeleno mizo, ker so Šiškarji sporočili, da
zaradi slabega finančnega in organizacijskega položaja iz-
stopajo iz druge lige.
Njihovi jesenski rezultati so obveljali (s Šentjurjem so igrah
2:2), spomladanski dosežki (poraza s Piranom in Jadranom) pa
na lestvici ne bodo upoštevani. Šentjurčani so po nedeljskem
19.krogu edino moštvo, ki je v nadaljevanju osvojilo vse možne
točke in zdaj bodo dvakrat zapored igrali doma. Vrhu se lahko
še bolj približajo po derbiju z vodilnimi Vevčami (12. aprila),
med vsemi kandidati za napredovanje pa so edini, ki so zaradi
izstopa Ljubljane že bili prosti.
Prvak v suspenzu
Tim Laško, Krško, Unior in Publikum so bili edini nogo-
metni klubi, ki so v predpisanem roko do ONZ Celje
poravnali vse finančne obveznosti in zato so se na podzvezi
odločili za suspenz dolžnikov.
Med zamudniki je še vedno tudi jesenski prvak Vransko, ki je
slabih 70.000 tolarjev dolga moral poravnati do včeraj. V
nasprotnem bo sobotno tekmo 11.kroga z Odredom za zeleno
mizo izgubil z 0:3, v enakem položaju pa so bile tudi mlajše
selekcije Hrastnika in Šmartnega.
Možje v črnem
v elitni skupini 33 slovenskih nogometnih sodnikov za
sojenje tekme prve in druge lige je celjska območje zastopa-
no s tremi posamezniki: Emirom Huseljo (Velenje), Vilijem
Kranjcem (Gornji Grad) in Vinkom Vozličem (Podplat).
Na tekmah najvišje ravni so pomočniki Stane Babič (Laško),
Dragan Rajkovič in Milan Strigl (Velenje). V tretji ligi in najboljši
mladinski sta glavna sodnika Majcen (Šentjur) in Teršek (Laško)
ter pomočniki Alič (Kozje), Kusič (Celje), Lah (Rimske Toplice),
Lenošek (Šmartno ob Paki) in Pranjič (Velenje). Na tekmah druge
mladinske in kadetske lige so glavni sodniki Goričan, Zorman (oba
Loče), Gračner, Mulej (oba Šentjur), Jovanovič, Šajn (oba Celje),
Pevec, Strašek (oba Podplat), Koča (Velenje) in Tajnik (Šoštanj).
Tragedija na nogomelnem igrišču
Spomladanski del nogometnega prvenstva ONZ Celje se je začel tragično. V Radečah se je
na polčasu derbija Tim Laško-Radeče nezavesten zgrudil 37-letni Mojmir Brečko (na sliki)
in zaradi zastoja srca umrl na nogometnem igrišču.
Brečko je bil eden bolj znanih in uspešnih slovenskih nogometašev. Kariero je začel je pri
trboveljskem Rudarju, s katerim je leta 1979 postal slovenski prvak in nato igral v tedanji
Il.jugoslovanski in pozneje tudi medrepubliški ligi. V naši prvi ligi je igral za Zagorje in lansko
jesen okrepil moštvo Laškega, kjer je v soboto tragično sklenil življenjsko in nogometno pot.
Foto: SHERPA
14
šport
Nadaljevati vzpon
Zadnje tri naslove motoci-
klista leta v izboru AMZS je
osvojil Sašo Kragelj, ki bo
tudi v naslednji sezoni na
tekmah za evropsko in sve-
tovno prvenstvo vozil za Ba-
nex iz Slovenskih Konjic.
»Zimsko sezono sem preži-
vel na služenju vojaškega ro-
ka in zaradi velikega razu-
mevanja Ministrstva za no-
tranje zadeve ter PoHcijske
postaje Brežice sem imel do-
volj časa za kvaliteten tre-
ning. Nikoli še nisem bil tako
dobro pripravljen, pozdravil
sem poškodbe, ki mi v zad-
njih treh letih niso prizana-
šale, in pričakujem najmanj
ponovitev lanskih rezulta-
tov,« pravi še ne 20-letni Kra-
gelj.
Evropsko prvenstvo je lani
končal na 9. mestu, kot prvi
Slovenec osvojil točke svetov-
nega prvenstva (45. mesto) in
še sedmo leto zapored postal
državni prvak. Vseeno s sezo-
no ni bil posebej zadovoljen.
EP je začel z zmago v Španiji,
nakar so ga zaustavile poškod-
be in težave z motorjem, pri
katerih je šlo za tovarniško
napako.
Kragelj je v novo sezono
štartal z zmago v Brežicah
na uvodni dirki DP do 250
ccm, ki bo letos še močnejše,
saj v četrtlitrskem razredu
tekmujejo vsi trije reprezen-
tanti s svetovnega pokala na-
rodov: Kragelj, Sitar in Kam-
puš.
»Kavvasaki je odpravil lan-
ske pomanjkljivosti, novi mo-
torji hitreje pospešujejo in tu-
di zato imam v mislih uvrsti-
tve povsem pri vrhu,« je jedr-
nat Kragelj, ki bo v evropskem
prvenstvu štartal konec mese-
ca v Španiji in nato še dirkal na
Portugalskem, v Italiji, Latviji
in Bolgariji.
Ž.Z.
Mladinci in
člani zamenjali
skupini
Mladinsko evropsko pr-
venstvo skupine B v hokeju
na ledu je bilo za našo repre-
zentanco neuspešno. V Celju
je izgubila obe odločilni tek-
mi za obstanek z Italijo (3:7,
2:7) in nazadovala v nižjo
skupino.
Prvenstvo je bilo v Celju (na
sliki je gol Francozov v pred-
tekmovanju proti Madžarski)
in Mariboru, naslov pa je os-
vojila Norveška. Edini poraz je
doživela v predtekmovanju z
našo reprezentanco, ki je veU-
ko bolje nastopala na član-
skem SP skupine C. Po šestih
letih (že pred osamosvojitvijo
so reprezentanco sestavljali
samo slovenski hokejisti) se je
okrepljena z naturaliziranima
Reddickom in Šahrajem z 2.
mestom na prvenstvu v Esto-
niji vrnila v višjo skupino.
Foto: GREGOR KATIČ
ŠPORTNIK MESECA ZA
ŠPORTNIKA LETA
Sprememba!
Katarina Srebotnik za spremembo tokrat ni zbrala največ
glasov, pač pa je športnica tedna lokostrelka Jožica Emeršič.
Polzelanka je dobila 7 glasov, Srebotnikova 6 in rokometaši-
ca Randlova 4.
Med športniki je najboljši še vedno Iztok Puc s 15 glasovi,
precej sta zaostala skakalec Jerman in Šerbec s po dvema.
Izmed ekip so vas spet očaraU celjski rokometaši, ki so prejeli
kar 19 glasov. Za zadnji teden v marcu omenjamo drugega
strelca A-1 košarkarske lige Matjaža Tovornika s povprečjem
28,5 točk na tekmo, najboljšo rokometašico lokalnega savinj-
sko-šaleškega derbija Tino Randl ter košarkarske ekipe Polzele,
P.Laško in Kemoplasta, ki so se uvrstile v končnico.
PANORAMA
košarka
liiiiiiiiiM—:............ 4»	•
a-1 liga
Moški - 22.krog: RLaško-
Rogaška 127:84 (63:37); Lisica
40, Tovornik 27, Vujovič 14,
Jurak 13, Dončič 7, Blagotin-
šek, Govc 5, Jeras, Kazaferovič
4, G.Čop, Šoštarič 3, Durnik 2
za domače. Krivec 26, Ivanovi-
č 21, Novakovič 12, Petrovič 9,
Jutriša 4, Mičunovič 2 za go-
ste; Satex-Polzela 87:82 (42:
39); Jagodnik 24, Šamanič 20,
Kobale 9, Cizej 8, Stavrov, Pe-
tranovič, Rituper 6, Zaletel 3;
K.zidar-Idrija 63:75, Krško-
BWC 64:71, Republika-Helios
70:90, Olimpija-Litostroj 91:
68. Končni vrstni red: OUmpi-
ja 44, Polzela 36, Republika,
Helios 34, RLaško, Satex,
BWC 33, Idrija, Litostroj 32,
K.zidar 30, Krško 29, Rogaška
25^
Ženske: polfinale - tretja
tekma: Ingrad-Ilirija 45:66
(27:31); Obrovnik 9, A.Vodo-
pivec 8, Jurše 5, Potočnik, Če-
de, Ramšak 4, S.Vodopivec 2.
Najprej Ilirija z 2:1 v zmagah.
A-2 liga
Moški - 22.krog: Comet-Ra-
dovljica 112:70 (59:47); Du-
mančič 34, Novak 18, Sivka
15, Nerat 12, Železnikar 11,
Ravnihar 10, Jesenek 6, Plev-
nik 4, U.Marinšek 2; Triglav-
Kemoplast 85:65 (44:28); Gaj-
šek 22, Urbanija 14, Madžarac,
Kahvedžič 7, Sušin 6, Maček
4, Cerar 3, Knez 2; Litija-Ilirija
94:85, Ježica-Krka 78:67, Za-
gorje-Radovljica 89:76, Slivni-
ca-Loka 69:85. Končni vrstni
red: Loka 40, Krka 39, Kemo-
plast 36, Ilirija, Comet 35, Liti-
ja, Zagorje, Ježica 34, Triglav
33, Radovljica 28, Brežice 26,
Slivnica 22.
Bliga
Za prvaka - IS.krog: Gori-
ca-Rogla Atras 74:93 (27:52),
Medvode-Hrastnik 77:70, Par-
klji-Radenska 69:93, Olimpija
ml-Maribor 65:55, Cerknica-
Prebold sinoči. Zaostali tekmi:
Prebold-Parklji 86:70 (46:33),
Hrastnik-Olimpija ml. 100:87
Vrstni red: Radenska 28,
Olimpija ml, Hrastnik 27, Pre-
bold (-), Rogla Atras 26, Mari-
bor 24, Medvode 21 Cerknica
(-), Parklji20, Gorica 18.
Za obstanek - IS.krog:
Elektra-Vrhnika 65:61 (35:27),
Janče-Borovnica 89:62, Bistri-
ca-Postojna 89:79. Zaostali
tekmi: Celje-Borovnica 81:79
(51:36), Postojna-Kamnik 86:
74 Vrstni red: Bistrica 27,
Kamnik, Janče, Elektra 25,
Snežnik, Celje, Postojna 23,
Portorož, Vrhnika 22, Borov-
nica 18.
nogomet ^^
l.liga
23.krog: Rudar-Korotan 0:0,
Gorica-Publikum 4:0 (3:0),
Maribor-Koper 3:0, Beltinci-
Primorje 1:0, Olimpija-Mura
1:1. Vrstni red: Primorje 47,
Maribor 42, Gorica 40, Rudar
32, Publikum, 31, Mura 30,
Olimpija, Korotan 27, Beltinci
25, Koper 13.
ILliga
19.krog: Črnuče-Šentjur 0:2
(0:2); Dovgan (6), Šoštar (40);
Šmartno-Naklo 1:0 (0:0); Gro-
belšek (81); Jadran-Vevče 1:4,
Železničar-Dravograd 1:0, Ru-
dar-Drava 1:1, Nafta-Domžale
2:1, G.opekarne-Zagorje 0:0,
Piran prost. Vrstni red: Vevče
38, Dravograd 36, Drava, Naf-
ta 34, Šentjur (-) 33, Železni-
čar 30, Rudar (T) 29, G.ope-
karne 26, Zagorje 25, Šmartno
24, Črnuče (-) 23, Domžale
22, Naklo 16, Jadran (-) 15,
Piran (-) 14, Ljubljana 8.
Ill.liga
14.krog: Steklar-Trunišče
1:1 (1:0), Kovinar-Unior 1:0
(0:0), Dravinja-Pohorje 0:2
(0:0), Bakovci-Črenšovci 3:0,
Kungota-Aluminij 0:1, Brunš-
vik-Paloma 0:0, Odranci-Gori-
čanka 1:3. Vrstni red: Alumi-
nij 34, Pohorje 30, Bakovci 28,
Črenšovci, Paloma 27, Kovinar
21, Unior, Turnišče 20, Gori-
čanka, Dravinja 14, Steklar 11,
Kungota 10, Brunšvik 9,
Odranci 8.
onz Celje
lO.krog: Tim Laško-Usnjar
1:3 - prekinjeno, Mons Clau-
dius-Odred 4:1, Brežice-Kovi-
nar 0:0, Krško-Šmarje 3:0,
Vransko prosta Vrstni red:
Vransko (-) 19, Tim Laško (-),
Krško 16, Brežice 15, Usnjar (-
) 14, Kovinar 9. Mons Clau-
dius 7, Šmarje 6. Odred 3.
itsiiMtsi	i»8i»8-'...v. ■■-':[;iotiD:iiimmiDooi:DDi:[
l.liga
Moški: skupina A - 3.krog:
Dobova-RLaško 22:38 (14:18);
Šerbec, Puc 8, Vugrinec, Jelčič
4, Šafarič, Pajovič, Pungart-
nik, Cvijič 3, Načinovič, Tom-
šič 1; Gorenje-Jadran 34:16
(16:6); Semerdijev 6, Krejan,
Plaskan 5, Bedekovič 4, Oštir,
Sovič, Tome, Cvetko 3, Kim-
čenko 2. Zaostala tekma:
RLaško-Gorenje 22:17 (11:9);
Pajovič 8, Puc 6, Šerbec 3,
Načinovič 2, Šafarič, Stefano-
vič, Pungartnik 1 za domače,
Semerdijev 6, Krejan, Tome 2,
Ojsteršek, Plaskan, Sovič 1 za
goste. Vrstni red: P. Laško 13
(7), Gorenje 7 (3), Jadran 6
(4), DobovaO.
Skupina B - 3.krog: Krško-
Prule 24:18, Akripol-Prevent
17:19. Vrstni red: Prevent 10
(6), Krško 8 (2), Prule 5 (5),
Akripol 3 (1). V oklepaju so
bonus točke iz rednega del^^
Ženske: skupina A -
l.krog: Žalec-Velenje 32:16
(17:4); Randl 7, V.Dolar, Kost-
jukova, Šahor 6, Zidar 4, T.Do-
lar. Kline 1 za domače, Steva-
novič 7, Raukovič 5, Noters-
berg 3, Ibralič 1 za gostje;
Olimpija-Branik 31:18. Vrstni
red: Olimpija 9 (7), Žalec 6
(4), Velenje 3 (3), Branik 0.
Skupina B: Krim-Burja 33:19,
Mlinotest-Piran 32:16 Vrstni
red: Krim 8 (6), Mlinotest 7
(4)
keguanje
Državno prvenstvo
Mladinke (Cerknica):
I.Žnidaršič	(Brest) 887 (432
+455), 2.Koštomaj 845 (403
+442), 3.Košir 831 (425+406),
4.Razlag 826 (410+416), 5.Ra-
tajc811 (432+379)... 22.Gluvič
760 (366+394), 23.Vučenovič
757 (391+366), 24.Stajič 753
(378+375), 30.Špoljar 395,
31.Oblak 336, 32.Borinc (vse
Miroteks) 323.
Območno prvenstvo
Moški (Celje): l.Salobir
(Ce) 2669, 2.Žnidarič (Konj)
2665, 3.Vodeb (Ce) 2595,
4.Hasičič 2592, 5.S.Fidej (oba
Šoš) 2591, 6.Jakopovič (Žal)
2585, 7.Cenc (Ve) 2581, 8.Gla-
vič (Šoš) 2566, 9.Jevšenak
(Konj) 2551, lO.Sivka 2550,
II.Lešnik	(oba Ce) 2538,
12.Podkrajšek 2531, B.Do-
brajc (oba Žal) 2526, 14.L.Fi-
dej (Šoš) 2523, 15.Milec (Ce)
2491, 16.Kajta (Kov) 2476,
17.Ramšak (Žal) 2473, 18.Se-
ničar (Kov) 2453, 19.Čander
(Konj) 2449, 20.Žnidarec (Ce)
2430 itd.
Na državno prvenstvo se je
uvrstila najboljša peterica.
Ill.liga-vzhod
Moški - IS.krog: MTT-Kovi-
notehna 6:2 (5017:4844), Lo-
komotiva-Petrol 5:3 (4877:
4787), Konstruktor II-Miklavž
6:2, K.kolo-Nafta 1:7, Sl.Gra-
dec-Hrastnik 5:3. Končni vrst-
ni red: Konstruktor II 34, Naf-
ta 28, MTT, Sl.Gradec 21, Mi-
klavž 19, Hrastnik 17, Kovino-
tehna 16, Lokomotiva 14, Pe-
trol 6, K. kolo 2.
Ženske - zaostala tekma
14.kroga: K.kolo-Miroteks III
3:5 (2300:2306; zmagale: Ra-
tajc 394, Koštomaj 409, šp^'
Ijar 407; izgubile: Vučenovif
388, Stajič 372, Gluvič 346)
Končni vrstni red: Krško 2i
Miroteks III 19, Komcel ig'
Impol 15, Nafta 13, Črnonie]|'
12, Trebnje 10, K.kolo 7 '
Območna liga
4.krog končnice - za prvg,
ka: Konjice II-Kovinotehna i|
6:2, Laško-Rogaška 6:2; vrstnj
red: Konjice II, Rogaška 6,
ko 4, Kovinotehna II 0; od si
do S.mesta: Strojkovina-Avto
Celje 1:7, Demit-Ljubno 5:3'
vrstni red: Demit 6, Strojkovii'
na 4, Ljubno, Avto Celje 3; odi
9,	do 12.mesta: Komcel-šo^
štanj II 3:5, Kvit-Konjice mj
preloženo; vrstni red; Kvit, Šo?
štanj II 6, Konjice ml 2, Kom.'
cel 0; od 13. do 15.mesta;
Zlatorog-Obrtnik 4:4, Izletniki
prost; vrstni red: Obrtnik
Izletnik 3, Zlatorog 1.
odbojka"'" "'
ll.liga
Moški - 20.krog: Šempeter-
Brezovica 1:3 (-9, -8, 9, -5)^
Salonit II-Bled II 3:1, Vuzeni-]
ca-Portorož 2:3, Intes-Hoče
0:3, Prvačina-Kovinar 3:2, Tri-'
glav prost. Vrstni red: Kovinar
30, Brezovica 28, Šempeter,
Hoče 24, Vuzenica 18, Triglav,
Intes, Salonit II 16, Prvačinal
14, Portorož 8, Bled II 6.
Ženske - 20.krog: Branik 11-
Šempeter 3:1 (-13, 2, 11, 7);
Solkan-Šoštanj 0:3, Ruše-Šen-
tvid 0:3, Piran-Bled II 3:0, Ro-,
goza-Kamnik 3:1, Mežica-Šen-
čur 3:0. Vrstni red: Šoštanj 38,'
Šempeter 34, Branik II 32,
Šentvid 30, Ruše 22, Rogoza
20,	Piran 18„ Mežica 16, Sol-i
kan 12, Kamnik 10, ŠenčuiJ,
Bled II 0.
Ill.liga-vzhod
Moški - 20.krog: Lenart-Sa^
vinja 3:1 (-9, 8, 5, 9), Braslov-i
če-Mislinja 2:3 (-11, 15, 16, -9,
-13), Topolšica Il-Črna 1:3 (■
10,	-4, 10, -4), Fužinar II-Bel-
tinci 3:2, Kurent, Mežica pro-
sta. Vrstni red: Fužinar II 28,
Beltinci, Braslovče 24, Misli-
nja 22, Mežica, Lenart 18, Čr-
na 10, Savinja 8, Kurent 4,
Topolšica II2.
Ženske - 20.krog: Vitanc
Dravograd 2:3 (-4,11,-12,11/
8), Dobje-Benedikt 0:3 (-8, -5,
-3), Puconci-Črna 1:3, Boč-Ra-
denci 3:0, Step-Granit 1:3, Bra-
nik Ill-Prevalje II 3:1. Vrstni
red: Branik III 36, Granit, Be-
nedikt 32, Črna 30, Dravograd
28, Prevalje II, Vitanc 22, Boi
16, Step 12, Puconci 6, Raden-
ci, Dobje 2.
streuanje ^
l.liga
Pištola - lO.krog: Mrož-Po^
ženel 1645:1683, Celje-Kamnik
1666:1675, Konjice-Predoslj«
1614:1658, Moris-Olimpip
1645:1629, Olimpija ž-Ptu!
1651:1676, Kranj-Kopačevina
1670:1642. Vrstni red: MroŽ
28, Poženel 25, Ohmpija 24.
Konjice, Kopačevina, Kranj
Ptuj, Moriš 18, Olimpija ž-
Kamnik 16, Celje, Predoslje
ILliga
Puška - lO.krog: Ormoz-^^"^
teks 1690:1721, Kanja-Domžaj^
1728:1684, Elektro-TSO 1676^
1698, FLV-Pomurka 1641: l67l'
Celje prosto. Vrstni red: Kanj^
27, Marok, Radgona 22, Jutel;^
21,	Celje, TSO 19, Ormož
Pomurka 13, Domžale 12, FL^
11,	Elektro 10.
I. snopič
sport
15
Rogla olimpijsko središče
Uspelo prvo srečanje imetnikov olimpijske kartice
s slavnostnim podpisom
jgodbe med Olimpijskim
■pinitejem Slovenije, Mini-
.[fstvom za šolstvo in šport
Ij Unior turizmom so minu-
^soboto na Rogli to zimsko-
l^rtno središče in naravno
gjimatsko zdravilišče raz-
jlasili za prvo slovensko
ilimpijsko središče.
Kot je ob slovesnosti pove-
lal direktor Unior turizma
(aks Brečko so s tem izpol-
ijena večletna prizadevanja
5 dokončno upravičena veli-
a vlaganja zadnjih let. »Ro-
ja je odlično središče za pri-
tave športnikov, za izboljša-
le krvne slike in pridobiva-
le splošne telelesne priprav-
enosti, podpis pogodbe pa
ov mnogočem izboljšal tudi
asedenost Rogle in njenih
mogljivosti izven zimske se-
one,« je povedal Brečko.
Poletni stadion je nared, v
portni dvorani smo položili
strežen parket, zdaj je na
rsti obnova fitness centra,«
idodal.
Matjaž Jemec, predsednik
dbora za vrhunski šport in
odpredsednik OKS-ZŠZ, je
b dogodku opozoril na to, da
je Rogla postala prvi sloven-
ski olimpijski center, v kate-
rem se bodo že v kratkem
pričeli na svoje nastope pri-
pravljati udeleženci sredo-
zemskih iger, ki bodo poleti v
Bariju.
Dr. Janko Strel, državni se-
kretar v Ministrstvu za šols-
tvo in šport, pa je poudaril, da
je razglasitev Rogle za olim-
pijsko središče izrednega po-
mena, še posebej v povezavi z
dolino, kjer bodo v naslednjih
dneh odprli veliko športno
dvorano. Prav tako je opozo-
ril, da podpisana pogodba za-
vezuje vse podpisnike k še
skrbnejšemu delu, saj prav
športniki, katerih priprave
bodo zdaj še ustreznejše, do-
segajo izjemne rezultate, ki
presegajo zgolj promocijo sa-
mostojne Slovenije.
V soboto so na Rogli izvedli
tudi prvo srečanje imetnikov
pred kratkim uvedene olim-
pijske kartice, katere osnovni
smoter je razgibati življenje
čim večjega števila Slovencev
in približati šport in zdrav
način življenja vsem. Olimpij-
ska kartica ponuja vrsto
ugodnosti in popustov, hkrati
pa je tudi »vstopnica« na bo-
doča srečanja, ki se bodo vr-
stila po vsej Sloveniji.
V soboto so na Rogli pripra-
vili Kastnerjev družinski koti-
ček, omogočili so testiranje
smuči Fischer, Elan in desk
Goltes, ob tem pripravili tudi
brezplačno šolo smučanja in
deskanja ter manjše tekmova-
nje. Priložnost so izkoristili še
za promocijo in testiranje av-
tomobilov Audi, Brane
Kiizmič je na parkirišču pred
hotelom pripravil šolo varne
vožnje, Mont pa v hotelu svoj
kotiček, kjer so omogočah ce-
nejši nakup izdelkov. Udelež-
ba sicer ni bila ravno množič-
na, se je pa zbralo ravno do-
volj ljudi, da je olimpijska
kartica (vodja projekta je
predsednik odbora športa za
vse pri OKS-ZŠZ Damjan Pin-
ter) dokazala svojo smotr-
nost.
BS
S slavnostnim podpisom pogodbe je Rogla postala prvo slovensko olimpijsko središče (z leve
Damjan Pinter, dr. Janko Strel, Maks Brečko in Matjaž Jemec).
REKLI SO:
Peter Jošt, trener repre-
Sntance v nordijski kombi-
iciji:
»Rolando Kaligaro ima vse
Možnosti, da se z dobrim de-
"11 uvrsti na olimpijske igre
'^aganu 1998. V dveh sezo-
je v tekih napredoval,
^ndar je za večje premike
^trebno daljše časovno ob-
®t)je. Funkcionalne sposob-
^sti se med treningi - za
jzliko od skokov - razvijajo
^^ časa in zato lahko v na-
l^dnjih zimah pričakujemo
'Več uvrstitev med dobitni-
^točk svetovnega pokala. Če
^ celoten sistem dobro na-
in ne bo hibnih točk,
"pri nas možnosti za razvoj
Jfdijske kombinacije velike.
^Štajerskem koncu je veliko
^^kalcev, vsi ne morejo us-
in zato je zelo primerno,
J klubi negujejo tudi komi-
^^cijo. V vsakem primeru
poskusiti, vendar mora
J' razmerje med obema zvr-
^^•^a uravnoteženo, saj se
zapostavljanje skokov
'^ekov maščuje.«
NA KRATKO
Podčetrtek: v 7. krogu C
košarkarske lige za moške
Podčetrtek-Črnomelj 65:89
(37:43), Lenart-Jesenice
74:82, Ptuj-Grosuplje 61:65,
Duplek-Tolmin 83:75. Vrstni
red pred zadnjim krogom:
Črnomelj, Jesenice, Grosuplje
21, Lenart, Duplek 20, Podče-
trtek, Ptuj 18, Tolmin 17.
Ljubljana: mladinke so pri-
prave za kegljaško SP (do 11.
do 17. maja na Slovaškem)
začele z zmago proti Avstriji s
3310:3159. Najboljša rezulta-
ta sta dosegli Koštomaj 441 in
Razlag 435, četrtega Ledinek-
Zadravec 422, nekoliko manj
uspešna je bila Ratajčeva (vse
Miroteks) s 390 keglji.
Kamniška Bistrica: na lo-
kostrelski tekmi na 3D tarče
za pokal Camo v slogu com-
pound zmaga Zemljakove
(Mozirje) z 291 krogi.
Škofja Loka: na pokalu Lo-
ke v streljanju z zračno puško
drugič zapored zmaga Pože-
nela (Tkalec 560, Sajovic 556,
Brunšek 543). V konkurenci
posameznikov je bil Tkalec
drugi. (T.J.)
Ljubljana: na strelskem pr-
venstvu srednjih šol s puško
2. Matek (1.Gimnazija Celje)
361, 3.Dular (Srednja trgov-
ska šola) 360. Med osnovno-
šolkami 7.Bukovec (P.Trubar,
Laško) 177. (T.J.)
Slovenske Konjice: konča-
no je 12. medobčinsko pr-
venstvo v odbojki za ženske.
Vrstni red: Trade Konjice 34,
Fibros 30, Črešnjevec 28, Ter-
me Zreče 22, Tipi top, Mix-7
18, Boč 11, CP produkti 12, D.
dom 6, Terme Zreče 11 0.
Žalčanke proti Evropi
žalske rokometašice (na sliki) so odstopile od pritožbe na tekmo 20.kroga s Krimom, ki so
jo izgubile v zadnji sekundi s 27:28 in v končnico štartale z visoko zmago proti Velenju z
32:16.
Savinjčankam zmaga že zagotavlja najmanj 2.mesto v skupini in s tem že vstop v enega
evropskih pokalov, saj je vodilna četverica (Olimpija, Krim, Mlinotest, Žalec) tudi v polfinalu
pokala, ki bo konec maja v Ljubljani. Gostjam se je na lokalnem derbiju močno poznala odsotnost
poškodovanih Hudejeve, Vujovičeve in Madjaričeve in so v 38.minuti izgubljale že s katastrofal-
nih 5:23.	Foto: GREGOR KATIČ
Ilicu
odpoved
Mnenja o Saši Iliču so
bila različna že lani. Ve-
lenjska uprava je hrvaš-
kega rokometaša želela
odsloviti, tedanji trener
Bojan Požun je zagovar-
jal njegov učinek in Ilič je
ostal pri Gorenju.
Trenja so se nadaljevala
tudi v tekoči sezoni. Neza-
dovoljstvo se je zaradi
slabših iger večalo, Ilič je
vse manj igral in po red-
nem ligaškem delu dobil
odpoved. Gorenju se nje-
gova odsotnost ne pozna, z
dvema zmagama se je
približalo končnici za
evropski pokal in ima gle-
de na trenunto formo tudi
veliko možnosti za uvrsti-
tev v finale pokala, ki bo
19. aprila v Slovenj Grad-
cu.
Žensici tenis v Velenju
Mlade slovenske teniške igralke bodo imele tudi poleti
priložnost, da na domačem turnirju osvojijo nove točke za
svetovno lestvico, saj bo junija bo v Velenju turnir z nagrad-
nim skladom 10.000 dolarjev.
Velenjčani so bili leta 1992 organizatorji kvalifikacijske skupi-
ne ekipnega EP za moške, naslednjo sezono so neuspešno
kandidiran za ženski satelit, leta 1995 pa so si želeli tekmo za
Davisov pokal in nato pripravili dvoranski Challenger za moške.
Zadnji veliki uspehi njihove someščanke Katarine Srebotnik so
bili vodilo za organizacijski vstop v vrhunski ženski tenis in za
profesionalni turnir Triglav Open, na katerem naj bi bile
predvidoma igralke, ki se vzpenjajo proti najboljši stotinji s
svetovne lestvice.
ŠPORTNI
KOLEDAR
četrtek, 3.4.
Košarka
Borovnica: Borovnica-Elek-
tra (9.krog končnice B lige,
20).
sobota, 5.4.
Kegljanje
Slovenske Konjice: polfina-
le državnega prvenstva za
moške (od 9. ure, še v nede-
ljo).
Košarka
Laško: P.Laško-Olimpija
(19.30), Maribor: Satex-Pol-
zela (l.krog končnice A-1 lige,
20); Rogaška Slatina: Rogaš-
ka-Loka, Krško: Krško-Kemo-
plast (2.kroga končnice za A-2
ligo, obe 19); Polzela: Pre-
bold-Olimpija ml. (18), Slo-
venske Konjice: Rogla Atras-
Parklji (19); Postojna: Postoj-
na-Celje (9. krog končnice B
lige, 14); Tolmin: Tolmin-Pod-
četrtek (8.krog končnice C h-
ge, 19).
Nogomet
Šentjur: Šentjur-Jadran,
Ljubljana: Vevče-Šmartno
(20. krog ll.lige); Zreče:
Unior-Brunšvik, Maribor: Ko-
vinar-Dravinja (15. krog 111.H-
ge); Šmarje: Šmarje-Tim Laš-
kg Šoštanj: Usnjar-Brežice,
Štore: Kovinar-Mons (11.krog
ONZ Celje, vse 16.30).
Rokomet
Velenje: Gorenj e-P. Laško
(?krog končnice 1.moške lige,
19); Maribor: Branik-Velenje
(2.krog končnice 1. ženske li-
ge, 16).
nedeua, 6.4.
Nogomet
Celje: Publikum-Mura, Aj-
dovščina: Primorje-Rudar
(24. krog l.lige); Rogašovci:
Goričanka-Steklar (15. krog
lll.lige, vse 16.3d).
ponepeuek, 7.4.
Laško: PLaško-Helios, Pol-
zela: Polzela-BWC (2. krog
končnice A-1 lige, obe 19.30).
""sreda, 9.4.
Košarka
Idrija: Idrija-P.Laškg Po-
stojna: Republika-Polzela
(3.krog končnice A-1 lige);
Šentjur:Kemoplast-Rogaška
(3.krog končnice za A-2 ligo,
vse 19).
Rokomet
Ljubljana: Olimpija-Žalec
(2. krog končnice 1.ženske li-
ge, 16.30).
16
SPORT
Tiha voda pod koši
Kemoplast iz Šentjurja je eno največjih odkritij košarkarske sezone 1996/97 - Zdaj v
boj za uvrstitev v A-] ligo!
Serija šestih zaporednih
zmag je košarkarje Kemo-
plasta odpeljala v končnico
za napredovanje v A-1 ligo, v
kateri so še Litostroj, Kraški
zidar. Krško, Rogaška, Loka,
Krka in Ilirija. Prve tekme
so bile sinoči, zadnje bodo
šele 17. maja in Šentjurčani
se ne branijo misli o napre-
dovanju med najboljše.
»Litostroj je izrazit favorit.
Kraški zidar in Loka sta prav
tako v rahli prednosti in v boju
za zadnje prosto mesto bosta
naša največja tekmeca Rogaš-
ka in Loka. Naša prednost je
dvorana v Hruševcu, doma
igramo bolj zanesljivo, več je
samozaupanja, toda boj za na-
predovanje bo izredno težak,«
pravi trener Rudi Jerič, ki je
skozi vso sezono upal na uvr-
stitev med najboljšo četverico
A-2 lige.
S prihodom Sušina, Zorka in
najboljšega tujca A-2 lige Kah-
vedžiča so v Šentjurju načrto-
vali uvrstitev na 6. mesto, če-
prav je igralski kader (Urbani-
ja, Madžarac, Knez, Gajšek in
drugi) realno veljal bistveno
več. »Kot novinci nismo želeli
potencirati naših želja, v napo-
vedih smo bili skromni in zdaj
lahko odkrito priznam, da nas
je končnica za prvo ligo vse-
skozi mikala,« ocenjuje pred-
sednik Peter Lapornik.
Šentjurčani so zadnji do-
mači poraz doživeli 30. sep-
tembra 1995 v 4. krogu B lige
z Jančami (77:88) in nato
nanizali 23 zaporednih pr-
venstvenih zmag.
Šentjurska košarka je bila le-
ta 1992 povsem na dnu. Klub -
Alpos - je bil izključen iz druge
lige in potrebno je bilo začeti
znova. Jeseni 1993 se je s Ke-
moplastom in Lapornikom za-
čela temeljita prenova, vmes je
bilo nekaj sreče (napredovali
so šele po izstopu Črnuč), na-
kar je sledil neverjeten preo-
brat. V sezoni 1994/95 so bili v
B ligi predzadnji (obstanek so
si priigrali šele v končnici), v
naslednji prvaki in zdaj so v
preddverju A-1 lige.
V končnici si v Šentjurju
naklonjenost gledalcev ne
bodo poskušali pridobiti sa-
mo z dobrimi igrami, mar-
več tudi z živo maskoto, ple-
sno skupino in navijači.
»Ugled kluba smo pravilno
gradili. Veliko pozitivnih spoz-
nanj nam je prinesla organizaci-
ja lanske kvalifikacijske tekme
za evropsko prvenstvo z Ma-
džarsko, toda vse se je zgodilo
nekako prehitro. Ne samo zara-
di boja za A-1 ligo, visoko smo
bili tudi v pokalu. Prvič smo
igrali na četrtfinalnem turnirju
in z BWC izpadli le za štiri
točke, kar dokazuje, da naše
dobre igre v prvenstvu niso na-
ključne,« pravi Lapornik in zatr-
juje, da se morebitnemu napre-
dovanju ne bodo odrekli.
»Ne želimo se zaletavati. A-
2 liga je idealna za Šentjur in z
njo so povezani naši načrti za
nekaj naslednjih let. Izziva
najboljših se v primeru nove-
ga uspeha ne bomo ustrašili,
čeprav bi že zdaj potrebovali
večjo pomoč mesta in občine.
Preveč smo osamljeni, marsi-
kaj bi se dalo postoriti pri
dogovorih okrog najemnine
za dvorano in pričakujemo, da
bomo naši uspehi naleteli na
ustrezen odziv.«
Rudi Jerič je drugo sezono
trener Kemoplasta. Pred sezo-
no je vztrajal pri tujcu, zahte-
val je branilca, se odrekel po-
nudbam Beniča in Čeka ter v
Kahvedžiču dobil veliko okre-
pitev. »Za nas je bil neznan.
toda dobro sem si ga zapomnil
v časih B jugoslovanske lige, ko
je bil pri Jelovcu stalni član
prve peterke Osijeka. Pred leti
je na neki turneji priložnostno
okrepil Šentjur in zaradi nov^
ga pravila, da v A-2 ligi v prj.;
hodnje ne bo tujcev, imamo!
dodaten motiv za napredovjl
nje,« pogumno napoveduje J^
rič, ki v maju upa na vrnit«
poškodovanega Zorka.
ŽEUKO ZUli
Foto: GREGOR KATlj
Kemoplast: lani v B ligi, jeseni med prvoligaši?
Zdaj gre zares
v rednem delu prvenstva je
Polzela potrdila, da je trenutno
drugo košarkarsko moštvo v
državi. Ima zmago več kot lani,
toda najtežji del prvenstva ^
šele začenja, prednost je mini-
malna in uvodno tekmo je odi-
grala že sinoči v Mariboru.
»Predvsem zaradi evropskih
tekem smo nenehno nihali v
formi. Najbolj se nam je poz-
nalo ob koncu lige, ko smo po
visoki zmagi v lokalnem derbi-
ju proti Pivovarni Laško živeli v
oblakih in izgubili pri Satexu.
Zdaj gre zares in potrebno bo
dokazati, da sodimo v vrh slo-
venske košarke,« napoveduje
trener Boris Zrinski in obenem
opozarja na izjemno težak
štart drugega dela prvenstva.
Zaradi nastopa kadetske re-
prezentance v kvalifikacijah za
evropsko prvenstvo so tekmo
5. kroga z BWC odigrali že
včeraj in tekmovalni ritem so-
bota-ponedeljek-sreda-sobota
bo še bolj zgoščen. »Zaradi
daljše klopi nam oster ritem
igranja tekem celo odgovarja in
bi moral pomeniti prednost,«
je prepričan polzelski trener.
Vrstni red pred Il.krogom -
skupina A: Olimpija 12, He-
lios, P.Laško, Idrija 8; skupi-
na B: Polzela 10, Republika,
Satex 9, BWC 8.
Cilje so si Savinjčani zadali
že pred začetkom sezone. Že-
lijo si igrati v finalu prvenstva
ali pokala (zaključni turnir bo
pri njih), kar je po prikaza-
nem pravzaprav realno priča-
kovati. In kakšna je za Zrin-
skega pot do finala prvenstva?
»Tri zmage na Polzeli, ena v
gosteh in v skupini bomo prvi,
s čimer bomo imeli v polfinalu
prednost domače dvorane.«
T. L.
Zgrešena sezona
Takšen kot je bil večji del
sezone v A-1 ligi, takšen je
bil za Rogaško tudi konec.
Visok poraz v Laškem je do-
kaz, da je ekipa psihično
povsem na dnu in tudi tele-
sna pripravljenost je zelo
pomanjkljiva.
Težave zaradi prazne bla-
gajne in umik praktično vseh
v Rogaški Slatini so botrovali
zgrešeni sezoni in nič dobre-
ga se ne obeta niti v play-
outu. Še vedno ni jasno, ali
bodo Vrelci ostali sponzor
(več možnosti je za umik),
znano ni niti, kdo in kako
vodi klub. V upravnem odbo-
ru je vse prepuščeno dvem,
trem posameznikom, ki so že
obupali in niti pri rednih po-
kroviteljih ne poskušajo poi-
skati kakšnega dodatnega to-
larja.
Igralci od januarja in zad-
njega obroka t)dškodnine
Olimpije za prestop Jurkoviča
niso dobili denarja in zato so
katastrofalne igre razumljive.
Šiško je v pomanjkanju denar-
ja zapustil Rogaško Slatino in
prihaja samo na tekme, drugi
igralci trenirajo, ko se jim pre-
prosto zljubi. Nekateri člani
kluba so že zastavljali s\foj
denar za plačilo sodniških
stroškov in razpadu se najbrž
ne bo mogoče izogniti.
Peščica košarkarjev je s trener-
jem Volaričem sklenila, da bo
vztrajala do konca, vendar je
položaj pred začetkom končnice
za obstanek brezupen. Košarka
je v Rogaški Slatini na smrtni
postelji in zaradi številnih težav
tudi za zadnji del sezone ni veli-
ko upanja za uspeh.
JANEZ TERBOVC
Trojno razočaranje
Za košarkarice Ingrada in obe ekipi Cometa je sezona že
končana. Celjanke so z dvema domačima porazoma obtičale v
polfinalu končnice, moški Cometa v A-2 ligi niso med najbolj-
šo četverico, ženske pa so po treh letih izpadle iz prve lige.
Ingrad je v letošnjem prvenstvu doma izgubil kar sedem
tekem in razen v pokalu Ronchetti sezona pomeni korak
nazaj. V končnici je bil najbolj porazen met, nekatere igralke
napovedujejo slovo in razočaranje bo očitno tlelo še nekaj
časa. Comet je bil v spletu lastnih slabosti in deloma tudi
pristranskega sojenja v boju za play-out prekratek za eno
zmago, prav tako ženska ekipa in konjiška košarka vse bolj
tone v povprečje.	Ž.Z.
II.OŠ R.SIatina v finalu SKL
V	šolski košarkar&Id ligi se je plesna skupina II.OŠ Rogaška
Slatina uvrstila v finale, pod koši pa ima celjska regija polfinali-
sta le v tekmovanju srednješolcev. Šolski center Celje je med
dijaki izločil Gimnazijo Piran (49:46, 58:32), moštvo Srednje
trgovske šole pa je med osmerico izpadlo z Gimnazijo Šiška
(44:70, 55:62).
Dijakinje bodo povratne četrtfinale tekme odigrale danes. Gim-
nazija Celje bo v Mariboru branila prednost (40:29), Srednja
trgovska šola pa bo doma z drugo mariborsko ekipo lovila
podoben zaostanek (44:59). V prvenstvu osnovnih šol je Hudinja
(na sliki je prizor s tekme osmine-finala proti Livadi) po
podaljšku izpadla s Kamnikom (84:82, 72:81), Gorica Velenje pa z
ekipo iz Žirov (80:79, 66.92).
V	pionirskem festivalu (conska obramba je prepovedana!) so se
starejši učenci OŠ Žalec z domačima zmagama proti Domžalam z
72:65 in M.Soboti z 62:28 uvrstili v finalne, ki se bo začelo konec
tedna. V konkurenci starejših učenk je Šentjur v polfinalu doma
najtesneje izgubili z Žirovkami s 33:34 in izpadel.
Foto: SHERPA
Za polfinale!
Pivovarna Laško je s sed-
mimi zmagami skupaj s Pol-
zelo in BWC drugo najboljše
moštvo drugega dela prvens-
tva A-1 košarkarske lige! »Za
spoznavanje in uigravanje
smo potrebovali več časa, a
smo zato vedno bolj kvalitet-
no trenirali in imeli tekmo
več doma,« je boljši del sezo-
ne opisal trener Aleš Pipan.
»Osnovni cilj sezone smo iz-
polnili in z uvrstitvijo na 5.
mesto dosegli položaj, na kate-
rega tudi sodimo. Z nekaj sreče
bo dosegljiv tudi polfinale
končnice, kajti v krogu s Helio-
som in Idrijo že imamo najbolj-
ši količnik in v konkurenci z
Olimpijo bosta morda dovolj
že domači zmagi z neposredni-
ma tekmecema za 2. mesto v
skupini A,« meni Pipan.
V 31. minuti tekme 22. kro-
ga z Rogaško je Lisica s troj-
ko dosegel prvo stotico Pivo-
varne Laško v A-1 ligi.
Po njegovem mnenju ima
ekipa še dovolj rezerv za ure-
sničitev novega cilja. »Nikoli
ne smeš biti zadovoljen,« je
odrezav Pipan, ki ima vedno
širši izbor igralcev. Priložnost
za dokazovanje so dobili tudi
mlajši (zadnji teden sta prve
prvoligaške koše dosegla Tf
linger in Kazaferovič), ob ia
kušenih Tovorniku in Lisici si
je uveljavil Jurak, v soboto b|
spet priložnost za rekorden
obisk: prihaja Olimpija! V
»Presenečenje je izključeno,
naša priložnost za točke so
tekme s Heliosom in Idrijo/
pravi Pipan in dodaja. »Nič ne
pomeni dejstvo, da smo s 83
točkami iz Treh lilij rekorderji
rednega ligaškega dela pr
venstva po številu doseženili
košev proti Olimpiji. Za nas bo
bolj pomembno ponedeljkovo
gostovanje Heliosa, ko bomo
za zmago morali zaustavil
njihove branilce in 214 cm vi
sokega Genjca, ki je v prv
tekmi nanizal kar 18 skokov.«
Ž.Z
snopič
kultura
17
Uspeh CPD v Budimpešti
^em, ko so pevke in pevci Celjske-
pevskega društva pred tremi tedni
^dli v Celju odmeven letni koncert,
J^spešno nadaljevali letošnje nasto-
jpje na mednarodnem tekmovanju v
(dimpešti.
^okviru mednarodne zborovske zveze
j^iisica mundi« je namreč tamkaj pote-
jlo tradicionalno tekmovalno srečanje
jvskih zborov iz vse Evrope in nekaterih
^rov iz drugih celin. Celjani so se tega
j;niovanja, ki se ga vsako leto v drugem
pločenem kraju udeleži blizu sto zborov,
(ili drugič. Prvič so lani v italijanski
jrdi dosegli uvrstitev med zbore z bro-
nastim odličjem. Pretekli teden v budim-
peštanski mestni koncertni dvorani so ta
dosežek še izboljšali. Kljub temu, da so
zaradi bolezni nastopili nekoliko okrnjeni
zlasti v moškem delu zbora, so pod vods-
tvom dirigenta Edvarda Goršiča uspešno
izvedli program pesmi Brahmsa, Nystedta
in Vrabca ter si med 19 mešanimi zbori
prisvojili srebrno odličje in s tem tudi
vabilo na naslednje tekmovanje, ki bo v
prihodnjem letu v Izraelu. Sicer pa je na
tekmovanju nastopilo v različnih zborov-
skih kategorijah 79 zborov iz 16 evropskih
držav ter Izraela, Japonske in Kanade.
Pevci Celjskega pevskega društva so edini
zastopali slovensko zborovsko glasbo in
po uspešnem nastopu s ponosom zapuš-
čali prizorišče, ki je bilo okrašeno tudi s
slovensko zastavo.
S tem seveda sezona za društvo še
zdaleč ni končana, saj se že vestno pri-
pravljajo na mednarodno tekmovanje, ki
bo sredi maja v Zadru, za konec sezone
pa so v juniju mesecu povabljeni v Italijo,
kjer se bodo v mestu Soave pri Veroni s
koncertnim programom predstavili na
mednarodnem prijateljskem srečanju
zborov iz Italije, Nemčije in Slovenije.
Ob načrtovanju in izvedbi še nekaj
nastopov v bližnji okolici pa skozi vso
sezono z veseljem sprejmejo v svoje vrste
vsakogar, ki ima voljo in sposobnost
nastopati v pevskem zboru.
?-1 EB
Miro Podjed, nagrajenec
ZDUSza leto 1996
27. marca, na svetovni dan
edališča, so v dvorani Slo-
iMskega mladinskega gle-
jjiišča v Ljubljani podelili
Mznanja Združenja dram-
iuh umetnikov Slovenije za
ninulo leto.
Poleg Milojke Šukljetove iz
'Mg Ljubljana, ki je prizna-
le prejela za življenjsko delo
"Urške Hlebec iz Lutkovne-
gledališča Ljubljana, je to
igledno priznanje prejel tudi
^2rnski igralec Miro Podjed,
l^n umetniškega ansambla
'ovenskega ljudskega gleda-
i^fa Celje.
^iro Podjed je priznanje
"US za delo v minulem letu
fejel za vlogo Bokčila v Drži-
komediji Dundo Maroje
'2a vlogo Piškurja v Partlji-
Gospe poslančevi. Kot je
•pisano v obrazložitvi žirije,
F Miro Podjed z Bokčilom
rgral vlogo, ki je zahtevna
Pv zaradi tradicije, ki jo ta
ima. Miru Podjedu je
JPelo odigrati lik z novo sve-
Ro. Njegov Bokčilo je človek
ple duše, a prestrašen spri-
njemu nerazumljivih do-
'^kov in velikega mesta, v
J^^rem se je znašel. Bokčilo-
■■^akcije niso samo enosta-
komičen element, name-
smehu občinstva, tem-
se v interpretaciji Mira
Pieda skozi duhovitost raz-
^3ta tudi vsečloveška sti-
ska in nemoč. Z vlogo poslan-
ca Piškurja v Partljičevi Gospe
poslančevi pa je Miro Podjed
upodobil neodločneža, ki se
stalno prilagaja nastali situa-
ciji. Bil je mehak dobrosrčnež,
ki zbira pogum, da bi izstopil
iz igre, v katero ga peha žena.
V svoji vlogi je bil prepričljiv
in topel, najprej dobričina in
dedek ter šele nato zakonski
mož, politik in direktor. S svo-
jimi vlogami v preteklem letu
je Miro Podjed znotraj srednje
velikih in epizodnih vlog us-
pel ustvariti celovito igralsko
izpoved in obenem s smislom
za celoto podpreti ansambel-
sko igro.« Čestitamo!
M.A.
Dnevi za mlado
zborovsko občinstvo
Naslednji teden bo minil v
znamenju zborovskega pet-
ja in sodelovanja vseh treh
celjskih gimnazij s preosta-
limi celjskimi srednjimi šo-
lami. Mladi bodo sodelovali
v projektu »Celjski srednje-
šolski zbori se predstavlja-
jo«, njegov namen pa je po-
pularizacija zborovskega
petja med srednješolci.
Mladi bodo tako dobili pri-
ložnost, da bolje spoznajo to
zvrst glasbene umetnosti in se
jo naučijo tudi ceniti. V okviru
projekta so predvideni skupni
koncerti Mešanega mladinske-
ga zbora Šolskega centra Celje,
Dekliškega pevskega zbora
Gimnazije Celje Center in Me-
šanega mladinskega zbora I.
gimnazije v Celju, ki jih bodo
vodile Metka Jagodič Pogačar,
Barbara Arlič in Adriana Po-
žun Pavlovič. Dva koncerta za
dijake celjskih srednjih šol bo-
sta v torek, 8. aprila, v celj-
skem Narodnem domu. Na-
slednji dan, 9. aprila, bo ob
19.30 uri koncert za izven,
prav tako v Narodnem domu.
V petek, 11. aprila, pa bodo
mladi pevci nastopili ob 10. in
12. uri na prostem v središču
Celja. Organizatorji si bodo
prizadevali, da bi prireditev
postala tradicionalna, pred-
vsem pa si želijo, da bi uspeli
oblikovati mlado zborovsko
občinstvo.	KL
Otroštvo - poezija
življenja
2. april je mednarodni dan
knjig za otroke in tudi v Ce-
lju so se včeraj pridružili
praznovanju. Pripravili so
dan odprtih vrat otroške
knjižnice in mladim ponu-
dili vrsto zanimivosti.
Letošnji mednarodni dan je
minil še bolj slovesno, saj je
mednarodno poslanico z na-
slovom »Otroštvo je poezija
življenja - poezija je otroštvo
sveta« poslal v svet naš slo-
venski pesnik Boris A. Novak,
z ilustracijo pa jo je obogatil
Matjaž Schmidt.
V celjski otroški knjižnici so
se včeraj ves dan dogajale za-
nimive stvari. Otroci so lahko
ob pomoči Nade Mlinarevič,
oblikovalke in vzgojiteljice,
ter otrok iz vrtca Aljažev hrib
izdelali rožico, prispodobo
besede s srcem.
Dopoldan je minil v družbi s
pesnico in pisateljico Bino
Štampe Žmavc in z njenimi
Klepetosnedkami ter Urami
kralja Mina. Popoldan je bila
gostja knjižnice pisateljica, pe-
snica in ilustratorka Lilijana
Praprotnik Zupančič, ki vedno
znova navdušuje z duhovitimi
objavami v revijah za otroke in
s samostojnimi izdajami kot so
na primer Zgodbe in nezgodbe.
V Cicibanovem kotičku so
otroci dobili odgovor na vpra-
šanje, od kod pravljice in se ob
kvizu preizkusili, koliko je kdo
»doma« v pravljičnem svetu.
Praznični utrip pa se s tem
ni umiril, pač pa bo v knjižnici
slovesno še ves teden. TC
Tone Pavčelc cel jslcim otrolcom
V	okviru celjskih otroških matinej bodo v soboto, 5.
aprila ob 10.30 uri, v veliki dvorani Celjskega doma gostili
pesnika Toneta Pavčka.
Pesnik bo pripovedoval o sebi in svojem življenju, se šalil in
otrokom bral svojo poezijo, z recitacijami njegovih pesmi pa
bodo nastopili tudi učenci OŠ Frana Roša iz Celja. Organizator
celjskih matinej, podjetje Fit media, v aprilskem programu
najavlja še gledališko predstavo Guliver Plesno akrobatske
skupine Flip iz Pirana, prireditev Vnukinje in vnuki za babice
in dedke ter gostovanje Lutkovnega gledališča Zoom s pred-
stavo Devet in dva Svetlane Makarovič.
V	aprilu bodo najmlajši obiskovalci celjskih matinej z
vstopnico (500 tolarjev) v restavraciji Mc Donald's namesto
dosedanjega brezplačnega hamburgerja dobili zavojček ocvr-
tega krompirčka in piščanca (Chicken McNuggets).
IS
ZAPISOVANJA
Preplah v lastni senci
Prejšnji teden me je u pošt-
nem nabiralniku presenetila
debela kuverta, na katere zad-
nji strani je bil pečat založbe
Emonica. Emonica? Kaj je te
to? Seveda, nekoč zelo prodor-
na in sploh dejavna založba,
ki se je takorekoč^ čez noč.
pravzaprav z osamosvojitvijo
Slovenije, preselila v senco,
utihnila... Le njen direktor in
urednik se je kdaj pa kdaj še
pojavil v javnosti, pa še to le
takrat, kadar je šlo za kakšne
kultmno-politične zdrahe,
prepire in škandale ali pa celo
za tožbe v stilu pranja umaza-
nega imena oziroma za zašči-
to dobrega imena. Pri čemer je
še najbolj zanimivo to, da se
ponavadi za tovrstne tožbe od-
ločajo tisti, ki dobrega imena
nikoli sploh niso imeli. Hočem
skratka povedati, da se je v
tisti kuverti nahajala nekako
srednje debela knjiga, ki šteje
142 strani, kar je pomenilo to,
da je založba spet pognala svo-
je kolesje. Še več, pod knjižni
izdelek je bil podpisan sam
direktor in urednik Dušan Cu-
njak.
Ja, ravno tisti Cunjak, s ka-
terim se po številu gladovnih
stavk lahko primerja le še dr
Janez Rugelj. hi nihče drug.
Ravno tisti Cunjak, ki je v
času blokade Srbije in Črne
Gore pisal za njihovo časopisje
in nekajkrat prav pošteno stre-
sel tukajšnjo politično in kul-
turno javnost. Ja, ravno tisti
Cunjak, ki si je drznil »klofu-
tati« tako samega predsedni-
ka države kot tistega, ki se
nekako poteguje za njegovo
nasledstvo in si zadnje čase
na glavo natika črn klobuk.
Kot da bi nadomestil nekda-
njega poslanca, ki se ni znal
obvladati v trenutku, ko je
zvedel za svoj volilni poraz in
ves v alkoholni omami udaril
enega od novinarjev. Ja, rav-
no tisti Cunjak, ki si je v času
največjih četniških grozodej-
stev prizadeval za ustanovitev
Društva slovensko-srbskega
prijateljstva. Ja, ravno tisti
Cunjak, kije iz vsake od situa-
cij, v kateri se je znašel, poteg-
nil nakrajšo.
O vsem tem piše Dušan Cu-
njak v svoji knjigi s pomenlji-
vim naslovom Preplah v lastni
senci. Ki, ne vem zakaj, toda
zveni kar nekako opravičujo-
če; kot da bi se avtor končno
nehal ukvarjati toliko sam s
sabo in s svojim položajem,
statusom, ki ni nič kaj zavi-
dljiv, pa vendar si ga je »zaku-
hal« sam in se vendarle odlo-
čil ukvarjati se s tistim, kar ga
je v resnici najbolj mučilo: z
reflektiranjem aktualno poli-
tične in kulturne stvarnosti. S
tistim, kar je dolga leta prav-
zaprav kreiral tudi sam. Z
drugimi besedami. Cunjakova
knjiga je neke vrste obračun s
samim seboj. Je sprava s sa-
mim sabo in s slovensko kul-
turno javnostjo. Ki ji je Cunjak
oprostil. Toda vprašanje je, če
je tudi kulturna javnost spo-
sobna oprostiti Cunjaku? Ne
vem. Močno dvomim. Že res,
da krivice ne gre pripisovati
nikoli v celoti samo eni strani,
toda vendarle je kulturna jav-
nost tista, ki ima na svoji stra-
ni več argumentov. In bojim
se, daje tale knjiga, kije sicer
lahko berljiva in mestoma zelo
duhovita, pač premalo. Da se
bo Cunjak, če bo hotel postati
spet enakopravni partner na
trgu kulture, prepričati kultur-
no javnost skratka, moral ne-
koliko bolj potruditi. Recimo
izdati še kakšno knjigo. In to
čimprej. Ker prvi korak je že
bil storjen, ampak če ne bo še
drugega, bo ta prvi kaj kmalu
potonil u pozabo. Saj vemo,
javnost zelo rada pozablja. In
s tem tudi odpušča. In tukaj
mora Cunjak iskati svojo pri-
ložnost. Držimo pesti. In pri-
čakujemo nove knjige.
Piše: TADEJ ČATER
Na tekmovanje v Svico
Pevski zbor Šolskega cen-
tra Celje deluje že osemnajst
let. Letos šteje 60 pevcev. Tu-
di letos marca so bili na in-
tenzivnih pevskih vajah v
Ankaranu, kjer so se pri-
pravljali na začetek glasbe-
ne sezone. Letošnja pomlad
bo namreč zelo naporna.
V začetku aprila bodo pevci
preživeli štiri dni v Montreuxu
v Švici, kjer bodo nastopili na
mednarodnem tekmovanju
pevskih zborov. Tekmovali bo-
do v veliki konkurenci najbolj-
ših zborov iz Nemčije, Španije,
Francije, Japonske, Latonske,
Poljske, Nizozemske, Rusije,
Romunije, Švice, Češke in Ve-
nezuele. Razen v tekmoval-
nem delu se bodo predstavili
tudi na samostojnem koncertu
v kraju Le Sentier.
Takoj po vrnitvi iz Švice se bo
pevski zbor Šolskega centra Ce^
Ije predstavil celjski publiki na
koncertih, ki jih organizira sku-
paj s pevskima zboroma Gimna-
zije Celje Center in I. gimnazije v
Celju.
Konec aprila se bo pevski
zbor Šolskega centra Celje ude-
ležil revije otroških in mladin-
skih pevskih zborov celjske regi-
je, v maju pa se bo pomeril z
mednarodno konkurenco na
22. Mednarodnem mladinskem
pevskem festivalu v Celju.
18
KULTURA
Zrcalne podobe Roze Mlakar
ali Povabilo na torto
Nova predstava Goge Stefa-
novič-Erjavec in Plesnega fo-
ruma Celje, ki je bila pre-
mierno uprizorjena 22. mar-
ca, ponovitvene predstave pa
so v dvorani Plesnega foru-
ma Celje še minuli in ta ko-
nec tedna, pravjgotovo zaslu-
ži pozornost. Zal pa je po-
novno pozornosti kritikov
vreden projekt ostal brez
medijskega odziva, kar se v
»provinci« dogaja že leta.
Koreografinja Goga SteFano-
vič-Erjavec je s predstavo o
Rozi nadgradila svoj opus na
temo ženske. Poznavalci nje-
nih preteklih del lahko pre-
poznamo njeno plesno-gleda-
liško govorico, za katero je
značilna tesna povezanost gi-
ba z igro. Gib bazira na mini-
maliziranih gibih vzetih iz
realnosti, ki v predstavi delu-
jejo (na trenutke) zelo humo-
ristično, kar je poseben čar te
predstave. Plesalka Andreja
Cepuš se je razvila v zrelo
poustvarjalko, njen šarm in
duhovitost sta v predstavi naš-
la pravo mesto. Scena in ko-
stumi so delo Franca Purga.
Vse kar vidimo na sceni,
vključno s kostumi, je v pred-
stavi funkcionalno uporablje-
no in ima svoj namen. Skrat-
ka, skrbno izdelana predstava,
ki se odvija v majhnem prosto-
ru, vsem v roza, vsaj malo
razmišljujočega obiskovalca
ne pusti hladnega.
Izviren pojoči gledališki list
služi plesalki tudi kot glasbe-
na osnova. Kostumi, ki jih je
izdelala Mojca Ihanec, se sko-
zi predstavo spreminjajo pred
gledalčevimi očmi, deli kostu-
mov pa so uporabljeni tudi kot
rekviziti. Stol je uporabljen
nekoliko drugače kot smo va-
jeni iz številnih predstav. Os-
nova Rozinega imidža je Bar-
bika, ki dobiva vse bolj grenak
priokus krute realnosti, malo-
meščanstva, lažnega blišča...
Dobro je izbrana tudi glasba,
ki vodi gledalca iz razpoloženja
v razpoloženje. Posebej pohva-
len je duhovit prvi del predsta-
ve. Iz koketirajoče Barbike se
Andreja pred gledalčevimi očmi
prelevi, odvrže bleščečo kožo,
ki jo utesnjuje, in se razda do
konca. Konec predstave obisko-
valca šokira, ga pusti nemega in
je odlična pika na i. Naj pa
ostane skrivnost za vse, ki si
bodo predstavo še ogledali.
Upam, da bo Goga ustvarila
še mnogo podobnih del, vsem
tistim, ki nas tovrstna umet-
nost zanima, v veselje in raz-
mislek.
Prof. SAVA MALENŠEK
Dubravka Tomšič Srebotnjak
navdušila Velenjčane
Prejšnji četrtek je bila dvorana Glasbene šole Frana Koruna
Koželjskega v Velenju zasedena do zadnjega sedeža. Gostovala je
slovenska umetnica mednarodnega slovesa Dubravka Tomšič
Srebotnjak, ki je Velenjčanom pripravila izjemen umetniški
dogodek. Ob koncu celovečernega koncerta je navdušenemu
občinstvu zaigrala še nekaj lažjih skladb. Glasbena šola Velenje z
vse zahtevnejšim izborom glasbenih umetnikov utrjuje sloves
ene osrednjih glasbenih scen v Sloveniji.	JOŽE MIKLAVC
Trije angeli in
županova Micica
v prvem sklopu letošnjih,
to leto že petih po vrsti, No-
vačanovih gledaliških sre-
čanj, ki jih na odru kulturne-
ga doma v Trnovljah v Celju
prirejata domače KUD Zarja
Trnovlje Celje in Zveza kul-
turnih organizacij Celje, smo
v marcu videli dve predstavi.
v torek, 25. marca, so člani
Amaterskega gledališča Vele-
nje v režijski postavitvi celj-
skega igralca Renata Jenčka
zaigrali znamenito in briljant-
no komedijo Sama in Belle
Spevvack: Naši trije angeli, ki
jo je občinstvo odlično spreje-
lo, tako kot tudi odlično igro,
saj je njihova postavitev kome-
dije do dobro nasmejala ob-
činstvo. V velenjski postavitvi
sd tri angele zaigrali Leon Čiž-
mek, Borut Keršič in Iztok
Čurči, scena pa je bila delo
Miše Zupančič. V sredo, 26.
marca, pa so v goste prišli
gledališčniki gledališča Tone
Čufar z Jesenic. To pot so se
predstavili s slovensko klasi-
ko, znano komedijo našega pr-
vega dramatika Antona Toma-
ža Linharta Županova Micka.
To predstavo so izbrali ob 50-
letnici prve uprizoritve Anto-
na Tomaža Linharta na jese-
niškem odru, njihova uprizo-
ritev je nastala pod režijskim
vodstvom Mirana Kende, sce-
no je zasnoval Jože Bedič, sce-
no in plakat Melita Vovk, v
naslovni vlogi Micke pa smo
videli Martino Lakič, v vlogi
njenega ženina Anžeta pa Kle-
mena Koširja.
Program letošnjih Novača-
novih gledaliških srečanj se bo
nadaljeval tudi v aprilu. Prvi
bodo v soboto, 12. aprila, ob
19.30 gostovali gledališčniki iz
Ljutomera s komedijo Evalda
Flisarja Stric iz Amerike.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Humor na borzi
v Rogaški Slatini, v mestu
z bogato kulturo, so začeli
lani z literarnimi natečaji,
pri čemer vzpodbujajo hu-
morno pisanje. Lani so avtor-
ji iz vse Slovenije pisali na
temo Lažem, torej sem, letos
pa o Pasjem življenju. Kdo so
najboljši?
V tem tednu je obsoteljsko
mesto v znamenju prvoapril-
ske Borze humorja Rogaška
Slatina 1997, z javno razglasi-
tvijo najboljših prispevkov. V
občinski zgradbi, kjer so nate-
čaj razpisali, so prejeli več kot
tristo prispevkov, ki pripovedu-
jejo o pasjem, predvsem člove-
ka nevrednem življenju ter po-
gosto tudi o dnevni politiki.
Gre za različne humoreske, sa-
tire, basni, novele, pesmi, črti-
ce, dramska besedila, aforizme
in podobno, vse napisano v
šaljivem tonu. V strokovni žiri-
ji, ki so jo sestavljali prof. dr.
Jože Lipnik ter pisatelja Dušan
Mevlja in Miroslav Slana-Mi-
ros, so s pisnim humornim raz-
položenjem Slovencev zado-
voljni. Za tri najboljše avtorje
so v slatinski občini pripravili
nagrade v vrednosti od 500 do
1500 mark.
Po oceni žirije je najboljši
prispevek o pasjem življenju
napisal Milan Petek iz Nove
Gorice. Gre za satirično črtico
Lep pozdrav iz našega mesta,
na račun človeških slabosti.
Drugo nagrado si je prislužil
Dimitrij Kralj iz Izole, z zgod-
bo iz živalskega sveta, z naslo-
vom Ko so bolhe zadele mili-
jon, tretjeuvrščena pa je Erika
Panjtar iz Ljubljane. Panjtar-
jeva piše o Najlepšem paru, o
ženski, ki hrepeni po družini
ter družinski sreči, pri tem pa
napačno prebere mali oglas -
iz pasje rubrike.
Med prejemniki petih po-
sebnih priznanj so Janez Mr-
kalj-Kadmus iz Kranja, Vesna
Tlaker z Rečice ob Savinji,
Marjan Krašna iz Vipave,
Maks Lorger iz Celja in Talal
Hadi iz Ljubljane. Trideset
najboljših besedil bo objavlje-
nih v posebni knjižici, ki bo
prvič predstavljena na prvoa-
prilski Borzi humorja v Kri-
stalni dvorani. Med objavlje-
nim sta z našega območja še
besedili Marijana Lipičnika
iz Velenja ter Bojane Šrekl iz
Slovenskih Konjic.
Nenazadnje pa, življenje je
lahko prav zabavno in zanimi-
vo, čeravno ga včasih poime-
nujemo tudi »pasje življenje«-
prvi april 1997 bo v Rogaški
Slatini odkril nekaj skrivnosti
tega življenja, je zapisal v knji-
žici predsednik organizacij-
skega odbora, slatinski župan
mag. Branko Kidrič.
BRANE JERANKO
Z državnega tekmovanja
mladih glasbenikov
Od 18. do 22. marca je bilo v Ljubljani
26. tekmovanje mladih glasbenikov Re-
publike Slovenije in sicer za godala,
kitaro, harfo in komorne skupine s
pihali.
Glasbena šola Celje je imela na tekmo-
vanju 23 tekmovalcev in se s tem uvršča v
skupino štirih glasbenih šol v Sloveniji, ki
so imele najvišje število tekmovalcev. No-
vost letošnjega tekmovanja je v tem, da se
je kriterij ocenjevanja bistveno dvignil,
saj se uvrščajo le učenci od prejetih 80
točk naprej, nagrade pa prejemajo le tisti
tekmovalci, ki se uvrstijo v najvišji kako-
vostni razred - od 90 do 100 točk in so le
znotraj najvišjega razreda lahko podelje-
ne največ tri nagrade. Glede na to, da je v
preteklih letih rezultat preko 70 točk že
pomenil nagrado, pa je bilo tokrat pribli-
žati se 80 točkam že izjemno lep uspeh.
Med našimi tekmovalci je bilo vehko
število tistih, ki so ta rezultat dosegli,
nekateri pa so ga z izjemnim izvajanjem,
v katerem so pokazali izvrstno tehnično
pripravljenost in muzikalnost, tudi moč-
no presegli.
Violinisti so dosegli naslednje rezulta-
te: Barbara Komadina 78,00 točke in Ma-
ša Mareš 88,67 točke, obe iz razreda prof.
Mire Petrač. Nastja Cajhen iz razreda
prof. Mirka Petrača je dosegla 88,67 toč-
ke.
Violistka Maja Rome iz razreda prof.
Kristiana Kolmana je dosegla 90,33 točke
in ji je bila s tem podeljena 3. nagrafi
državnega tekmovanja mladih glasbeo
kov.
Med kitaristi sta Jerneja Petek (80,Oj
in Gorazd Čater (85,00) oba iz razre
Irene Pajtler dosegla lepo število to^
pridružuje pa se tudi Matevž Vuga
razreda Matjaža Brežnika s 86,00 točl^
V kategoriji zaključnih letnikov sredi
stopnje sta izjemen uspeh dosegli k"
ristki iz razreda prof. Blanše Jovetič, sa)
Lucija Lavbič dosegla 94,00 točke in
nagrado ter Svetlana Pušnik z 97,33 tofl
1. nagrado 26. tekmovanja mladih glast^
nikov Republike Slovenije in tudi nastoj
la na zaključnem koncertu prvonagraj^
cev v Slovenski filharmoniji v Ljublj^l
kjer je z izjemnim nastopom pono^
potrdila svojo kvaliteto.
- -ALENKA ZALOŽN^
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V	Slovenskem ljudskem
gledališču bodo nocoj ob
19.30 za Abonma četrtek in
izven uprizorili Ukročeno tr-
moglavko, v režiji Janusza Ki-
ča. Jutri, v petek ob 16. uri,
bodo uprizorili Trnuljčico (za-
ključena predstava). V soboto
bodo ob 20.30 za abonma 13.
in izven na Odrupododrom
uprizorili predstavo Eksplozi-
ja spomina v režiji Eduarda
Milerja. Predstavo bodo pono-
vili v ponedeljek ob 20.30 za
Abonma 14 in izven, v torek
pa bosta ob 10. in 12. uri za-
ključeni predstavi Trnuljčice.
KONCERTI
V	Narodnem domu v Celju
bo danes ob 16.30 in 20. uri
revija odraslih pevskih zborov
Mestne občine Celje in občine
Vojnik. Sodelovalo bo 18 pev-
skih zborov.
V	Kulturnem centru Laško
bo jutri ob 19.30 promocijski
koncert Moškega pevskega
zbora Laško pod vodstvom
Lojzeta Šveca, ob izdaji kase-
te.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri koncert orkestra Akord
iz Celja, pod vodstvom Matja-
ža Brežnika.
RAZffl^ j
V	IpalvČevi lilirv'§enljur7u
bo jutri ob 19. uri odprtje raz-
stave del Lojzeta Dolinarja, z
izborom kipov, grafik in risb,
ki jih je posredovala Moderna
galerija iz Ljubljane.
V	Likovnem salonu v Celju
se od jutri do 19. aprila pred-
stavlja Nataša Prosenc.
V	občasnih prostorih Mu-
zeja novejše zgodovine bo do
konca aprila na ogled gostujo-
ča razstava Gorenjskega mu-
zeja iz Kranja »Dr. Janez Blei-
weis in njegov čas.«
V	Celjskem domu je do 7.
maja na ogled razstava del Jo-
žeta Horvata-Jakija.
V	Žaninem salonu pohiš-
tva v Žalcu je do konca aprila
na ogled grafična upodobitev
pisanic Arpada Šalamona.
V	knjižnici v Šentjurju si
lahko do 11. aprila ogledate
razstavo otroških likovnih del,
ob 30-letnici VVZ Šentjur.
V	galeriji v Velenju razs^'
Ija plastike v kraškem kan^^
Matejka Belle iz Koprivnika!
Krasu.
V	galeriji Vegrad v Vele„j,
bo do 20. aprila na ogled
stava slik v posebni tehni
aqualaca slikarja Arpada Ša^
mona iz Slovenskih Konjic/
V	galeriji Keleia je na ogij
razstava IX. celjskega medu
rodnega slikarskega tedna. ^
V	avli hotela Dobrna je J
ogled 1. mednarodna razstav
otroških likovnih del iz petnj
stih držav sveta. Razstavo!
pripravil Limit Štore. l
V	Pokrajinskem muzeju j
do 30. junija na ogled razstav
Rifnik in njegovi zakladi,]
Lapidariju pa do 26. aprila Rj
nesančna keramika Vidma.
V	gostišču Firšt v Solčavij
Pokrajinski muzej priprav
razstavo Znamenj v Zgom
Savinjski dolini, ki bo na ogle
do 1. junija.
V	Hermanovem brlogu j
Celju je na ogled razstava Ij
konjiček.
V	Domu kulture v Velenj
bo drevi ob 19.30 predvajanj
diapozitivov s komentarjem^
tematsko glasbo Darje Ho«
nigman o Islandiji.
V	Čitalnici Oddelka j
odrasle in mladino bo v pc
nedeljek ob 16. uri srečanje
pisateljem in novinarjem Zv(
netom Modrejem, s katerims
bo pogovarjala Marija Kume
V Levstikovi sobi pa bodo
torek ob 19. uri predstavili^'!-
simile izdaje Celjske kronik
V	prostorih knjižnice i
Šentjurju bo drevi ob 19. m
večer s svetovnim popotnikoi
Tomom Križnarjem.
i"^.....
Union od 3. do 9.4. ob 17.i
21.	uri ameriški film Seme d
ob 19. uri ameriški film Prib
zen in senca, 5.4. ob 23. u
ameriški film Seme zla; Ma
Union od 3. do 9.4. ob
18.30 in 21.15 ameriški fil
Vojna zvezd; Metropol od
do 9.4. ob 16., 18. in 20. u
ameriški 101 Dalmatinec inc
22.	uri ameriški film Prikazi
in senca.
Kino Dobrna 5. ob 19.i
6.4. ob 17. uri ameriški fii
Space Jam.
CSNOPIČ
KULTURA
19
Vse za narod, za sebe nic!
Knjiga Branka Gombaca Ves ta svet je oder za vse večne čase
Plavili so mu »totalni gle-
jjŠČnik«. Ne samo da je ži-
gorel, tudi izgorel je za
tališče, ki mu vselej sicer
ljubezni ni vračalo, a se
j0ko Gombač za to ni kaj
jja menil. V svoji značilni
lieinenci je vse, kar se je
^jalo na celjskem odru,
med bistriškimi ljubitelji,
itno beležil, da bi nekoč
[to znova prebral in zložil
prva, Skozi življenje, je izšla
pd leti. Druga, Ves ta svet je
fr, lansko jesen. Po zapet-
ih s celjsko občino, mu to
govo prvo knjigo iz tega
ilova izda s pomočjo bi-
iJke občine in Zveze kultur-
I organizacij Zavod za kul-
0	Slovenska Bistrica. Pred-
ritve, 21. februarja v doma-
Slovenski Bistrici, Branko
mbač ne učaka.
^jetna knjiga v nakladi ti-
:izvodov pa je na knjižnih
icah. Bralca, ki jo bo držal
Dkah, bo potegnila v zaku-
f gledališkega življenja,
izi katerega ga bo Branko
mbač posmrtno vodil, se
1	sam predstavljal kot igra-
,režiser, ošvrknil z anekdo-
zdaj tega zdaj onega gleda-
iiika ali politika. Iz lastne-
arhiva (sam je pripovedo-
,da je bilo to več starih,
Sah škatel, polnih listkov,
^»v in fotografij) in zlasti
minov paberkuje z gardo
ialjenih celjskih gledališč-
bv in »družbenih borcev«,
anoviteljev gledališča.
Uresničil je načrt: pisati o
lajanjih na odrih in za njimi
irito in iskreno in računal
to, da ne bo zamere med
iatelji. Kot da bi postavil
liko ogledalo pred ves ta
k ki je oder in v katerem se
k tudi njegov obraz, v vseh
lenkih, v gubah in sencah
bdosti...
Nizajo se zgodbe in slike o
»leh, ki so še tukaj in ki jih
im.
•Osemnajst let sem preživel
celjskem gledališču«, piše.
»je pomenilo zame vajeniš-
ko in pomočniško dobo, pa
dijaško in visokošolsko. Na če-
lu vseh teh dob mi je stal
učitelj, mentor, sposojevalec
in predlagalec čtiva, prvi mi je
tudi napisal dekret za komedi-
janta v teatru... Fedor Gradi-
šnik. Delo z njim je zaokroža-
lo celotno delovanje v Celju,
preden sem vstopil v svet, ki je
bil formalno širši kot pionir-
ska nepozabljena leta v Ce-
lju.«
Ko se spominja ljudi, s kate-
rimi je delal, pogosto omenja
Tineta Orla, profesorja in rav-
natelja prve gimnazije v Celju,
ki ga je vodil skozi gimnazijsko
dobo. Bil pa je tudi gledališki
kritik, ki so mu rekli zaradi
strogosti v kritičnih besedilih,
tudi »Belinski«. Ko je leta 1950
opravil obračun ob petletnici
razvoja, je okarakteriziral vse
igralce bivšega amaterskega
ansambla. Poleg imena Fedorja
Gradišnika je omenil Gustava
Grobelnika, Toneta Zorka, Kar-
la Goloba, Ano Golobovo,
Franceta Mimika, Boga Kotni-
ka, Marico Frecetovo, Angelco
Sadarjevo, Zoro Červinkovo,
Bogdano Vrečkovo, Štefana
Švegla, Avgusta Sedeja, Rada
Smrečnika, Evgena Burdye-
ha... ki so bili stebri prvih petih
letih obstoja celjskega amater-
skega gledališča. In kot »Benja-
mina« v tej druščini omenja
Tine Orel tudi Branka Gomba-
ča, najmlajšega člana ansamb-
la, z laskavo oceno: »...zrasel je
iz mitingov, kjer je presenetil z
bleščečo občuteno recitacijo...
On je brez dvoma talent, ki ne
sme opustiti gledališkega štu-
dija in upajmo, da ga ne bo.« In
ga ni. Nikoh!
Nasprotno. Kmalu zatem je
začutil slast prve gledališke
nagrade ob predstavi Žižkove
Miklove Zale, v režiji Josipa
Tomažiča.
Ko se Branko Gombač v
knjigi Ves ta svet je oder spo-
minja svoje prehojene poti in
skupnih gledaliških brazd, po-
gosto omenja žlahtnega dra-
maturga Lojzeta Filipiča in
njegovo brezmejno zaverova-
nost v teater. »S Filipičem sem
napravil skok iz čistega ama-
terja v poklicnega teatrskega
delavca, ko še nisem opravil
akademije«, piše. S Filipičem
ga je vezalo obdobje od njego-
vega prihoda v Celje (1952),
do njegove prerane smrti
(1974). V popotnici po Gom-
bačevi celjski in tržaški dobi
(1947-1967), ko je stopal v
skoraj neznani svet vodstva
Drame v Mariboru, mu je Loj-
ze Filipič napisal osebno ka-
rakteristiko, ki jo Branko
priobčuje na koncu prvega de-
la spominov iz celjske dobe.
Knjigo bodo z veseljem vzeli
v roke, ne samo danes poklic-
ni igralci, tudi ljubiteljski in
tisti, ki so iz ljubiteljskih vrst
stopih v pokhcne. Radi jo bo-
do listali, se sprehajali po njej,
tudi po fotografijah, plakatih
in karikaturah, vsi, ki so bili
tako ali drugače povezani z
gledališčem, v Celju, Sloven-
ski Bistrici...
Zgodb je nič koliko. Dopiso-
vanj in pisem, z Mirkom Mah-
ničem, na primer, Tonetom
Partljičem, Tonetom Zorkom,
Markom Cvahtetom, od rojs-
tva zaznamovanim »z značil-
no pojočo, mehko vodovniško
pohorščino« in drugimi moj-
stri besede in peresa.
Piše, Branko Gombač, o
zgodovinskem trenutku, ko se
je pisalo, da imamo v Celju
poklicno gledališče s svojimi
prvimi igralci, delavnicami in
tehničnimi delavci. To zgodo-
vinsko dejstvo je potrdila
predstava Mire Pucove Opera-
cija, v režiji domačega režiser-
ja Toneta Zorka. Igralci te prve
predstave so bili: Franc Mir-
nik, Janez Škof, Milan Fur-
man, Peter Božič, Nada Boži-
čeva, Bogdana Vrečkova, Zora
Červinkova, Marija Goršičeva.
Iz vrst tehničnega osebja pa:
Franjo Cesar, Franc Klobučar
in Ivan Jerman v vlogah voja-
kov. V gledališkem listu (17.
marca 1951),Pucova zapiše:
»Vi morate spremeniti obraz
celjskega gledališča, vendar
pri tem >ne umreti<. Živeti je
treba za druge; in to je včasih
malo teže.«
Ko Branko Gombač pihne v
gledališki prah, se razkriva
zgodba za zgodbo, večina pi-
sana v dialogih in pomenkih z
nekom. S Tonetom Zorkom
sta nekoč tako premlevala
vsemogoče o celjskem gleda-
Hšču. Poleg režije je Tone Zor-
ko igral celo vrsto vlog od
1945 do 1960 leta in morda še
kakšno sezono, potem pa se
je umaknil s področja hono-
rarcev v poklicnem gledališ-
ču. ■v>Bolelo me je«, pravi Zor-
ko, »da so si prišleki iz Kranja
vroče želeli znebiti amater-
jev, ki smo ta teater »gori po-
stavljali«. Tonetu se jezik raz-
veže in pove marsikaj žgočih
iz tistih, zdaj skoraj pozablje-
nih, a z Gombačevo knjigo
spet najdenih časih. »Ne bom
pozabil igralca Janeza Erže-
na, igralca bivšega kranjskega
razpuščenega ansambla, ki je
nekoč na skupnem sestanku
kolektiva rekel, da amaterji
znižujejo amaterski nivo
predstav, češ, »ne bom igral,
če bodo še naprej zasedeni
amaterski igralci. Sicer pa Er-
žen ni spadal med velike celj-
ske zvezde, kot na primer Ja-
nez Škof ali Pavle Jeršin-Tič-
ko.« Ne pozabi povedati, da
so takrat pri poklicnem an-
samblu sodelovali tudi Tone
Vrabl (st.), Cveto Vernik, Jože
Jordan, ki je nastopil še v
Novačanovem Hermanu II.
na celjskem gradu (1965),
Anton Kos, Jože Zagoričnik...
In tako in v takem stilu, za-
bavnem kritičnem, ostrem,
prijaznem pikrim Branko
Gombač nadaljuje in končuje
prvi del knjige Ves ta svet je
oder, ki jo končuje s fotografi-
jo o podpisu prepustitve vse-
ga gledališkega gradiva obči-
ni Slovenska Bistrica, oziro-
ma njegovi kulturi.
»Vse za narod, za sebe nič!«
konča s starim slovenskim re-
kom knjigo, Branko Gombač,
ki je za izid drugega dela knjige
pripravil rokopis skupaj s pr-
vim in bo, kaže po zavzetosti
bistriških kulturnikov, kmalu
zagledal luč sveta. In v njem
neštete nove zgodbe o ljudeh,
ki jim je posvetil življenje.
MATEJA PODJED
iz GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
O sreči in ljubezni
V	tej rubriki smo brali o
knjigi Pojdi, kamor te vodi
srce. Babica v pismih vnuki-
nji razkrije svojo zgodbo.
Odleže ji; rešena je. Avtor
nenavadne knjige Sreča je
metulj tudi poudarja tera-
pevtsko vrednost take izpo-
vedi. »Odleže nam, ko zlije-
mo na papir,« pravi Zvone
Modrej - modrec, ki mu je
optimistična naravnanost
prirojena.
Z razmišljanji v tej knjigi
želi pomagati ljudem v težkih
življenjskih prelomnicah. Ko
je avtorju pri triindvajsetih le-
tih huda diagnoza - multipla
skleroza - predrugačila življe-
nje, se je »pobral« in se »preo-
brazil«. Kot metulj. »Kdor bolj
optimistično gleda na življe-
nje, bo tudi trpljenje laže pre-
našal kot kakšen črnogled za-
drtež. Trpljenje pospešuje člo-
vekov notranji duhovni raz-
voj.« Pravi, da vsak od nas nosi
svoj križ in da pridejo težave le
nad tiste, ki so jih sposobni
razrešiti in prenašati.
Knjiga Sreča je metulj je Mo-
drej ev prvenec. V njej prika-
zuje, kje so naše možnosti ta-
krat, ko mislimo, da ni več
nobenih ter kje je sreča in
kako jo najti takrat, ko je ne
vidimo nikjer več!
V	knjigi avtor razkriva, kako
je življenje z neozdravljivo
diagnozo začel jemati kot še
eno - dodatno življenje in v
tem odkriva predvsem lepe
strani; razkriva svoje spozna-
nje: če življenje človeku na eni
strani nekaj vzame, mu v za-
meno ponudi nekaj drugega
na drugi strani; razkriva, kako
je to nadomestno ponudbo za-
čel jemati in doživljati kot sre-
čo. O knjigi Sreča je metulj je
recenzent, akad. prof. dr. An-
ton Trstenjak med drugim za-
pisal: »Nisem imel namena
prebrati rokopisa te knjige. To-
da, ko sem začel, nisem mogel
nehati. To je odlična knjiga,
hotel bi biti njen pisec. Obču-
dujem Zvoneta Modreja, ki je
v bolezni tako življenjsko do-
zorel, da se nesebično dviga
nad osebne težave, da doživlja
srečo ob sreči drugih...« Ob
koncu razmišljanj je objavil še
želje ter pregovore in reke, ki
so mu všeč.
Ta optimistični »priročnik«
bi res morali pogosteje prebi-
rati in se učiti za lepše, prijaz-
nejše življenje. Saj avtor pou-
darja: dobremu je treba dati
prednost.
Tudi njegova druga knjiga
Čudež ljubezni je doživela že
četrti natis. Obe si lahko izpo-
sojate v celjskih knjižnicah; še
več, srečate se lahko z avtor-
jem. Naš gost bo v ponedeljek,
7. aprila ob 16. uri, v čitalnici
Oddelka za odrasle in mladino
na Gledališkem trgu.
Prisrčno vabljeni! Morda se
boste nalezli sreče in ljubezni.
MARIJA KUMER
Piše: MARIJA KUMER
Uspeh in veselfe zboro
Po lanskem jubilejnem letu, v katerem so člani Moškega
pevskega zbora KUD France Prešeren iz Vojnika prazno-
vali 60-letnico prepevanja, je te dni zbor izdal CD ploščo
in avdio kaseto.
Promocijski koncert nove CD plošče in avdio kasete Moš-
kega pevskega zbora KUD France Prešeren iz Vojnika bo
jutri, v petek, 4. aprila ob 19.30 uri v Kulturnem domu
Vojnik. Ob koncertu bodo CD plošče in avdio kasete tudi
prodajali.	IS
Priicaz velilconocnili običajev
'Centru Interspar v Celju so minuli petek pripravili prikaz velikonočnih običajev. Obiskovalci
Ji lahko ogledali različne načine barvanja pirhov ter razstavo velikonočnih jedi, za prijetno
^Sje pa so poskrbeli plesalci folklorne skupine.	IS
Slavje zbora iz Jakoba
Gostja večera bo mezzosopranistb Dragica Klaclnil(
Mešani pevski zbor Sv. Ja-
kob iz Jakoba pri Šentjurju
bo v soboto praznoval peto
obletnico delovanja. Ob tej
priložnosti pripravljajo v so-
boto, 5. aprila, zanimiv slav-
nostni koncert.
Zbor izvira iz domačega
cerkvenega zbora, ki ga je
pred nekaj desetletji ustano-
vila Antonija Zupane. V
zboru je precej bližnjih in
daljnih sorodnikov lani umr-
le pevke, ki je sodelovala tudi
v tem zboru, pojejo pa še
njeni sosedi in znanci. Gre za
pevce iz naselij med Vodru-
žem in Osredkom, pa tudi iz
Šibenika, ki jih povezuje lju-
bezen do glasbe. Med njimi
jih je kar nekaj, ki hkrati
prepevajo še v moškem ah
ženskem pevskem zboru
Skladateljev Ipavcev v Šent-
jurju oziroma igrajo v šent-
jurski pihalni godbi. Pri zbo-
rovskih vajah v Jakobu se
zberejo vsak petek, pred po-
membnejšimi koncerti pa še
večkrat. Zbor vodi Franc Ka-
pel s Svetine.
Kmalu po ustanovitvi so
začeli z nastopi na revijah
cerkvenih pevskih zborov,
koncertirali pa so še v Kopru
ter v Pirničah pri Medvodah.
Redno nastopajo na šentjur-
ski Jurjevi reviji pevskih zbo-
rov, pa tudi na občinskih
praznovanjih. Na sobotnem
jubilejnem koncertu, v cerk-
vi Sv. Filipa in Jakoba v Jako-
bu (ob 20. uri), bodo pred-
stavili nekaj cerkvenih
skladb, od skladatelja Anto-
na Schwaba do Mozarta,
med drugimi pesmimi pa
Ipavčeve, Kernjakove, Foer-
sterjeve in Kramolčeve. Po-
sebno doživetje bo njihov
Zbor sužnjev iz Verdijevega
Nabucca, ki ga bodo zapeli
ob orgelski spremljavi Kata-
rine Arlič iz Šentjurja. Arli-
čeva jih bo spremljala še pri
dveh skladbah.
V posebnem delu bo nasto-
pila gostja večera, mezzoso-
pranistka Dragica Kladnik iz
Šentjurja, ki nastopa v mari-
borski operi. Kladnikova se bo
predstavila z deli Handla, Pur-
cella in Bacha.
BRANE JERANKO
20
intervju
Vse živali na nekaj ramenih?
O celjskem društvu proti mučenju živali, ki nikakor ne more zaživeti - Iščejo predsednika in nove člane, Celje pa nujno potrebuje azil
v skladu z osveščenostjo
na področju skrbi za živali
so v zadnjih letih po Sloveni-
ji vse bolj aktivna številna
združenja in skupine, ki
združujejo ljubitelje in zaš-
čitnike živali. Pri tem igrajo
pomembno vlogo predvsem
društva proti mučenju živali,
katerih člani pripravljajo
številne akcije, s katerimi
obveščajo in opozarjajo na
pravilen odnos do živali, zbi-
rajo sredstva zanje, pred-
vsem pa skušajo s prostovolj-
nim delom pomagati zapuš-
čenim in zavrženim živalim,
ki jih je veliko tudi na Celj-
skem.
UM
Medtem ko v drugih sloven-
skih krajih nastajajo nova
društva, ki združujejo vse več
članov in imajo vse večji vpliv
pri osveščanju in opozarjanju,
celjsko društvo proti mučenju
živali nikakor ne more zažive-
ti.
Ob pompozni prenovi že le-
ta 1972 ustanovljenega druš-
tva, je v letu 1994 funkcijo
predsednika društva prevzel
Miro Gradič, izvoljen je bil
nadzorni odbor in kazalo je,
da bo društvo končno zažive-
lo. Vendar je nekaj mesecev
po tem v Bukovžlak prišla Mi-
lena Močivnik z 260 psi, kar je
za člane društva, ki so Močiv-
nikovi in živalim iz zavetišča
ves čas bivanja v Celju poma-
gali tako s prostovoljnim de-
lom kot tudi z zbiranjem po-
moči, pomenilo dodatno obre-
menitev, pri čemer je veliko
vlogo odigral predvsem pritisk
javnosti.
Sredstva za pomoč zapuš-
čenim živalim v Celju lahko
nakažete na ŽR društva proti
mučenju živali pri Banki Ce-
lje, katerega številka je
50700-620 16 05 1371118-
20476/59, s pripisom za
DPMŽ.
Po odhodu Močivnikove iz
Celja (aprila '95) je tako delo-
vanje celjskega društva proti
mučenju živali spet zamrlo;
predsednik Gradič je lani pole-
ti tudi uradno odstopil; edina,
ki v imenu društva trenutno
kar koli počne je ob še nekate-
rih zanesenjakih Irena Volge-
mut, ki je bila na občnem
zboru leta '94 izvoljena za taj-
nico društva. Starejša gospa se
tako že nekaj let sama vozi po
terenu in skuša po svojih mo-
čeh pomagati zapuščenim,
mučenim in bolnim živalim
na Celjskem in okoUci. Vozi se
po terenu, opozarja lastnike
živali in pristojne uradnike,
večino stroškov za veterinar-
sko zdravljenje zapuščenih
plačuje iz lastnega žepa, ob
tem pa opravlja še vse najnuj-
nejše funkcije v zvezi z druš-
tvom, da ta dokončno ne za-
mre.
Prepričana, da mora druš-
tvo, ki naj bi skrbelo za živa-
li z območja Celja, Šentjur-
ja, Šmarja, Slovenskih Ko-
njic, Žalca, Velenja in Laške-
ga ponovno zaživeti, že ne-
kaj mesecev išče človeka, ki
bi bil pripravljen sprejeti
funkcijo predsednika druš-
tva, vendar ga v Celju ne
more najti.
Kaj se je v celjskem druš-
tvu proti mučenju živali do-
gajalo po občnem zboru fe-
bruarja 1994?
Izvolili smo predsedstvo in
si predvsem zastavili osnovne
smernice za delovanje, med
katerimi smo si za glavni cilj
postavili bolj organizirano
delovanje društva in izgrad-
njo azila za zapuščene živali,
ki ga Celje nujno potrebuje.
Vendar smo od takrat, ko je v
Bukovžlak prišla Milena Mo-
čivnik z zapuščenimi psi, v
okviru društva vse sile uperili
v to, da smo pomagali 260
psom iz njenega zavetišča, pri
čemer se je zelo angažiral
predvsem predsednik Gradič,
tako da so bile razmere tako
za Močivnikovo kot za živali
urejene. V maju naslednjega
leta, ko je Močivnikova iz Bu-
kovžlaka odšla, pa je delova-
nje društva spet nekako za-
mrlo; najbrž zaradi napadov,
ki jih je bilo deležno v času,
ko je bilo zavetišče v Bukovž-
laku. Močivnikova je bila pri-
peljana v Celje brez vednosti
javnosti, mi pa smo stanje
obelodaniU; odprt je bil tudi
račun, na katerem so se zbira-
la sredstva za pomoč njene-
mu zavetišču. Močivnikovi je
takrat pomagalo ogromno lju-
di, po drugi strani pa je bilo
naše društvo v tistem času
deležno tudi napadov javno-
sti; predvsem s strani trbo-
veljskega društva oziroma
predvsem njihovega predsed-
nika osebno.
Kakšno je stanje celjskega
društva proti mučenju živali
v tem trenutku?
Naše društvo trenutno šteje
72 članov; okoli 20 mladolet-
nih, sedež ima v pisarni na
Gosposki 6, uradne ure pa so
vsak četrtek od 16.00 do 17.00.
Ker v pisarni ni telefona, kur-
jave ter elektrike in ker je pi-
sarna vlažna, smo tam le v
času uradnih ur; občani, ki
nas potrebujejo, društvo tre-
nutno najlažje dobijo tako, da
pokličejo na mojo domačo šte-
vilko, vendar je to samo zača-
sna rešitev. Kliče me veliko
ljudi, ki opozarjajo predvsem
na primere mučenja živine in
psov po kmetijah; ko dobim
sporočilo, sedem v avto in se
odpeljem na teren, vendar sa-
ma, razen da živalim nesem
hrano, ne morem narediti rav-
no veliko.
In kakšno je stanje v zvezi
s skrbjo za živali na Celj-
skem?
Čeprav je v Celju veliko do-
brih ljudi, tudi posameznikov,
ki skrbijo za zapuščene živali
in jih hranijo, je stanje v glav-
nem slabo. Problem so pred-
vsem mačke, ki jih ljudje zavr-
žejo in potem ostanejo na ce-
sti in se še bolj množijo. Sploh
je, čeprav potrebuje več nege,
veliko lažje oddati oziroma
urediti varstvo za zapuščene-
ga psa kakor za mačko.
Društvo proti mučenju ži-
vali Celje ima uradne ure
vsak četrtek med 16. in 17.
uro na Gosposki 6 v Celju,
kjer se lahko v društvo tudi
včlanite, obvestila o prime-
rih mučenja živali pa lahko
pustite tudi v nabiralniku
pred pisarno ali sporočite
Ireni Volgemut na domačo
številko (36-776).
V zadnjem času se je prošnji
za pomoč živalim odzvalo kar
nekaj podjetij in posamezni-
kov, nekajkrat so nam pomoč
za živali že ponudili podjetje
TUŠ, trgovina Jarh, Kozmetič-
ni salon Vere Menhart, felino-
loško društvo Celje, s posebno
obliko pomoči pa nam poma-
gajo v podjetju Lena vLevcu.
Na oddelku za živali so na-
mreč namestili mizico za pro-
stovoljne prispevke za naše
društvo in pa tablo, na kateri
lahko občani pustijo sporočila
v zvezi z živalmi, ki bi jih radi
oddali ali sprejeli. Na tak na-
čin so že zbrali nekaj hrane;
na mizici pa so tudi prijavnice
tako da lahko vsi, ki se želijo v
društvo včlaniti, to storijo kar
tam.
Izgradnjo boksov za za-
puščene živali pri hotelu za
pse v Dramljah je pred leti
sofinanciralo pet občin s
celjskega območja, vendar
zapuščenih živali na Celj-
skem še vedno ni mogoče
oddati nikamor. Zakaj?
Celje nujno potrebuje azil
za zapuščene živali, o čemer
sva lani spomladi govorila tudi
z županom Zimškom, ki je
obljubil pomoč, vendar se ni
zgodilo nič. Avgusta sem bila
pri njem še enkrat in predlaga-
la, da bi začasno aktivirali vsaj
azil pri pasjem hotelu gospoda
Lenka v Dramljah.
Izgradnja teh šestnajstih
boksov, v katerih naj bi zapuš-
čene živali prebivale osem
dni, se je financirala iz sred-
stev veterinarskih inšpekcij;
ker pa te od leta '95 pripadajo
ministrstvu za kmetijstvo, je
fond takrat ugasnil in tako se
je prenehalo tudi plačevanje
oskrbnine za živali, ki so bile
nameščene v tem azilu za pse,
gospod Lenko pa jih je nehal
sprejemati. Pogodbo z gospo-
dom Lenkom ima občina Šent-
jur, vse ostale občine, ki so
dale denar za izgradnjo azila,
pa imajo podpisano pogodbo s
to občino. Letos je občina
Šentjur privolila, da bo plače-
vala oskrbnino za pse, ki jih
bodo našli na njihovem ob-
močju, še vedno pa čakam na
odziv celjske občine. Le na tak
način lahko namreč azil, ki je
Celju nujno potreben, začne
delovati.
Kaj bi rekli o osveščenosti
celjskih otrok v zvezi s skrb-
jo za živali?
Ta je vredna vse pohvale; to
se dokazuje tudi v zadnjih me-
secih. V imenu društva sem
namreč vsem celjskim osnov-
nim šolam poslala pismo in
predlagala akcijo, s katero bi
otroke osvestili na področju
skrbi za živali tako, da bi ti iz
svoje žepnine primaknili kak-
šen tolar in namesto sladoleda
kupili eno konzervo hrane za
zapuščene živali. Na akcijo se
je odzvalo kar nekaj celjskih
šol.
Sicer pa menim, da so otroci
sami po sebi zelo čustveni in
imajo živali radi, vendar je ve-
liko odvisno tudi od staršev
oziroma od vzgoje.
Osveščanje ljudi mora biti v
prvi vrsti privzgojeno. Mami-
ca otroku, ki še ne govori, kot
prvo slikanico pokaže slikani-
co o živalih. Pozneje, ko otrok
malo odraste in si želi imeti
žival ali ponudi košček hrane
zapuščenemu psu, ponavadi
ravno pri mami naleti na nera-
zumevanje.
Kaj celjsko društvo proti
mučenju živali trenutno naj-
bolj potrebuje za normalno
delovanje?
Celju je nujno potreben
azil za zapuščene živali; se-
daj se dogaja, da najdem bol-
nega psa, ki bi mu bilo mogo-
če pomagati in ga rešiti; ker
pa ga za nekaj dni, potrebnih
za nego, ni mogoče nikamor
nadomestiti, ni druge reši-
tve, kot da ga usmrtijo. Zato
bi bilo krasno, če bi se v
času, ko čakamo, kako se bo
uredilo v Dramljah, lahko
našla kakšna prazna hiša, v
katero bi lahko začasno na-
mestili vsaj živali, ki so po-
trebne najnujnejše oskrbe,
pri čemer bi seveda pomaga-
li člani društva.
Društvo samo pa ob mate-
rialni pomoči za pokritje stroš-
kov veterinarskega zdravljenja
zapuščenih živali nujno potre-
buje predvsem pomoč v obliki
hrane za živali, nove člane, ki
bi bili pripravljeni delati na
terenu in se vključevati tudi v
druge aktivnosti na področju
skrbi za živali, in pa človeka,
ki bi bil pripravljen opravii,
funkcijo predsednika druk
odprtega, srčnega človeka i
ima rad živali in ki bi, pJ
vsem, znal kdaj pa kdaj ^
sniti na pravi gumb tudi,
prostorih občine in drugj
uradih.
V naši pisarni na Gospoj
bi radi spet priklopih eleW
ko, kar bi omogočilo norm^
ne uradne ure, upam pa, j
bomo uspeli dobiti tudi ie|j
fon, saj je zadnji čas, da posjj
nemo dosegljivi za vse tij
občane, ki se na nas obraf^
z vprašanji, prošnjami in op|
zorili. To bi omogočilo nij
malne pogoje za delo oziroij
ponovno zaživetje društva,j
je celjskemu območju in žis
lim, ki živijo na njem, še kal
potrebno.	i
NINA M. SEDUj
Osnovnošolci za
zapuščene živali
Na akcijo zbiranja hrane
za zapuščene živali, ki jo je
celjskim osnovnim šolam
predlagala tajnica celjskega
društva proti mučenju živali
Irena Volgemut, se je že od-
zvalo nekaj celjskih osnov-
nih šol.
Tako so v akciji, s katero naj
bi učence osvestili in jih spod-
budili, da bi nekaj tolarjev iz
žepnine namesto za sladoled
porabili za nakup ene konzer-
ve, že nekajkrat zbrali in po-
darili hrano učenci 1. OŠ, III.
OŠ, IV. Oš ter OŠ Frana Roša
iz Celja.
Najbolj aktivno pa so se
akcije lotili na OŠ Lava; na
šoli je namreč ves minuli te-
den potekala intenzivna akci-
ja zbiranja hrane, ki so jo
združiU tudi z delom pri pa
ku. Učenci so v tednu li
zbrali čez dvesto konzerv
hrano za pse in mačke in d
kaj vrečk briketov, kar pom
ni, da se bo marsikaterm
potepuškemu psu ali maii^N
Celju vsaj nekaj dni goii
bolje kot sicer.
Učenci so zbrano hrano ni
nuli petek predali Ireni Volgi
mut; sicer pa tako dober ol
ziv učencev celjskih šol Id
tudi dejstvo, da se je bilo i
kupljeno ovratnico za psa
posodo prav gotovo potreb«
odreči več kot enemu sladol
du, pričata o tem, da celjski
otrokom čuta za humanosti
manjka, da imajo pravileno
nos do živali in da so, i
primerni vzpodbudi, pripr<
Ijeni tudi pomagati.
i N.-M.
Od sardin za mačke do hrane za papige - tako raznolika
ob petkovem zaključku akcije zbiranja pomoči zapuščenim
lim nastala v avli OŠ Lava.
^ SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
PREJELI
SMO
jejnine letijo v
nebo
gog je najprej sebi ustvaril
so rekli celjski mestni
letniki in se s sejninami poh-
,pno zagrizli v občinsko pro-
^Linsko pogačo. Kaj za to, če
jlje tone, saj mu tako ne
jjjo pomagati. Ne gane jih,
, davkoplačevalci ne razu-
^jo, zakaj v občinskem pro-
^unu na vse pretege manjka
,[iarja za vse skupne ter
,loŠne potrebe in da je prora-
(iiska luknja vedno večja,
jžno je le, da se najde denar
, sejnine za brezplodna po-
jdanja na potrebnih in nepo-
ebnih sejah mestnega sveta,
egovega predsedstva in raz-
h odborov ter komisij.
Zadnjič so na primer kar na
leh zaporednih sejah mest-
iga sveta obravnavali po-
inčnega in pogumnega meš-
ina Marjana Mančka, ker si
z balkona drznil zaklicati
estnim svetnikom, ko so od-
ajali na malico, naj pomlad-
^ že končno preženejo zi-
0. Pri tem menda samozado-
iljno ugotavljajo, da v Celju
I ne more biti tako slabo,
jkler imajo zaposleni v ob-
Bskem aparatu, davčni upra-
in v bankah še zanesljive
jžbe in redne plače. Ko bo
iianjkalo denarja še za sejni-
!, bodo pa uvedU spet kak
i davek. Če so obdavčili
zakaj ne bi še mačk. Ob-
Mli bi tudi mestne golobe,
pso občinski.
Celjska javnost še vedno za-
in sprašuje po imenu mest-
iga svetnika, ki naj bi bil z
ibrimi devetdesetimi tisoča-
i mesečnih sejnin rekorder
fd svojimi kolegi, dasiravno
rfi mnogi drugi svetniki ne
tostajajo dosti za tem zasluž-
im možem, saj se kar radi
»hvalijo, da jim pomenijo
inine izdaten vir osebnih in
fužinskih dohodkov.
Nič manjši mojstri niso člani
pravnih odborov paraprora-
anskih skladov, kot so stano-
tnjski sklad, sklad za komu-
lilno urejanje zemljišč in ne-
i^kšen sklad za kreditiranje
fcrtnikov ter podjetnikov. Ti
*se, kot se shši, že docela
jjropeizirali in si za povpreč-
Mveurno sejanje odmerili
J po nekaj sto nemških
wk sejnine.
Predsednika mestnega sveta
Pojza Oseta, ki se ima za krš-
pskega demokrata, za božjo
No lepo prosimo, naj nam
dobri krščanski maniri v tej
''briki zaupa ime slavnega
^ininskega rekorderja, kolik-
^^ so sejnine članov mestne-
sveta in njegovih delovnih
f^s ter upravnih odborov ob-
eskih skladov in koliko so za
'fteklo leto znašali stroški za
Jiiiine, posebej za organe
'^stne občine ter posebej za
^"■^vne odbore posameznih
''finskih skladov.
J nasprotnem primeru lah-
^PriČakuje predsednik mest-
sveta in še kdo, da se mu
zgodili volivci in davko-
^^evalci; še posebej brezpo-
tji in na čakanju ter vse bolj
.^i srečneži, ki še imajo de-
'Pa morajo za sejnino ob-
%ega rekorderja težko de-
'dva do tri mesece.
Naslov v uredništvu
Kaj bomo
ukinili?
Vlada je naredila z zamrzni-
tvijo previsokih plač še eno
dodatno katastrofalno napa-
ko. Obstoječe razvojno nesti-
mulirane plače je tako le potr-
dila. Neselektivna zamrznitev
plač bo ohranila kaos in tako
se vlada ni lotila temeljnega
problema in pustila ustvarjal-
cem dodane vrednosti stimu-
lacijo. Večini, ki sedaj zamrzu-
je plače, pa bi morala plače
bistveno znižati in stimulirati
njihovo večanje le na rast do-
dane vrednosti. Le na ta način
bi se sprožili mehanizmi raz-
vojne regulative in živ interes
in odgovornost vseh za ustvar-
janje pogojev zviševanja doda-
ne vrednosti, prihranjen de-
nar od previsokih plač pa
umestiti med ustvarjalce do-
dane vrednosti, saj se dodana
vrednost ne zvišuje že deset-
letja v Sloveniji.
Balkanska filozofija vlada-
nja iz levih žepov v desni žep
se po osamosvojitvi Slovenije
le bolj ali bolj krepi in tako
smo vsako uro dalje od politič-
ne stabilnosti, katere temelj je
gospodarska rast, saj še v Av-
striji bijejo plat zvona, ker nji-
hova podjetja prehajajo v tuja
lastništva, pa čeravno jim gos-
podarsko uspešnost potrjuje
4-krat večja dodana vrednost
na zaposlenega v industriji kot
je le-ta v Sloveniji.
Samo dve racionalni mož-
nosti sta. Ali ukiniti nesposob-
no oblast ali pa ukiniti državo.
Ker drugo ni spodobno, za
prvo pa ljudstvo še ni sposob-
no, nam preostane le virtual-
na resničnost.
Res je, da imamo legitimno
vlado, ni pa legitimno to, da je
zavoljo ohranjanja nezasluže-
nih privilegijev manjšine pri-
stala na diskriminatorno dife-
renciacijo večine ljudstva in
izrablja njihovo politično ne-
pismenost.
JOŽEF JARH,
predsednik SED
Goljufija, ne
pa delo na
domu
Gospe Maja in Sonja iz Vele-
nja sta brez službe in sta iskali
možnost zaposlitve ali zasluž-
ka. Zasledili sta več oglasov v
Salamonovem oglasniku z na-
slednjo	vsebino:
»Odličen tedenski zaslužek,
okoli 20.000,00 SIT za delo na
vašem domu s polnjenjem ku-
vert, takojšnji začetek, eno-
stavno, hitro in učinkovito. Tel.
št....«
Poklicali sta neko telefonsko
številko (navedenih jih je bilo
več) in kmalu po razgovoru sta
dobili fotokopirano obvestilo,
da gre za pošiljanje kuvert, da
je delo plačano vnaprej, da bo-
do dobrodošle izboljšave, naj
izpolnijo prijavnico in naj poš-
ljejo 1.000 tolarjev na priloženi
naslov, nakar bodo dobili gra^
divo in navodilo za delo. Gospe
sta poslali »jurja« in dobili sta
naslednje navodilo:
»Spoštovani! Narediti mora-
te enako kot vsi. V oglasnik
dajte svoj oglas, da nudite delo
na domu. Ko bodo od vas pre-
jeli okrožnico, vam bodo posla-
li prijavnico in denar v kuverti.
Vi pa jim morate nazaj poslati
to navodilo. To delo je po zako-
nu dovoljeno! Navodilo si foto-
kopirajte! Želimo vam veliko
uspeha!«
Z roko pa je bilo pripisano
naslednje: »Prav, za denar gre,
ne za delo in denar je to, kar
potrebujemo. Tudi sama sem
dobila to navodilo, potem pa
sem poklicala Salamonov ogla-
snik in oddala oglas in že tedne
imam delo in denar. Če pustite
telefonsko številko boste imeli
več dela, če pa oddate samo
hišni naslov, boste imeli 5 do 7
kuvert dnevno. Odločitev je va-
ša!«
Razočarana se je ga Maja
oglasila v pisarni Zveze potro-
šnikov v Velenju in izrazila že-
ljo, da pomagamo vsaj drugim
potrošnikom, naj ne nasedajo
več tovrstnim oglasom in da se
ta piramida prekine. Ugotovili
smo le, da gre spet za piramid-
no goljufijo, v kateri so si njeni
iniciatorji v začetku pridobili
kar precej denarja, ko so ogla-
ševali še delo v tujini, tisti pa, ki
še sedaj nasedajo in se vključu-
jejo s ciljem, da dobijo svojega
»jurja« nazaj, pa to piramido le
še vzdržujejo.
V tem primeru gre za lažno
zavajanje preko oglasov, kjer
pa se potrošniki sami med sabo
zavajajo. Zato pozdravljamo
dober namen prizadetih
strank, naj se to konča. S tem
zapisom skušamo opozoriti,
da se le osveščen in izobražen
potrošnik lahko zoperstavi pa-
stem trga in ne naseda sumlji-
vim obljubam. Vemo, da so še
vse piramidne igre propadle in
bo tudi ta. Potrošnikom pa sve-
tujemo, da s svojimi osveščeni-
mi dejanji k temu pripomorejo.
JANEZ PELKO,
za Zvezo potrošnikov Velenje
Javni razpis za
Celjsko Icočo
v Novem tedniku št. 10 sem
prebral javni razpis za zakup
objektov na Celjski koči. Mest-
na občina Celje je lepo navedla
v desetih točkah obseg in kon-
cesije za zakup. Vsekakor poh-
vale vredna ponudba, razmiš-
ljam pa (laično) o 1 milijonu
tolarjev, ki jih mora zakupnik
vložiti za varščino, da ostale
dajatve in trud ne upoštevam.
Sicer pa je to stvar zakupnika
in občine. V planinskih posto-
jankah so rezultati najboljši, če
je dolgoletni oskrbnik le-te,
morda se bo tudi to zgodilo na
Celjski koči.
Ob pogledu na fotografijo
Celjske koče (posneta leta
1925) razmišljam o njeni pri-
hodnosti ob vstopu v tretje ti-
sočletje. Sedaj je dostop z av-
tom samo eden, prej kot slej pa
bo možen dostop tudi iz pečov-
niške in laške strani. Prav tako
je nekaj markiranih poti do
koče. Treba pa je času primer-
no urediti okolico, posodobiti
parkirišče, poskrbeti za razve-
drilo za najmanjše v naravi itd.
V neposredni bližini sta dva
razgledna hriba, Tovst in Gr-
mada, ki nudita čudovit pogled
na mesto Celje, pa vse do juž-
nih delov Kamniško-Savinjskih
Alp z vitko Ojstrico. Morda bo
kdo razmišljal o mini RTC Ce-
lje (v bodoče na Celjski koči).
Narava nam nudi možnost,
to vidim, kaj pa mi?
Župnik Jakob Aljaž (1845-
1927) je na prelomu 19. stoletja
veliko naredil v Julijskih Al-
pah. Morda bomo našli župana
v celjski občini, v samostojni
Sloveniji, ki bo na prelomu sto-
letja in vstopu v tretje tisočletje
dal žegen za mini RTC Celje?
HINKO KOŽAR,
Celje
Za vračanje
premoženja
Politične spletke v zvezi z
(ne)izvajanjem Zakona o de-
nacionalizaciji (ZDEN) so se
zadnje mesece še okrepile in
tako prevzele prevladujočo
vsebino političnega življenja
šest let samostojne Slovenije.
Vznemirjanje javnosti v zve-
zi z domnevnim vračanjem
gozdov in zemljišč tujcem,
fevdalcem in grofom, čeprav
je to izključeno že z veljavni-
mi določbami Zakona o dena-
cionalizaciji, namerno ustvar-
jajo biološki in ideološki dedi-
či komunističnega režima. V
ozadju vsega je namen NE
VRNITI premoženja sloven-
skim razlaščencem in sloven-
ski Cerkvi ter izničiti ZDEN,
kateremu so od vsega začetka
javno nasprotovali in ga načrt-
no ovirali. Njihovo vztrajno
govorjenje o potrebnih revizi-
jah denacionalizacije je v re-
snici odvračanje pozornosti
od prepotrebnih revizij priva-
tizacije, ki pa dejansko pred-
stavlja rop skupno ustvarjene-
ga premoženja državljanov,
tudi upokojenih in sedaj brez-
poselnih Slovencev.
Udeleženci izrednega zbora
Združenja lastnikov razlašče-
nega premoženja Slovenije
obsojamo tiste državne orga-
ne, politične stranke in posa-
meznike, ki se namerno noče-
jo zavedati svojih odgovorno-
sti za izvajanje ZDEN. Še prav
posebej pa obsojamo tiste, ki s
svojimi dejanji načrtno sejejo
nestrpnost in sovraštvo med
ljudmi.
V	imenu 200.000 razlašče-
nih državljanov zahtevamo od
izvršne oblasti Slovenije, da
takoj preseka politično in
pravno kaotično stanje ter
začne pospešeno izvajati
ZDEN.
Lastninska pravica je te-
meljna pravica človeka tudi po
naši ustavi in je ni moč v nedo-
gled balkanizirati. Ustvarjanje
in vzdrževanje takšnega sta-
nja ne more biti harmonizaci-
ja z evropsko zakonodajo in
normami in je sramoten ma-
dež za državo, ki se hvali, da
vidi svojo prihodnost v demo-
kratični Evropi.
Spremembe ZDEN, ki jih
predlaga LDS v letu 1997, ruši-
jo načelo pravičnosti, pravne
varnosti in zaupanja v pravo.
Namesto tega naj izvršna ob-
last upošteva Odločbo Ustav-
nega sodišča z dne 10.1. 1997,
ki ponavlja opozorilo držav-
nim organom, da je v javnem
interesu, da se vsi postopki
vračanja odvzetega premože-
nja, kot prva oblika privatiza-
cije v državi, čimprej končajo.
V	primeru, da tega v krat-
kem ne bomo zaznali, bomo
prisiljeni nadaljevati z interna-
cionalizacijo problema.
Podpisniki resolucije
sprejete na izrednem zboru
podružnic ZLRP Slovenije
Za prostor pod
soncem
že 39 let sem bolnik z lu-
skavico. Koliko ponižanj in
težav sem prestala, ne bom
opisovala, ker bi bilo pismo
potem predolgo. Sedaj se je
luskavici pridružila še sklep-
na revma. Vsak moj korak je
povezan z bolečino. Sicer
imam priznano 11. kategorijo
invalidnosti in sedaj delam
štiri ure. Toda pot do službe
je težavna, ker se vozim iz
Laškega v Celje, do avtobu-
sne postaje v Laškem pa
imam eno uro peš hoje. Kljub
vsemu moram priznati, da
grem rada v službo, saj imam
dobre šefe in sodelavce.
Kljub temu me včasih boleči-
ne prisilijo, da sem v bolniš-
kem staležu.
Bolniki z luskavico nima-
mo nobenih olajšav, še pri
dohodnini ne. Še tisto, kar
smo si pred leti priborili, nam
sedaj država počasi jemlje.
Zdravljenje v zdraviliščih
smo prej imeli tri tedne in
vsako leto, sedaj pa po dva
tedna vsako drugo leto. Tudi
participacijo v zdravilišču je
potrebno plačati. Poznam
bolnike, ki so zaradi plačila
odklonili zdravljenje. Vsi ve-
mo, kako majhne so plače, če
sploh so, tako da je 9 tisoč
tolarjev, ki jih je treba plačati,
veliko. Tudi nekatera zdravila
za luskavico je treba plačati.
Luskavica, če se tako izrazim,
je precej draga bolezen. Pri-
zadeto kožo je treba vedno
mazati, temu sledi umazano
perilo in nenehno pranje. Pe-
rilo se uničuje, poraba pral-
nih sredstev se povečuje, da
pa si lahko z mastnim peri-
lom pokvarimo pralni stroj, ni
nobena redkost.
Največ težav nam povzroča
zima. Ker imamo bolno kožo,
nas rado zebe, zato moramo
preskrbeti za izdatnejše ogre-
vanje prostorov. Tudi prizade-
tost sklepov je pozimi izrazi-
tejša. Jaz sem žal skoraj vso
zimo v bolniškem staležu.
Vsak mesec se bojim, če mi
zdravniški konzilij ne bi po-
daljšal bolniškega staleža, ker
se je že zgodilo, da so me z
največjimi bolečinami poslali
v službo. Kot sem že omenila,
še sreča, da imam razumeva-
jočo šefico, da stvari uredimo
z dopustom.
Sedaj bom pa končala v upa-
nju, da bo prebral to pismo
kdo, ki lahko vpliva na zdravs-
tvo, da bi se nam bolnikom z
luskavico olajšalo življenje.
To, kar sem napisala je samo
drobec težav, ki nam jih pov-
zroča ta neozdravljiva bole-
zen. Dragi politiki, ki oblikuje-
te zakone, imejte posluh tudi
za nas bolnike z luskavico, da
nam bo lažji in lepši prostor
pod soncem.
LJUDMILA ROZMAN,
Laško
JPRITOZNA^
L KNJIGA i
Vandalizem
nad celjskim
zelenjem
Večletno posamezno »obli-
kovanje« starejših dreves na
območju Otoka v Celju, kjer
je bilo od začetka blokovne
pozidave v petdesetih letih
zasajenega največ drevja, je
letos preraslo v pravcati orga-
niziran napad na vsa večja
drevesa na širšem mestnem
območju.
Nekaj ekip je s svojim nači-
nom obžagovanja vej in vr-
hov dreves prikazalo nestro-
kovnost in neznanje. Rezul-
tati njihovega posega v na-
ravno zakonitost rasti dreve-
snih vrst so sedaj vidni kot
skeletna spakedrala še ne-
davno naravno lepo obliko-
vanih dreves, ki so v rastnem
obdobju blažila hrup in bo-
gatila nezdrav celjski zrak s
kisikom.
Strokovna nega okrasnega
drevja, kamor sodijo tudi med
bloki in ob cestah zasajena
gozdna drevesa, se konča z
odstranitvijo suhih ali od zime
poškodovanih vej. Manjša, po-
navadi ob cestah posejana, v
kroglasto krošnjo oblikovana
drevesca, pa ne služijo ne asi-
milaciji niti lepoti.
Poleg z žago zmaličenih
dreves ob Glaziji, ki so doslej
mirno živela v smradu in
cestnem hrupu vsaj sedem-
deset let, so bile letos tarča
žagarskih kreatorjev narave
predvsem breze. Organizator-
ja letošnjih del niso izučile
zaradi dosedanjega obžago-
vanja posušene in zmaličene
breze.
Predvsem breza je zaradi
močnega kroženja sokov za
žagarsko oblikovanje nepri-
merna. Drevesa, ki to »obliko-
vanje« preživijo, poženejo ka-
sneje zaradi močnih korenin
številne vej nate čope in so po
nekaj letih še bolj košate kot
pred posegom. Zato je potreb-
no ponovno »oblikovanje«,
kar končno privede odmrtja
drevesa.
Odločitev posameznih sta-
novalcev za posek lepih,
zdravih dreves oziroma nji-
hovo obžagovanje povzroči
tudi neustrezna zasaditev
močno rastočih dreves tik ob
stavbah.
V kuhiviranih okoljih je
posebno v urbanem območju
drevo zaradi svojih koristnih
lastnosti in povezave bival-
nega prostora z naravo prava
svetinja. Nasprotno pa pri
nas že pri predvidenih spre-
membah površin ali ob me-
njavi lastništva najprej pobi-
jejo drevesa ier jih po konča-
ni ureditvi površin najraje
nadomestijo s krajinskimi
tujki in nefunkcionalnim
drevjem, kot so na primer
sredozemske ciprese...Ravno
tako se poškodovanje ali od-
stranitev dreves občutno
kaznuje, ponekod se ob izre-
ku kazni za razne prekrške
dosodi še vzgojna zasaditev
dreves.
Pa pri nas? Mlada zasajena
drevesa imajo komaj prilož-
nost da zrastejo, ker jih objest-
neži čim prej nekaznovano
polomijo - lep primer sta bre-
gova Savinje proti Liscam in
Levškemu mostu. Če pa drev-
je le odraste, se pojavijo »stro-
kovnjaki«, prepričani, da so
sposobnejši od narave in zač-
nejo kaziti naravne krošnje
dreves z obžagovanjem. Nihče
od odgovornih za izgled
»knežjega mesta« pa ne spusti
pogleda v vznožje dreves in
okrasnega grmičevja, kjer se
grmadijo kupi odpadkov. Par-
kiranja po zelenicah in nemar-
nih javnih parkirišč tudi mest-
no redarstvo ne opazi.
JANEZ RIHTERŠIČ,
Celje
22
VROČA TEMA
Hudo razburjenje
pod Bohorjem
Na Planini se ne morejo dogovoriti o izkoriščanju diaboza
v okolici Planine je naha-
jališče diabaza, ki je upora-
ben za vrhnji sloj asfalta ter
za izolacijske materiale. V
Šentjurju se je zato pojavil
podjetnik s Ptuja, ki bi pla-
ninsko bogastvo želel izko-
riščati. Ko so nekateri na Pla-
nini za njegovo namero izve-
deli, je prišlo do hudega nas-
protovanja, celo do nenapo-
vedanega živega zidu.
»Na občini se je pojavil
predstavnik ptujskega podjet-
ja Štraf z zanimivo ponudbo
za izkoriščanje kamnine dia-
baz,« je povedal šentjurski žu-
pan Jurij Malovrh. Na zadnji
(februarski) seji občinskega
sveta je županov urad o tem
obvestil svetnike, nato pa so
zaprosili za soglasje KS Plani-
na. Na uvodni predstavitvi na
seji sveta krajevne skupnosti
je bila z občinske strani z žu-
panom vodja oddelka za oko-
lje in prosta Marija Ratej,
prisoten pa je bil tudi pred-
stavnik ptujskega podjetja
Drago Štrafela s svojim sode-
lavcem. »Tam je bilo mogoče
slišati za podrobno analizo ter
način izkoriščanja. Potem je
prišlo do dogovora, da se vse
to predstavi tudi na zboru ob-
čanov. Predvideli smo tudi og-
led mikrolokacije bodočega
kamnoloma. Tu je prišlo iz
nam neznanih razlogov do za-
pleta.«
Kaj bi s kamnolomom dia-
baza pridobila gospodarsko
šibka Planina? Z odprtjem
kamnoloma naj bi dobilo delo
približno 15 ljudi s tega ob-
močja, največ pa 25, pravijo v
občinski zgradbi. Precej dela
bi imeh še avtoprevozniki, ver-
jetno pa je najbolj zanimiva
menda 2-odstotna renta. Dia-
baz je pomemben tudi za slo-
vensko gospodarstvo, saj ga
porabimo približno 100 tisoč
kubičnih metrov na leto. Uva-
žamo ga iz Avstrije in Hrvaš-
ke.
Med mrzlično gradnjo slo-
venskih avtocest, ki naj bi nas
približale velikemu svetu, je
diabaz seveda pomembna za-
deva.
Blagostanje ali
katastrofa?
Ko so si sredi marca pred-
stavniki sveta KS Planina ter
ptujskega podjetja hoteli ogle-
dati nahajaUšče pod Bohor-
jem, so bili presenečeni. Ko so
se pripeljali v bližino bohor-
skega bogastva, jih je nepriča-
kovano ustavila cestna zapo-
ra, živi zid približno tridesetih
krajanov iz Doropolja pri Pla-
nini.
»Zavzemam se, da najprej
vprašamo krajane. Nasproto-
vanje vnaprej, še preden je
znana točna lokacija kamno-
loma ter posledice njegovega
odprtja, je nemogoče,« pravi
predsednik KS Planina Ivan
Knez. »Pred uradnimi ugoto-
vitvami naj ljudje ne nasedajo
političnim spletkam. V kraju
moramo dati prednost krajev-
nim, ne predvsem političnim
interesom,« omenja predsed-
nik KS. Opozarja, da živi ob
makadamski cesti, od koder bi
morebiti iz kamnoloma vozili
diabaz. »Zato bi bil jaz, skupaj
z vsemi krajani ob tej cesti,
med najbolj prizadetimi. Mi-
sliti moramo na napredek kra-
ja.«
Franc Špan, prav tako iz
Doropolja pri Planini, član
protestnega odbora proti od-
prtju kamnoloma ter predsed-
nik lovske družine, je na drugi
strani barikade. »Vse to so
nam pripravljali za hrbtom, bi-
la bi črna gradnja. Ko so želeli
ogled lokacije, smo zato na-
pravili cestno zaporo. Najprej
so govorili o šestih tovornjakih
na dan, uradno bi minirali en-
krat ali dvakrat na mesec, v
globino 60 metrov, dejansko
pa več.« Špan trdi, da bi z
novim kamnolomom izgubili
vodne vire, boji se za ceste, ki
bi jih uničili tovornjaki. »Tak-
šna katastrofa je za tistih ne-
kaj delovnih mest previsoka
cena. Lahko nam obljubljajo
rento, vendar ni denarja, ki bi
nam povrnil vso to škodo,« je
še povedal. Pravi, da lahko v
teh gospodarsko šibkih krajih
računajo predvsem na vrnitev
nekdanjega turističnega slove-
sa, kar pa s kamnolomom ni
združljivo.
Ali je res, da se na Planini ne
morejo dogovoriti zato, ker so
v kraju nasploh prehudo raz-
deljeni na dva politična tabo-
ra? Tudi predsednik Knez je
govoril o ožjih krajevnih poli-
tičnih interesih, o tem pa je
prav tako slišati v občinskem
središču. »V tej vaški skupno-
sti se čutimo najbolj prizadete.
V takšnem primeru seveda
nihče ne vpraša za politično
barvo,« je dodal Špan.
Na Planino se
redko spomnijo
»Občani na tem območju se
morajo sami odločiti ali bodo
imeli neokrnjeno naravo, brez
delovnih mest, ali pa bo za
delovna mesta potrebno tudi
nekaj žrtvovati,« o vsem sku-
paj meni šentjurski župan.
Opozarja, da je šentjurska ob-
čina, z njo pa še posebej hi
ninsko območje, v vrhu n^)
poslenosti. »Zato se mi ztjj^
ko burni odziv nerazumljiv
interesu ožjih skupin, ki
jajo vse občane.«	'
Pri vsem skupaj je res j
krajanom planinske okoi
novega kamnoloma nihče,
more vsiliti. Investitor, ki j
bi vložil od 7 do 8 milijo^
predinvesticijskih sredst«
potrebuje vsekakor sogijj
krajanov (ki pa seveda ni ^
no). Lastnik zemljišča jej
publiška zemljiška skupno,
za bohorske gozdove pa skrf
jo gozdarji iz Brežic. Iz (,
bogatih gozdov je namreč p,
cej prevozov lesa, česar pa,
se v teh krajih navadili.
V občinskem poslopju |
povedali, da bodo v primer
če na Planini z novim kama
lomom ne bodo soglašj
ptujskega podjetnika o te
obvestili. Za šentjursko obj
no bi bila zadeva potem z
kij učena, pravijo v občini
zgradbi. V Sloveniji je dv
najst nahajališč diabaza, ei
še menda na območju šentja
ske občine.
Kot kaže, bo na Planini v
tako kot je zapisano v prej
njem odstavku. V kraju res«
no ne uspejo skoraj nikoli na
skupnega jezika, tudi ko g
za tako pomembni »da«;
»ne« in bi morali prisluhn
drug drugemu. Pri vsem sk
paj največ izgublja kraj, 1
katerega se sicer drugod redi
spomnijo.
L/LCi.^ . BRANE JERANK
Zvozlani živci ob
celjskih kablih
Zaradi plačevanja avtorskih pravic nujno povišanje naročnine celjskega kabelskega televizijskega sistema - Kdo in
kako lahko določi povišanje?
»o kabelski televiziji v Celju
lahko na široko govorimo, a
dejstvo je, da smo jo v mestu ob
Savinji začeli graditi z zelo ne-
srečno roko. Podjetje Elektro
Hirnšek je bilo tisto, ki je pred
leti prevzelo sanacijo sistema
in v sodelovanju z občani po-
stopoma tudi gradilo celoten
sistem. Zdaj smo, kjer smo, in
poudariti je treba, da od tre-
nutka, ko je komunalno infor-
macijski sistem (KIS) v Celju
prevzel Elektro 'Rimšek, obči-
na v njegovo izgradnjo ni vloži-
la niti tolarja, pač pa je zadevo
le moralno podpirala,« je v vro-
čo razpravo celjskih svetnikov
o tem, ali je povišanje naročni-
ne kabelskega televizijskega
sistema v Celju upravičeno,
posegel župan Jože Zimšek.
Pred tedni so namreč Celjani,
ki so naročniki kabelskega tele-
vizijskega sistema, na domove
prejeli položnice z obračunano
3-mesečno naročnino. Znesek v
višini 2.430 tolarjev je bil v pri-
merjavi s prejšnjo petino RTV
naročnine precej višji, občane
pa je razburilo predvsem to, da
so prejeli višje položnice brez
vsakega pojasnila. Janko Hirn-
šek, lastnik podjetja Elektro
Turnšek, je sicer preko medijev
pojasnjeval, da je povišanje po-
sledica podpisa pogodbe o pla-
čevanju avtorskih pravic, s kate-
rim so v Celju tako ali tako ne-
normalno dolgo zavlačevali, saj
je bil Zakon o avtorskih pravicah
sprejet že v letu 1995.
»Dolgoročna rešitev obliko-
vanja naročnin za kabelski si-
stem je v tem, da se bodo na-
ročniki sami lahko odločali,
koliko programov želijo
spremljati in zanje seveda tudi
plačevati. Ko bo KIS v celoti
dograjen, jim bomo ponudili
več programskih paketov raz-
ličnih cenovnih razredov, v os-
novnem paketu pa bodo zajeti
tisti TV in radijsld programi, za
katere avtorskih pravic ne bo
treba plačevati. Vendar pa je za
to potrebna naložba v central-
no kodirno napravo in dogra-
ditev glavne sprejemne postaje
v tem smislu, da bo mogoče po
kabelsko razdelilnem sistemu
retransmitirati lastno kodirane
programe, pri naročnikih pa
jih dekodirati,« pravi Janko
1\irnšek.
»V dolgotrajnih pogajanjih
smo vztrajali zaradi tega, ker je
država samo sprejela zakon, ni
pa določila načinov plačevanja
avtorskih pravic. V Celju smo
bili med zadnjimi, ki smo po-
godbo po posredovanju Agenci-
je za avtorske pravice podpisali,
v to pa nas je prisilila grožnja
lastnikov programa Eurosport,
da nas bodo tožili za četrt mili-
jona DEM. Preprosto - mudilo
se je in ni bilo časa, da bi približ-
no 6 tisoč naročnikov predhod-
no obvestili,« pravi Janko Turn-
šek, ki dodaja, da jim je dogovor
z Eurosportom uspelo skleniti
le pod pogojem, da Celjani od
letošnjega 1. januarja naprej
redno poravnavajo svoje obvez-
nosti iz naslova avtorskih pra-
vic.
Pogodba zavezuje
oba podpisnika
Srž negodovanja Celjanov, ki
so jo v razpravi povzeli nekateri
svetniki, sega v dejstvo, da so
naročniki še lani - torej leto po
sprejemu Zakona o avtorskih
pravicah - podpisovali s podjet-
jem Elektro Turnšek pogodbe, v
katerih je bilo jasno zapisano, da
je naročnina za kabelski sistem
vezana na RTV naročnino in
sme dosegati le njeno petino.
Samovoljno spreminjanje naroč-
nine torej ne pride v poštev.
mogoča je le v dogovoru obeh
pogodbenih strank.
V kabinetu župana in Komu-
nalni direkciji Mestne občine Ce-
lje se zavedajo, da je bilo poviša-
nje naročnine nujno, podjetju
Elektro Turnšek pa so predlagali,
da vsem naročnikom pošlje v
podpis aneks k sklenjeni pogod-
bi in s tem tudi pravno utemelji
povišanje. Na nepravilnosti v po-
višanju naročnine je najbolj ja-
sno opozarjal svetnik Borut
Alujevič (LDS), ki je do konca
razprave tudi ostal brez odgovo-
ra na vprašanje, kdo je v prime-
ru, v kakršnem so se znašli Ce-
ljani, sploh pristojen za poviše-
vanje naročnine. Vprašal se je,
ali bi morda lahko posredovale
krajevne skupnosti, ki so bile ob
sklepanju pogodb posrednik
med podjetjem in naročniki, ali
pristojne občinske strokovne
službe. »Vsekakor pa ne more
biti tisti, ki samovoljno odloči,
programski svet KIS, saj je na
drugi strani tudi programski
svet, torej družina, naročnika, ki
se s tako odločitvijo ne strinja,«
je pribil.
Razpravo je skušal umiriti
svetnik mag. Ivan Eržen (LDS),
ki je poudarjal, da je zamotani
položaj pač potrebno rešiti z do-
govorom. »Moj programski svet.
torej naša družina, in verjamem,
da je takšnih med naročniki še
veliko, želi predvsem nemoteno
gledati vse programe, ki jih ka-
belski sistem ponuja, zato smo -
skladno s pogodbo o plačevanju
avtorskih pravic - tudi pripravlje-
ni plačevati višjo naročnino.«
Izvirni greh v
koncesiji, ki je ni
Predstavniki občinskega
vodstva so priznavali, da je
izvirni greh trenutno res za-
motanega položaja treba iskati
v tem, da celjski kabelski si-
stem deluje brez koncesije. Če
bi le-to s podjetjem Elektro
Turnšek sklenili takrat, ko je
pod svoje okrilje prevzelo iz-
gradnjo in upravljanje s siste-
mom, do zdajšnjega negodo-
vanja in zapletov ne bi prišlo.
Vodja Komunalne direkcije
Mestne občine Celje Ivan
Pfeifer je zato svetnikom
predlagal, da na eno svojih sej
čimprej uvrstijo odlok, ki bo
natančno opredelil gospodar-
sko javno službo KIS in ga v
direkciji že pripravljajo. »Šele,
ko bomo imeh sprejet odlok,
lahko pripravimo vse potreb-
no za razpis koncesije,« je
poudaril Pfeifer, svetniki pa so
se s tem načelno strinjali in ob
koncu razprave sprejeli sklep,
da najkasneje do 31. maja po-
novno razpravljajo o proble-
matiki KIS in posebej tudi o
programu TVC, ki po besedah
Janka Turnška prav v teh dneh
dobiva novo podobo resnega
informativnega programa.
Plaale ali odklop!
»V tem trenutku nam najbrž
ne preostane nič drugega, kot
da apeliramo na naročnike,
naj plačajo višjo naročnino.
Dejstvo namreč je, da je avtor-
ske pravice treba plačati - to pa
se lahko stori le tako, dan;
ročniki poravnajo višje znesM
ali pa podjetje Elektro Turtt
strošek pokrije iz lastnegaifr
pa. Ker slednjega najbrž n
gre pričakovati, bi v primer
neplačila povišane naročnin
Celjani ostali brez kabelski
programov,« je na možnostii
klopa programov kot skrajn
oblike reševanja trenutnej
zamotanega položaja opozoi
tajnik Mestne občine Cej
Aleš Vrečko.
Mnenja med naročniki k
belskega sistema so v Celi
očitno deljena. Emil Pepe
njak (DeSUS) je svetnike se
nanil, da v krajevni skupi«
sti Aljažev hrib naročniki!
podpisujejo peticijo zoper p
višanje naročnine, po dm
strani pa Janko Turnšek p
vi, da od naročnikov prihaja
jo tudi pobude, naj v
sistem vključijo še dodatf
programe, čeprav bi to poD*
nilo še povišanje naročnii"
V krajevni skupnosti Cente
ki je kable dobila med zadi^
mi, so po besedah Franca P
tauerja (ZLSD) naroČnS
podpisovali pogodbe za
programov, zdaj pa jih gl^f
jo že 38. Morda pa bi viS
naročnino lahko utemeljen
tudi s tem, so se sprašev*
nekateri.	.
Morda tudi pod tem vtisom'
svetniki z večino glasov spr^j
sklep, v katerem pritrjujejo vo^
tvu Mestne občine Celje, da ^
bina oziroma razlog za pod-
nje naročnin, ni sporen. Podj^^
Elektro Turnšek pa so nalož'
naj vsem naročnikom posre^lj
v podpis ustrezen aneks k si^l
njeni pogodbi, s katerim bi P"^^
šanje naročnin dobilo tudi p^^
no podlago.
IVANA STAMEJ^
%. SNOPIČ
VROČA TEMA
23
Pivovarniška vojna
Spor med Pivovarno Laško in podjetjem Tara se razplamteva - Glavni tržni inšpektor izdal odločbo o začasni prepovedi Kozoroga
2latorog, neulovljivi in neustrašni
l^ozorog iz Trente, vedno na dosegu
iflke, pa vendar le lovčevo neizpol-
njeno hrepenenje, se je zdel lastni-
Ijoni Gostilničarske pivovarne leta
1938 pravšnje ime za njihovo laško
pivo. Takrat je bila rojena blagovna
jiiamka Zlatorog, ki jo danes kupuje
14 odstotkov pivcev piva v Sloveniji.
Letos ji je na prodajnih policah začel
jelati družbo Kozorog podjetja Tara
li.o.o. iz Podloga, to pa je sprožilo
pravo pravcato vojno med pivovarji.
Hočemo zavarovati
lastnino
Receptura za pivo Kozorog in pro-
daja tega piva sta v rokah zasebnega
podjetja Tara d.o.o. Pivo, ki ga proi-
zvajajo v Štajerski pivovarni v Mari-
boru so tržišču ponudili februarja
letos. Blagovna znamka Kozorog je
sprožila val ogorčenja v Pivovarni
Laško, kjer zasebnemu podjetju oči-
(ajo kršitev blagovne znamke in ne-
lojalno konkurenco.
Podrobneje je o tem spregovorilo
fodstvo Pivovarne Laške na novinar-
ski konferenci v minulem tednu,
todja poslovnega tajništva Gorazd
Šetina je pojasnil, da so Taro in
Štajersko pivovarno najprej prosili,
la odstopita od blagovne znamke,
spor so hoteli rešiti po mirni poti.
Ugovora iz Tare ni bilo, v Štajerski
jvovarni so povedali, da kršitev ni
jiredmetna, zato smo obvestili inš-
jiektorje in začeli z upravnimi spori
na sodišču.« Vodja komerciale Jože
Sadar je dodal, da je problem v
izredni podobnosti etikete njihovega
piva Zlatorog in Tarinega Kozoroga.
»Zlatorog pomeni 75 odstotkov proi-
zvodnje v Pivovarni Laško, Zlatorog
je naša zaščitena blagovna znamka.
Tržni delež pivovarne znaša na slo-
venskem tržišču 53 odstotkov, bla-
govne znamke Zlatorog pa 44 od-
stotkov. Stroškov in škode zaradi po-
dobne znamke ni mogoče izračunati
takoj, toda če bi čakali, kako se bo
i^ozorog uveljavil na tržišču, bi se
posledice lahko pojavile čez nekaj
Jet. Drug problem je, da je Tara
odtujila našo embalažo. V podjetju
sicer pravijo, da so zaboje kupili,
toda to ni res, ker Pivovarna embala-
že ne prodaja,
kupci jo imajo sa-
mo v najemu. Ne
bojimo se konku-
rence, hočemo
pa zaščititi našo
lastnino,« je dejal
Sadar.
Da je v primeru
Kozoroga prišlo
do posnemanja
blagovne znamke
Zlatorog, je zago-
tovil patentni za-
stopnik Pivovarne
Laško dr. Jure
Marn iz maribor-
skega podjetja
Tehnološki trans-
fer. »Posnemanje
je vsako dejanje,
pri katerem pov-
prečni potrošnik
opazi razliko le, če
je posebej pozo-
ren. V tem prime-
ru je zaradi po-
dobnosti blagov-
nih znamk potro-
šnik prepričan, da
je kupil pivo Zlato-
rog, morda bo mi-
slil, da gre za novo embalažo oziroma
nov proizvod, ki ga je naredila Pivovar-
na Laško. Zato je pivovarna upraviče-
na, da zaščiti z vsemi pravnimi sreds-
tvi svojo slovečo blagovno znamko. Pri
tem se bomo sklicevali na zakon o
industrijski lastnini in zakon o varstvu
konkurence, morda še na zakon o
varstvu avtorskih pravic.« Tudi vodja
pravne službe v Pivovarni, Laško Boš-
ko Šrot je zatrdil, da gre v tem primeru
za nelojalno konkurenco, zato bodo
po upravni in sodni poti uveljavili
svojo pravico.
Odloči naj sodišče
Odvetnik Marjan Feguš, pooblaš-
čen za zastopanje podjetja Tara
d.o.o. v reševanju problematike, ki se
je pojavila v zvezi s prodajo piva
Kozorog, pa meni naslednje: »Pivo
Kozorog proizvajajo v Štajerski pivo-
varni v Mariboru, saj Tara nima us-
trezne opreme za proizvodnjo, zato
so s Štajersko pivovarno sklenili po-
godbo, da koristijo njihove kapacite-
te. Receptura in vse ostalo potrebno
za proizvodnjo je last Tare. Količina
piva Kozorog na tržišču je zanemar-
ljiva, v tržnem deležu na našem ob-
močju predstavlja nekaj promilov.
Pivovarna Laško je zagnala vik in
krik, da jim je podjetje Tara ukradlo
blagovno znamko. V Laškem so se
očitno odločili, da problematike ne
bi reševali v pravnem smislu, temveč
so se vzporedno lotili reševanja
problema tako, da so poslali sporoči-
la grosistom. V njih so med drugim
zapisali, da Pivovarna Laško ne želi
imeti kupcev, ki nastopajo na tak
način in da naj prekinejo kupopro-
dajne pogodbe s Taro, če na to niso
pripravljeni, bodo poslovanje takoj
prekinili. Podjetju Ahac z Grobelne-
ga, ki menda velja za večjega grosi-
sta med zasebniki, so celo poslali
sporočilo, da prekinjajo sodelovanje
za večne čase. Podobna sporočila so
pošiljali vsem pospeševalcem proda-
je, vsem vodjem poslovnih enot, jih
opozarjali, da je etiketa piva Kozorog
falsifikat piva Zlatorog, šlo naj bi za
kršenje zakona o industrijski lastni-
ni in nastajala naj bi nelojalna kon-
kurenca. To je prava vojna za zaščito
interesa, za katerega v Pivovarni Laš-
ko očitno menijo, da je ogrožen.«
Marjan Feguš nadalje pravi: »Pivo-
varna Laško je v preteklosti pri Uradu
RS za intelektualno lastnino registri-
rala svoje blagovne znamke. Nekdo,
ki se pojavi na tržišču s kakršnimkoli
izdelkom ni obvezan, da si uredi regi-
stracijo blagovne znamke, ta služi
verjetno za dokaz, da je neka stvar
zaščitena. Tara je pri uradu registraci-
jo zahtevala, postopek teče, ne glede
na to pa zaščita sama po sebi še
ničesar ne pomeni. V Laškem trdijo,
da gre za falsifikat oziroma da je Tara
ukradla njihovo blagovno znamko.
Tara temu nasprotuje, prav tako zani-
ka očitke o odtujevanju zabojev. V
Tari trdijo, da je pivovarna zaboje
prodala podjetju A format, o tem
obstoja račun, ki ga je izstavila pivo-
varna. Gre za približno 30 tisoč zabo-
jev, vrednost posla je približno 25
milijonov SIT. Bo pa Tara napis laško
pivo zagotovo odstranila z zabojev.
Nadaljnji problem je steklenica, ki je
v bistvu standardna in na tem tržnem
prostoru dobite v enakih steklenicah
pivo različnih domačih in tujih proi-
zvajalcev. Potem ostane še etiketa,
kjer posamezni elementi ne zdržijo
primerjave. Napisa Zlatorog in Kozo-
rog sta različna. Živali na sliki sta
različni, Tara ima kozoroga, laški Zla-
torog predstavlja gamsa. Barvni od-
tenki so različni, prav tako dimenzije
etikete. Laščani imajo na etiketi števi-
lo 1825, pravijo, da je to letnica, ki
ponazarja začetek prodaje piva. Na
etiketi Kozoroga je letnica 1866, Tara
trdi, da je to leto njihovega recepta.«
Kozorog ne povzroča
zmede
Zakon o varstvu konkurence v eni
od svojih določb predvideva, da gre
za potezo nelojalne konkurence, če
se ustvarja ali utegne ustvariti zmeda
za tržišču. Marjan Feguš ocenjuje, da
ta določba pomeni subjektivizem.
»Kdaj se ustvarja zmeda in kdaj ne,
bi moralo biti prepuščeno sodni od-
ločbi. S takšno koHčino piva, kot jo
lahko proizvede Tara, ne more biti.
nobene zmede na tržišču, prav tako
Tara trdi, da ne more biti zmede pri
povprečnem individualnem potro-
šniku. Takšne ocene so pretirane ozi-
roma Tara tudi takšnemu stališču
pivovarne ne bo nasprotovala, če ga
bo pivovarna uspela realizirati v ne-
kem postopku, predvidenem za tak-
šna ravnanja. Zdi se neverjetno, da se
Pivovarna Laško, ki velja za višek
pridnega, uglednega in uspešnega
podjetja, tako spozabi v primeru ne-
ke Tare, ki se ukvarja z zahemarljivi
količinami, da prepoveduje vsem, ki
z njimi sodelujejo, kakršne koli stike
s Taro, sicer jih bodo sankcionirali.
Grozljiva je dvojnost meril, ki jih
uporabljajo. Nerazumljivo je tudi,
zakaj se Pivovarna Laško Tare ni
lotila na drug način, na primer s
sodnim postopkom, saj obstoja prin-
cip začasnih odredb, ne pa na tak-
šen, dobesedno podmizniški način.
Pri dilemi ali gre za krajo blagovne
znamke ali ne ni nobene dokončno-
sti, prisotna je le pompoznost pivo-
varne, češ to ste nam ukradli in tega
ne boste delali. Tara je v podrejenem
položaju, čeprav za to v tem trenutku
ni prav nobenega razloga,« je še
povedal odvetnik Marjan Feguš.
25. februarja so iz Pivovarne Laško
poslali dopis podjetju Tara, v njem
med drugim piše, da od podjetja Tara
v roku 8 dni pričakujejo odrečno izja-
vo, ta pa naj bi se glasila takole:
»Odrekamo se uporabi naziva Kozo-
rog za pijače in sorodne proizvode.
Odrekamo se uporabi ovala s sliko
kozoroga, muflona ali sorodnega ko-
pitarja, ki bi ga lahko potrošnik zame-
njal z likom Zlatoroga, če na razliko
ne bi bil posebno pozoren. Odrekamo
se uporabi zelene barve na naših eti-
ketah. Zavezujemo se, da bomo takoj
prekinili polnjenje piva z etiketami, ki
vsebujejo navedene elemente. Hkrati
se obvezujemo, da bomo na svoje
stroške odlepili etikete z vse embala-
že, ki je pod našo kontrolo ter odstra-
njene etikete komisijsko uničili, pri
čemer bo prisoten en član komisije iz
Pivovarne Laško.« V odrečni izjavi naj
bi se podjetje Tara še zavezalo, da se
bodo pivovarni javno opravičili v ne-
katerih slovenskih časopisih, poleg
tega pa naj bi Tara 45 odstotkov sred-
stev, ki so jih fakturirali na račun
prodaje piva, v roku 30 dni nakazala
na žiro račun Pivovarne Laško. V pod-
jetju Tara odrečne izjave po navodilih
laških pivovarjev niso napisali.
Odločba glavnega
tržnega inšpektorja
Laščani so opozorila o kršitvi bla-
govne znamke in nelojalni konku-
renci naslovili še na Štajersko pivo-
varno Maribor, republiškega tržnega
inšpektorja Romana Kladoška, tožil-
ca Franca Mazija, direktorja Urada
RS za intelektualno lastnino dr, Boja-
na Pretnarja ter Bredo Kutin iz Zve-
ze potrošnikov Slovenije.
Minuli petek so v Pivovarni Laško
dobili sporočilo glavnega republiške-
ga tržnega inšpektorja Romana Kla-
doška. V njej piše naslednje: »Tržni
inšpektorat je v zvezi s prijavo, ki se
nanaša na posnemanje znamke Kozo-
rog s strani podjetja Tara opravil prei-
skavo in ugotovil, da obstoja uteme-
ljen sum storitve dejanja nelojalne
konkurence. Glede na te ugotovitve je
tržni inšpektorat izdal podjetju Tara
d.o.o. Šempeter odločbo o začasni
prepovedi uporabe znamke Kozorog
in podal ovadbo za gospodarski pre-
stopek zaradi storitve dejanja nelojal-
ne konkurence. Podobno je tržni inš-
pektorat ukrepal tudi proti Štajerski
pivovarni d.d. Maribor, kateri je z
odločbo prepovedal polnjenje piva z
nazivom Kozorog, zoper to podjetje
pa je vložil tudi ovadbo zaradi storitve
dejanja nelojalne konkurence po Za-
konu o varstvu konkurence.«
Po informacijah odvetnika Marja-
na Feguša bo Tara na odločitev inš-
pektorjev v pritožbenem roku reagi-
rala z vložitvijo pravnega sredstva.
IRENA JELEN BAŠA
Foto: GREGOR KATIČ
isti mizi - Zlatorog pivo Pivovarne Laško in Kozorog pivo Tara d.o.o. Cena
piva je sicer odvisna od trgovskih marž, na splošno pa velja, da je Kozorog
cenejši v primerjavi z Zlatorogom.
»Ime Kozorog pivo je zaščitenim blagovnim znamkam Zlatorog, Zlatorog pivo in Zlatorog club
tako podobno, da povprečni pivec piva razliko med imeni opazi le, če je nanjo posebej pozoren,«
je menil patentni zastopnik Pivovarne Laško dr. Jure Marn iz mariborskega podjetja Tehnološki
transfer. Na novirmrski konferenci v Pivovarni so sodelovali še vodja trženja Jože Sadar, vodja
pravne službe Boško Šrot in vodja poslovnega tajništva Gorazd Šetina.
Direktorica podjetja Tara d.o.o. Sa-
manta Kader: »Od Pivovarne Laško
kot uglednega konkurenta nismo
pričakovali, da bodo pri reševanju
spora uporabili tako nizke udarce,
kot so pošiljanje tržnih inšpektorjev
prodajalcem Kozoroga in prepriče-
vanja kupcev, da gre za krajo bla-
govne znamke, preden se spor reši
po pravni poti.«
24
KRONIKA MESECA
Peterko v nebo,
Dragonja pod zemljo
Kronika meseca, v katerem so nekateri poleteli visoko v nebo, nekaj pa jih je treščilo ob zemljo
Prav hecno je, koliko besed
za opis dogodkov preteklega
meseca - mnogi so se nam za
vedno vtisnili v spomin, še
več jih je že ta mesec pozab-
ljenih - se pričenja na črko p.
V Planici je slavil Peterka,
poslanci so sebi in še tisoč
drugim zamrznili plače, do-
živeli smo nove podražitve,
zavarovalničarji so popustili
penastim študentom, upoko-
jenci so povzdignili glas zara-
di vse nižjih pokojnin, pivo-
pivci so dobili novo pivo (in
afero), celjski rokometaši so
se zaustavili v polfinalu, priš-
la je pomlad, jedli pa smo
potice in pirhe.
Že v začetku meseca si je
slovenska javnost po več kot
enem letu in pol ugibanj o tem,
kdo bo novi ljubljanski škof in
slovenski metropolit, globoko
oddahnila, a ne za dolgo. Dr.
Franc Rode, ki ga je papež iz-
bral za naslednika dr. Alojzija
Šuštarja, je namreč že v prvih
intervjujih kar malce presene-
til z nekaterimi nenavadno ja-
snimi političnimi sporočili. Še
najbolj o tem, da verski pouk v
javnih šolah kot obvezni izbir-
ni predmet mora biti. Pa tudi
sicer bi lahko rekli, da je bil dr.
Rode v preteklem mesecu med
tistimi, ki so bili medijsko naj-
bolj oblegam in katerih izjave
so kronisti najbolj vneto zapi-
sovali, ljudje pa poskušali za-
pomniti. Na primer tole: »Eden
od vozlov, ki žulijo Slovence, je
kompleks naše majhnosti. Za-
radi dveh milijonov ljudi, zara-
di naše ozemeljske skrčenosti,
je v naši zavesti občutek utes-
njenosti, ker nimamo možno-
sti razširitve. V širino res ne
moremo iti, lahko pa gremo v
globino in višino. Tu je odgo-
vor na travme slovenske zave-
sti. Tu imamo neomejene mož-
nosti, neomejen prostor - v glo-
bine in višine. Kakšen veliča-
sten narod bi lahko bili, če bi te
neomejene možnosti izkoristi-
li!«
Veličasten narod v smislu
pojmovanja dr. Rodeta morda
res še ne bomo dolgo, vendar
so se nekateri, če poenostavi-
mo prejšnjo izjavo, v globine in
višine podali že prejšnji mesec.
Novi slovenski junak Primož
Peterka, na primer, ki na vse-
slovenskem prazniku v Planici
sicer res ni poletel najvišje, bil
pa je dovolj visoko, da bo za
vse večne čase zapisan kot prvi
Slovenec, ki je osvojil svetovni
smučarski pokal. V nasprotno
smer, v zemeljske globine, pa
se je nekaj dni pred njim spu-
stil novi stari minister za gos-
podarske dejavnosti Metod
Dragonja. Mimogrede je ve-
lenjskim rudarjem, ki se ne
bojijo prihodnosti, saj imajo še
250 milijonov ton premoga,
obljubil, da jim bo vlada letos
priznala za 10 odstotkov višje
cene.
Treba je nehati z
neumnostmi
In kaj sta v minulem mese-
cu počela novopečena sloven-
ska vlada in že nekoliko »ohla-
jeni« parlament? Poznavalci
pravijo, da je za resne analize
prvih vladnih korakov še prez-
godaj, je pa pomenljivo, so
zapisali nekateri, da na vseh
vladnih tiskovnih konferen-
cah nastopa za zdaj samo pod-
predsednik Marjan Podobnik
in človek ima občutek, da je
pravzaprav on šef vlade.
Koalicija se je ves mesec
spopadala z izredno občutlji-
vim vprašanjem - z vračanjem
gozdov Cerkvi, na katerem bi
lahko marsikomu tudi spodr-
snilo. Spolzko situacijo delno
rešujejo združena lista in dru-
gi zbiratelji glasov, ki z različ-
ni vprašanji o tem, koliko goz-
dov vrniti in komu, pomikajo
odgovore nekam v prihod-
nost. Državni poslanec dr.
Franc Zagožen pravi, da bi s
takšnimi neumnostmi, kot so
spori zaradi gozdov, morali
čimprej nehati, še zlasti zato,
ker nekatere stranke izkoriš-
čajo denacionalizacijo za nič
drugega kot za manipulacijo.
Najprej vlada nato pa še par-
lament sta si minuli mesec
vzela veliko časa za plače in si
jih na koncu celo zamrznila.
Pa ne le sebi, ampak tudi vsem
ostaUm funkcionarjem in vi-
sokim državnim uradnikom.
Zamrznitev bo trajala do 1.
januarja 1998, pa se kljub te-
mu ne bo nikomur hudo godi-
lo. Niti predsedniku vlade s
skoraj 500 tisoč tolarji na me-
sec, niti predsedniku parla-
menta s 458 tisočaki, pa tudi
najbolje plačanemu poslancu
Izidorju Rejcu ne, saj bo na
mesec dobil skoraj 473 tisoč
tolarjev. Zanimivo bi bilo ve-
deti, kaj neki o zamrznitvi
funkcionarskih plač menijo
delavci celjske Zlatarne, Emo-
vih kotlov, slatinske Steklarne,
pa celjske Metke, laške predil-
nice in še marsikdo drug. Celj-
ski zlatarji, ki so se prejšnji
mesec spet borili, da bi svoje
podjetje spravili na noge in ga
usmerili proti lepši bodočno-
sti, so nekaj časa stavkali, nato
so dobili plače za lanski de-
cember in na koncu prekinili
stavko. Do kdaj? Stroje so uga-
snili tudi v Metki, saj brez
plač, dela in šefov preprosto
niso več vedeli, kako naprej.
in so predlagali stečaj. f^j^jJ
voljni so bili in so še vedno^
Steklarni Rogaška Slatina, ifi
je z 880 milijoni tolarjev izgj^:
be za vratom postala ne^^^
povsem drugega kot nekoč ta!
ko opevani »paradni konj« n^
šega gospodarstva.
Bilo je tudi
»rožnato«
Da vse le ne bi bilo tako
zmrznjeno in črno, so v n.
četku preteklega meseca pg,
skrbeli najprej znani floristj
ki so nam zadnjega dne med!
narodnega specializiranega
sejma Flora 97 v Celju razve,
selili srce in dušo s prekrasni,
mi cvetličnimi aranžmaji, na.
to pa so moški kar dvakrat v
mesecu poskrbeli, da smo se
ženske s silnimi šopki vred
zavile v lažno kopreno po.
membnosti, enkratnosti in
neizmernega občudovanja.
Še sreča, da so prav tiste,
»ženske« dni, v Ljubljani i
izidom knjige »Položaj žensk
v Sloveniji v devetdesetih le-
tih« opozorili, da je resnično
življenje povsem drugačno,?
zadnjih šestih letih so bile
namreč ženske žrtev nasilja v
kar 6.121 primerih, pri nasilju
nad otroki pa je v tem času šlo
kar v 80 odstotkih primerov
za nasilje nad deklicami. Šte-
vilke, ki stisnejo pri srcu, zato
jih bo večina pozabila. Do
naslednjega 8. marca. Letoš-
njega pa se bodo, seveda sa-
mo v dobrem, morda še nekaj
časa spominjali vsi, ki so ve-
čer tega dne preplesali v celj-
skem Narodnem domu na tra-
dicionalnem valčkovem veče-
ru. O plesu pa tega dne goto-
vo niso razmišljali srednješol-
ci, saj se jim je iztekel zadnji
dan za prvo prijavo za vpis v
študijskem letu 1997/98. Os-
novnošolci so lahko z odloči-
tvijo še malce počakali, saj se
je njihov zadnji dan iztekel
slab teden kasneje.
Na dan vseh dni - velikonočno nedeljo, smo, čeprav prikraj-
šani za eno urico spanja, pozabili na marsikatero skrb.
Prava redkost je na enem mestu videti toliko veselih in razigranih žensk. Pa kaj ne bi bile, saj so se peljale proti morju. Naša
časopisno-radijska hiša je v veliko zadovoljstvo prav vseh spravila »pod streho«, jubilejni, 25. izlet 100 kmečkih žensk na morje.
V Celju je bil od 18. do 21. marca sejem EKO, namen}^^
zdravemu in čistemu okolju, v soboto, 22. marca, so se ^^
čistejše okolje trudili Celjani kar sami. Organizatorji so
zadovoljni z očiščevalno akcijo ob Šmarstinskem jezeru in
Savinji. Ko bo skrb za okolja postala način našega življenj^'
bodo tovrstne akcije še bolj uspešne, ali pa jih sploh ne"
treba več.
žl snopič
kronika meseca
25
^ledtem ko so se v prvi po-
lici marca slovenski novi-
itji smučarji podili po zasne-
jiih progah Rogle in prazno-
j svoje jubilejno, trideseto
tkanje, smo se v dolini že
j(!eli pripravljati na pomlad.
Lokah pri Boletini je lahko
jrsikdo občudoval redko ve-
onočnico, v večini občin pa
pričeli napovedovati veliko
omladansko čiščenje. Prav
isrečeno je prav v ta čas
adla« otvoritev pralnice v
lanski vasi, za katero pravi-
da je najsodobnejša in naj-
fja pralnica v Sloveniji in v
JI delu Evrope.
Ikromni občinski
mosnjicki
! Ljubljani so se o držav-
Es. proračunu za leto 1997
šli pogovarjati šele zadnje
smarca, v marsikateri obči-
celjske regije pa so se z
otami, ki so jim odmerjene
letos, seznanili že v začet-
li meseca. Kaj prav posebno
liikega se ne bo dalo naredi-
iSo ugotavljali skoraj vsi po
sti. Na primer v občini Koz-
ikjer se občinska uprava sti-
li le v eni sobici, na primer,
IV Rogatcu, kjer so se kljub
lomnemu občinskemu
»šnjičku odločili, da bodo
bs zgradili nov stanovanjski
ok, v Rogaški Slatini bodo
Siar namenili za izboljšanje
igojev za svoje šolarje, v Slo-
Sskih Konjicah, kjer so se
•finski svetniki odločili, da
bodo s posebno komisijo po-
skušali rešiti dolgoletni spor
med krajani Zbelovega ter Pe-
karno in slasčičarno Rogla, pa
bodo letos z novimi naložba-
mi razvijali turizem. Brez pro-
računa, čeprav so pričakovali
drugače, pa so še vedno v
Žalcu, saj se svetniki niso mo-
gli dogovoriti o posameznih
proračunskih postavkah. Ne-
kateri pravijo, da to ni prav nič
čudnega, saj se v svetu marsik-
daj ne morejo dogovoriti in
uskladiti niti o dnevnem redu.
O lanskem proračunu, saj so
letošnjega že zdavnaj sprejeli,
pa so se pogovarjali v občini
Laško. Ko so svetniki ugotovili,
da nekateri podjetniki, ki so v
letih 1991 in 1992 vzeli občin-
ska posojila, dolgujejo občini
skoraj 30 milijonov tolarjev, so
zahtevali, naj jih občinske služ-
be čimprej izterjajo, če bo tre-
ba, tudi z rubežem. Občina
namreč hudo potrebuje denar,
saj si tudi zaradi lastne zadol-
ženosti ne more privoščiti prav
nič novega in marsikateri ob-
čan se je že krepko naveličal
tistega najbolj pogostega odgo-
vora, da ni denarja. V celjskem
Pečovniku in laškem Rifengoz-
du že sodijo v to vedno večjo
skupino upravičenih nezado-
voljnežev in se preprosto ne
nameravajo več dolgo voziti po
razriti in nevarni cesti, ki pove-
zuje oba zaselka. Zaradi ceste
je prejšnji mesec vrelo tudi v
Lučah, ker jim je država brez
njihove vednosti za pol metra
zožila cesto Ljubno-Luče.
Enim žalost,
drugim veselje
v Šentrupertu nad Laškim so
se 3. marca poslovili od svoje
najstarejše občanke in tudi ene
najstarejših Slovenk Julijane
Zapušek. Komaj dva dni kasne-
je pa je Slovenijo pretresla smrt,
s kakršno se težko soočijo tudi
najbolj trdni med nami. V vasi
Tekačevo pri Rogaški Slatini so
odkrili štiri trupla in enega naj-
hujših zločinov ^ri nas v zad-
njem desetletju. Čeprav storilec
ali storilci še vedno niso odkriti
in je bolečina tistih, ki so izgubi-
li svoje drage, še vedno velika,
pa je, morda za koga malce
kruto rečeno, življenje šlo na-
prej in prineslo tudi kaj lepega.
Na primer pomlad 20. marca,
natanko ob 14. uri in 55 minut.
Pa neizmerno veselje stotniji
kmečkih žensk, ki jih je naša
hiša popeljala na izlet na morje.
In to že petindvajsetič zapovrst-
jo. Zares smo zadovoljni, da
smo od 24. marca leta 1973 do
letos razveselili kar 2500 žensk.
Vsesplošno veselje pa je zad-
nji teden minulega meseca zaje-
lo staro in mlado. Začelo se je že
s cvetno nedeljo in se v prav
posebnem razpoloženju nada-
ljevalo do dneva vseh dni - veli-
konočne nedelje. Mir pred praz-
nikom sta nekoliko skrila le Zla-
torog in Kozorog, ki sta tako
silovito prekrižala roge, da borba
gotovo ne bo končana toliko ča-
sa, dokler šibkejši ne bo omagal.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Slovenija je 23. marca dobila novega junaka. Ime mu je Primož Peterka.
^'^eteklem mesecu se je pričelo nogometno prvenstvo, v Parizu je bilo dvoransko svetovno
^fistvo v atletiki, na katerem sta se dobro odrezala tudi naša Gregor Cankar in Anja Valant,
^^dl pa se je prvi del košarkarskega prvenstva. Pivovarna Laško, Polzela in Kemoplast iz
^iurja so se razvrstili v zgornjo končnico. Marec je bil uspešen tudi za celjske rokometaše.
''Pre; so sicer domn. marsikoga razočarali, nato v Barceloni prav vse po vrsti navdušili in se
na koncu poslovili od pokala rokometnih prvakov.
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
SNOPIČ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
%. SNOPIČ
INFORMACIJE
29
30
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CEUE
OD 3. 4. DO 9. 4. 1997
Četrtek, 3.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam da-
nes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 10.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Poro-
čila, 13.15 Za volanom, 14.00
Pričetek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 15.00 Obve-
stila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 16.15 Domačih 5, 17.00
Kronika, 18.00 20 vročih, 19.45
Pravljica za lahko noč, 20.00
Ročk blok , 21.00 Nokia, 22.00
Zaključek sporeda in priključi-
tev RaSlo.
Petek, 4.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam da-
nes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda ,9.30 Črna pika,
10.00 Novice, 11.15 Nagradna
igra, 12.00 BBC novice, 13.00
Poročila, 13.15 S knjižnega tr-
ga, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Obvestila, 15.15 Podalp-
ski biser, 15.30 Dogodki in od-
mevi RaSlo, 17.00 Kronika,
18.00 Evropa v minulem ted-
nu - oddaja BBC London, ki jo
pripravlja Brane Kastelic,
19.00 Glasba je življenje, 19.45
Pravljica za lahko noč, 20.00
DJ Robi, 21.00 DJ time, 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitev RaSlo.
Sobota, 5.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam da-
nes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 9.30 Filmski
sprehodi, 10.00 Novice, 10.30
V modnem vrtincu, 12.00
BBC novice, 13.00 Novice,
13.15 Študentski servis, 14.00
Pričetek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 15.00 Obve-
stila, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika, 19.00
Športni večer na Radiu Celje,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Nedelja, 6.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00
Druga jutranja kronika RaSlo,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 9.15 Luč
sveti v temi, 10.00 Novice,
12.00 BBC novice, 12.30 Iz do-
mačih logov - oddaja Jureta
Krašovca, 13.00 Čestitke in
pozdravi, 20.00 SQ dance,
21.00 Pod domačo lipo, 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitev RaSlo.
Ponedeljek, 7.4; 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 5.30 Na
današnji dan, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.20 Pregled dnev-
nega tiska, 6.45 Horoskop,
7.00 Druga jutranja kronika
RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 10.00 Novi-
ce, 10.15 Športno dopoldne,
12.00 BBC novice, 13.00 Poro-
čila, 13.15 Minute za zdravje,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski bi-
ser, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 17.00 Kronika 18.00
Podalpski pop ročk , 19.45
Pravljica za lahko noč, 20.00
Vrtiljak polk in valčkov, 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitev RaSlo.
Torek, 8.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 10.00 Novi-
ce,
11.15 Center mejnih znano-
sti, 12.00 BBC novice, 13.00
Poročila, 13.15 Pokličite in
vprašajte, 14.00 Pričetek po-
poldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Obvestila,
15.15 Podalpski biser, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 18.00 Radi ste
jih poslušaU, 19.45 Pravljica
za lahko noč, 21.30 Iz glasbe-
ne skrinje, 22.00 Zaključek
programa in priključitev Ra-
Slo.
Sreda, 9.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 10.00 Novi-
ce, 12.00 BBC novice, 13.00
Poročila, 13.15 Mah O, 14.00
Pričetek popoldanskega spo-
reda, 14.15 Jack pot, 15.00 Ob-
vestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 16.15 Pop loto, 17.00 Kro-
nika, 18.00 Full cool, 19.45
Pravljica za lahko noč, 21.00
Glasbeni ex-press. 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Radio Celje oddaja
od 5.00 do 22.00.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
21.	3.: Kristina JERANKO iz
Pristave pri Mestinju - deklico,
Vesna JAKOPIČ iz Ponikve - deč-
ka, Silva JURGELJ iz Šentjurja -
dečka, Anita OGRAJENŠEK iz
Žalca - deklico, Verica SEUAK iz
Loke pri Zidanem Mostu - dekli-
co, Matejka MUŠIČ iz Vojnika -
dečka in Miroslava GROBELNIK
iz Griž - dečka;
22.	3.: Irena CAJZEK iz Rim-
skih Toplic - deklico, Frančiška
MOČENIK iz Šentvida pri Gro-
belnem - deklico, Sonja ZOBEC
iz Podčetrtka - deklico in Neža
MASTNAK iz Laškega - dečka;
23.	3.: NadaŠTOKOVNIKiz
Nove Cerkve - dečka. Jasna
ARČAN iz Šmartnega v Rožni
dolini - dečka, Irena SELIČ iz
Laškega - dečka in Marinka
VODUŠEK iz Rogatca - dečka;
24.	3.: Klavdija DUŠAK iz
Celja - deklico, Nataša ŠAR-
LAH iz Celja - deklico, Frančiš-
ka HUDEJ iz Letuša - deklico,
Jožica STRAŠEK iz Podplata -
deklico in Metka BEZGOVŠEK
iz Jurkloštra - deklico;
25.	3.: Marija OCVIRK iz
Celja - dečka, Zvonka DEČMAN
iz Laškega - deklico in Nada
LEDNIK iz Dramelj - deklico;
26.	3.: Irena ŽGANK iz Zreč
-	dečka. Greta KOŽEU iz Pla-
nine pri Sevnici - deklico,
Aleksandra TOLIMIR iz Celja -
dečka, Mojca KODRIČ iz Celja
-	dečka in Renata MASTNAK
iz Gorice pri Sevnici - deklico;
27.	3.: Darja GORENAK iz
Zreč - dečka, Marjeta LUKAN
iz Velenja - dečka in Sanja
JURIČ iz Mozirja - dečka.
POROKE
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Aleksander
PONGRAČIČ iz Prišlina v
Rep. Hrvaški in Vesna ZAVR-
ŠKI iz Irja.
Žalec
Poročila sta se Tomaž PUN-
GARŠEK in Tatjana JERANKO
oba iz Dolenje vasi.
SMRH
Celje
Umrli so: Rihard TUŠEK, 67
let iz Hrastnika, Anton JURAK,
75 let iz Kasaz, Mihael VOLČIČ,
73 let iz Pečovja, Marija KNEZ,
77 let iz Celja, Angela ŠANCA,
65 let iz Rifengozda, Stanislav
ZDOLŠEK, 57 let iz Žalca, Kata-
rina VIDMAJER, 65 let iz Bu-
kovžlaka, Frančiška HRIBER-
ŠEK, 93 let iz Tomaža nad Vojni-
kom, Angelca PUŠNIK, 85 let iz
Curnovca, Ana HOJAN, 79 let iz
Velenja, Friderika KOŠTOMAJ,
85 let iz Celja, Elizabeta VER-
BIČ, 88 let iz Sj). Ponkvice, Ne-
ža ŠTEFANČIC, 85 let iz Velike
Pirešice, Marija LAMPRET, 77
let iz Tomaža nad Vojnikom,
Elza GOLOB, 60 let iz Žalca,
Anton ŠUMEČ, 71 let iz Vrbne-
ga, Janez RESNIK, 65 let iz Pod-
volovjeka, Veronika K VEDER,
64 let iz Zabukovice, Rozalija
KUŽNER, 69 let iz Rogaške Sla-
tine, Ana ŠTIGLIC, 82 let iz
Juvanja, Zoran CVAHTE, 45 let
iz Lopate, Ana SKRT, 88 let iz
Celja, Terezija LILEK, 90 let iz
Rogaške Slatine, Jožef GRE-
GORČIČ, 87 let iz Celja, Darinka
KOKOL, 88 let iz Celja, Marija
SUŠNIK, 91 let iz Celja, Branka
BORIŠEK, 45 let iz Griž, Franc
ES, 65 let iz Celja, Bego BEGO-
VIČ, 67 let iz Celja, Marija BO-
RNŠEK, 88 let iz Prekorja in
Ana KIKER, 79 let iz Celja.
Šentjur pri Celju
Umrla Je Anica POŠTRAK,
44 let iz Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Monika KRIŽAN,
85 let iz Loga, Štefan POHA-
RC, 75 let iz Tekačeva, Fran-
čiška POHARC, 73 let iz Teka-
čeva, Helena KROŠLIN, 36 let
iz Topol, Viktorija KROŠLIN,
17 let iz Topol, Angela PERKO-
VIČ, 75 let iz Rogaške Slatine
in Rudolf PODHOSTNIK, 91
let iz Rečice.
Velenje
Umrli so: Albin GOBEC, 69
let iz Resevne, Julijana HUDA-
LES, 69 let iz Velenja, Josip
BEGIČ, 83 let iz Ivanič grada,
Neža KOVAČEC, 78 let iz
Šmartnega ob Paki, Angela
GOLČMAN, 86 let iz Kozjaka
in Frančiška DOLER, 80 let iz
Škal.
Žalec
Umrli so: Veronika FUNDA,
83 let iz Dolenje vasi, Alojz
ŠTORMAN, 57 let iz Podloga v
Savinjski dolini, Frančiška
COKAN, 84 let iz Gotovelj,
Frančiška BLATNIK, 82 let iz
Tešove, Jožefa HRASTOVEC,
41 let iz Sela, Andrej FONDA,
49 let iz Latkove vasi, Franc
PUSTOSLEMŠEK, 70 let iz Ka-
ple in Ludvik OREŠNIK, 74 let
iz Pariželj.
IZBOR IZ SPOREDA
Petek, 4. aprila ob 18.00:
Evropa v minulem tednu
z aprilom vam bomo vsak petek ob 18.00 ponudili v posluša-
nje zelo aktualno in odlično pripravljeno oddajo Evropa v
minulem tednu, ki jo pripravlja slovensko uredništvo london-
skega BBC, pod njo pa je podpisan Brane Kastelic. Oddaja je
polna zanimivosti iz sveta politike, gospodarstva, kulture, šov
biznisa... Zajema vse, kar se je zgodilo v enem tednu. Ne vleče
se kot jara kača, saj traja 15 minut. Prepričani smu, da bo
prijetno popestrila naš program.
Sobota, 5. aprila ob 10.30:
V modnem vrtincu
v modnem vrtincu, priljubljena oddaja Vlaste Cah-Žerovnik
bo znova polna zanimivosti iz sveta mode. Gost v studiu bo
znani fotograf Stane Jerko, na telefonski zvezi pa gostja oddaje
Majda Sepe.
Od ponedeljka do petka, ob 19.45:
Pravljica
Odslej boste v tem času od ponedeljka do petka prišU na svoj
račun otroci. V program smo namreč uvrstili novo oddajo in jo
naslovili Pravljica za lahko noč. Za vas bo gledališki igralec
Renato Jenček prebiral pravljice in vas z njimi zazibal v sladke
sanje.
V petek bo avdicija
Jutri, v petek, pripravljamo avdicijo.
Vsi tisti, ki ste nam poslali prijave zanjo, ste verjetno že
prejeli po pošti povabilo kdaj naj se jutri oglasite na govorni
preizkus, nekaj pa vas je, ki smo vas morali, žal, obvestiti, da
ne ustrezate razpisnim pogojem. Radijci si od jutrišnje
avdicije veliko obetamo. Veseh nas, da se je prijavilo zelo
veliko mladih ljudi, od katerih pričakujemo potem, ko bodo
opraviU govorni preizkus in govorne vaje, da bodo vnesli
programsko svežino na valove Radia Celje. Na mladih svet
stoji, pravijo, in mi se tega zavedamo. Zato tisti, ki ste jutri
povabljeni na govorni preizkus, pustite tremo doma, bodite
samozavestni in se dajte preizkusiti.	NGL
Darujte icri!
Rdeči križ Slovenije pri-
pravlja za april krvodajalske
akcije tudi na našem območ-
ju. V Ravnah nad Šoštanjem
bo 10. aprila, v Velenju 16.,
17. in 18., v Zrečah 18., v
Radečah 23. ter na Planini
pri Sevnici 24. aprila.
DEŽURSTVA
iLEKARN
CEUE: Glavna lekarna ij'
Stanetovi ulici v Celju je o^
ponedeljka do petka odprtaod
7. do 20. ure, ob sobotah od^
do 13., od 13. ure dalje v sobo!
to, do ponedeljka do 7. ^
zjutraj pa je organizirano 24,
urno dežurstvo. Enako veljj
tudi za praznike.
ŠENTJUR: Od ponedeljl^j
do petka od 7. do 18. ure, ot,
sobotah od 7. do 13. ure.
SLOVENSKE KONJIq
med tednom je odprta od 7,30
do 13. ure in od 14. do 20., oj)
sobotah pa od 7.30 do 13. ure,
Ob nedeljah imajo redno 4
žurstvo od 9. do 12. ure.
LAŠKO: Od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, oj)
sobotah od 8. do 12 ure.
MOZIRJE: Od ponedeljka
do petka od 7. do 19. ure, ob
sobotah od 7. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
do 13. ure. Dežurna služba je
organizirana neprekinjeno.
Podjetje NT&RC d.0.0.,
direktor: Jože Cerovšek.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: Prešernovai
19,3000 Celje, telefon (063) 442-500,
442-201,442-223, fax: 441-032..
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda KJanšek, te).:
442-500, Int. 28. Mesečna naročnin?
je 930 tolarjev. Za tujino je letn^^,
naročnina 22.000 tolarjev. Številka'
žiro računa: 50700^03-31198. i
Nenaročenih rokopisov in fotografij'
ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor. Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
CSTEiTJ
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Baša, Janja Intiharj Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Gregor Katič, Urška
SeliŠnik, Ivana Stamejčič, Željko
Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
pomočnika: Robert Kojterer, Igor
Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.

Direktor: Franček Pungerčič. ^
V. d. odgovorne urednice: Nataša
Gerkeš-Lednik.
Pomočnik urednice: Mitja Uinnil^
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed.,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek. ž
Telefon studia: 441-310,441-510- /
MiNCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostor^
v Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitvi
Direktor Agencije: Rado Panteli^ -
Propaganda: Valter Leben, VojK" |
Grabar, 231atko Bobinac, Carmei'
Hriberšek, Vesna Matjašič;
tajnica: Suzana Rober.
Telefon:
063/442-500, 442-201, 442-223-1
fax: 441-032,443-511 I
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE CELJE
Komisija za nadzor nad upravljanjem s poslovnimi prostori
RAZPISUJE NA OBMOČJU OBČINE VOJNIK
na osnovi 13. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorovv najem
(Ur. list RS 1/93 in 21/94)
JAVNI NATEČAJ
brez licitacije najemnine
za oddajo poslovnih prostorov v najem:
I.	Vojnik, Prušnikova 5, v velikosti 116.45 m^ - pritličje
II.	Vojnik, Prušnikova 5, v velikosti 138.07 m^ - pritličje
III.	Vojnik, Celjska cesta 14, v velikosti 26.69 m^ - pritličje
1.	Poslovni prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas.
2.	Poslovni prostori se oddajajo za trgovsko, storitveno ali proizvod-
no dejavnost.
3.	Prijavi na razpis je potrebno predložiti:
-dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti;
-za fizične osebe obrtno dovoljenje, izpisek iz registra samostojnih
podjetnikov aH dokazilo, da se ponudnik ukvarja z umetniško
dejavnostjo;
-za pravne osebe Izpisek Iz sodnega registra;
-dokazilo o plačanih družbenih dajatvah za fizične osebe oziroma
plačilni sposobnosti za zadnjih šest mesecev za pravne osebe;
-program dejavnosti In reference.
4.	Prijave na javni natečaj sprejema Stanovanjski sklad občine
Celje, Trg Celjskih knezov 8.
5.	Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave razpisa.
6.	Poslovni prostor si zainteresirani lahko ogledajo In dobijo
podrobne informacije po predhodnem dogovoru po telefonu 772-
125, Občina Vojnik (kontaktni osebi Mojca Bombek ali Jelka
Gregorc).
7.	Poslovni prostor si za potrebe svoje dejavnosti priredi najemnik
sam, ki si priskrbi tudi vsa potrebna dovoljenja.
8.	Prednost pri Izbiri bodo Imeli tisti ponudniki, ki so pripravljeni
začeti z obratovanjem v najkrajšem času In bodo predložili najpri-
mernejši program.
9.	[ponudnikom bo sklep o Izbiri vročen v 15. dneh po seji komisije
za oddajo poslovnih prostorov.
10.	Najemna pogodba bo sklenjena v 8. dneh po pravnomočnosti
sklepa o Izbiri najemnika.
t. SNOPIČ
KRONIKA
31
NAŠI POLICISTI
Slavko Šmigoc
jl^o šmigoc je od lani
jja policijskega okoliša za
Ljevne skupnosti Mozirje,
jjca, Nazarje in Šmartno
i preti, kar je, gledano po
Jjdratnih metrih, veliko,
fcej razgibano in obsežno
jjiočje. Sicer so na prosto-
celotne Zgornje Savinjske
jliiie trije vodje okolišev.
^ko Šmigoc je nadelovno
ifsto v Policijsko postajo Mo-
^e prišel pred 16 leti, tako da
,Že dodobra spoznal navade
lobičaje krajanov, med kate-
jii živi in dela. »Po osnovni
I sem na Ptuju končal trgov-
^šolo, zaradi težav z zaposli-
jo pa sem se odločil za vstop
jd policiste. Takrat je še ve-
jo načelo, da naj policisti ne
;ielali v svojem kraju, in tako
ime razporedili v Mozirje,
jal sem tu, si ustvaril druži-
lin sedaj se tukaj ne počutim
tujec. Kljub temu pa se na
še vedno rad vračam,« je
edal Slavko.
F novo dolžnostjo, prej je
vodja varnostnega okoliša,
daj pa kot vodja policijskega
bliša, se Slavko ukvarja
cdvsem s preventivo. Tako
fd drugim seznanja občane,
|;o naj se samozaščitno ob-
jšajo, jim svetuje, kako se
Kititi pred vlomi, kako zaš-
vozila... V zadnjem času
fe dosti poudarka delu z
plimi že v vrtcih in šoli.
leg različnih predavanj
Kmlja otroke in jih pouču-
kako naj prihajajo v šolo.
BI akcijam so sicer name-
rni začetki šolskega leta,
udar jih pripravljajo tudi
ed letom, če se izkaže potre-
.Slavko je tisti, na katerega
se lahko občani obrnejo s svo-
jimi vprašanji in težavami.
»Projekt je zaživel lani, pri
občanih pa je zaenkrat več
odziva med tistimi, ki so že
imeli slabe izkušnje,« je ome-
nil Slavko. Vodje varnostnih
okolišev se na nivoju uprave
za notranje zadeve srečujejo
vsake četrt leta in takrat je na
vrsti dodatno izobraževanje
ter izmenjava izkušenj. Na
splošno Slavko ocenjuje, da
bo treba poskrbeti še za do-
datno obveščanje krajanov o
novem projektu, da pa je do-
datna preventiva sploh v zad-
njem času nujno potrebna.
V Policijski postaji Mozirje
se večkrat ubadajo s kadrov-
skimi težavami, in zato se zgo-
di, da Slavko poleg svojih
opravlja tudi represivne nalo-
ge. Sicer mozirski policisti
ugotavljajo, da je bila lani var-
nost v Zgornji Savinjski dolini
kar na zadovoljivi ravni, s sku-
pinskim delom pa so uspeli
izboljšati tudi varnost v cest-
nem prometu...
Trenutno Slavka najbolj skr-
bijo mladoletniki v Nazarjah
in Varpolju. Tu se namreč do-
gaja, da otroci med 15. in 18.
letom za par sto mark kupijo
neregistriran avto ali motor,
potem pa se, po navadi z večjo
družbo, odpeljejo.... »S temi, v
bistvu otroci, se res trudim.
Nenehno jih opozarjam, po-
govarjam se tudi z njihovimi
starši, ker se lahko zgodi kaj
hudega,« pravi Slavko. Sicer je
njegova želja, da bi se lahko še
več družil in pogovarjal z ljud-
mi, saj je prepričan, da bi tako
izvedel za veči lO težav, ki pe-
stijo »njegove« občane, in jim
tako tudi najlažje svetoval.
URŠKA SELIŠNIK
»Če poznaš več ljudi in se družiš z njimi, izveš za več težav, ki
jih bremenijo. Preventivno delo je potem precej lažje,« je
prepričan vodja policijskega okoliša Slavko Šmigoc.
Pogin rib v Dravinji
Minuli petek okoli 10.20 ure je prišlo do pogina rib v reki
Dravinji v Slovenskih Konjicah.
Onesnaženje je, kot kaže dosedanja preiskava, povzročil
iztok iz kanalizacije Stari trg. V onesnaženi vodi je poginilo od
250 do 300 kg rib, ribiška družina iz Slovenske Bistrice (sekcija
Slovenske Konjice) pa je oškodovana za približno 1 milijon 800
tisoč tolarjev.	M.A.
MINI KRIMICI
Uicradei orodje
v noči na sredo, 25. marca,
je nekdo vlomil v prostore
podjetja za urejanje voda v
kraju Vrbje. Ukradel je kotno
brusilko, varilni aparat in ne-
kaj drugega priročnega orod-
ja. Lastnika je oškodoval za
približno 80 tisoč tolarjev.
Lotil se je tatre
V noči na 25. marec se je
neznani storilec (morda jih
je bilo tudi več) ustavil na
počivališču ob avtocesti na
■ Lopati in s tam parkiranega
tovornjaka-dvigala znamke
Tatra demontiral vsa štiri ko-
lesa s pnevmatikami. S tem
pa še ni bil zadovoljen, saj je
ukradel tudi dva akumulator-
ja in tako lastnika Stanka J.
oškodoval za okoli 100 tisoč
tolarjev.
Presenečenje
v torek, 25. marca ponoči,
je 22-letni Jože G. iz Zaloga
pri Šempetru poskušal z be-
tonskim zidakom razbiti ste-
klo na izložbi urarstva Polaj-
žer v Žalcu. Ker pri tem ni bil
uspešen, je razbil steklo na
vhodnih vratih lokala, pri
tem pa spet ni imel sreče, saj
ga je zalotil varnostnik pod-
jetja Varnost in ga na kraju
dejanja zadržal do prihoda
policistov.
Prost vstop V
stanovanje
Neznani storilec je 26. mar-
ca dopoldne izkoristil krajšo
odsotnost Slavice P. in vstopil
v njeno stanovanje na Preži-
hovi ulici v Žalcu, ki ga je
pozabila zakleniti. Iskal, našel
in odnesel je zajeten šop ban-
kovcev, vrednih 350 tisoč to-
larjev.
vlomilec praznih
rok
v dneh od 22. do 26. marca
je neznani stlorilec vlomil v
vikend hišo Ivanke C. v Strop-
niku pri Vranskem. Pri vlomu
je bil precej grob, saj je samo z
vlamljanjem lastnici povzročil
za okoli 50 tisoč tolarjev ško-
de, sicer pa je iz vikenda odšel
praznih rok. Očitno ni našel
tistega, kar je iskal.
Če ni nikogar
doma
v času od konca minulega
leta do prejšnjega četrtka je
neznani storilec na Polzeli
vlomil v stanovanjsko hišo
Frančiška ?., ki je na zača-
snem delu v tujini. Ukradel je
satelitsko anteno, usnjeno
moško jakno, več vodovodnih
pip in drugega vodovodnega
materiala. Lastnika je oškodo-
val za približno 150 tisoč tolar-
jev.
Odpeljal kolo
v četrtek, 27. marca zvečer,
je s hodnika v stanovanjskem
bloku na Kardeljevem trgu v
Velenju izginilo moško gorsko
kolo diamondback sorrento,
rumene barve. Lastnik Tomaž
S. je oškodovan za približno
100 tisoč tolarjev.
Ukradeni yugo
S parkirišča centra Interspar
v Celju je 27. marca popoldne
neznani storilec ukradel oseb-
ni avtomobil Zastava yugo.
Vozilo je črne barve z reg.
oznako CE 38-44S, lastnica
Valerija V. iz Celja pa je oško-
dovana za okoli 500 tisoč to-
larjev.
Motorka in
agregat
v času od 24. do 28. marca
je neznani storilec, iz nedo-
grajene stanovanjske hiše v
kraju Šibenik, ukradel motor-
no žago in agregat Tomos. Z
dejanjem je lastnika Zvonimir-
ja P. oškodoval za približno
160 tisoč tolarjev.
Ukradel, odvrgel
torbico
v petek, 28. marca dopold-
ne, je nekdo, iz pisarne Zavo-
da za kulturne prireditve v
Celju, ukradel žensko torbico,
ki jo je potem odvrgel, iz nje
pa pobral denarnico z doku-
menti in 1.500 tolarji gotovi-
ne. Lastnica Marjeta P. je oš-
kodovana za okoli 5 tisoč to-
larjev.
Vlom v trgovino
v noči na 29. marec je nez-
nani storilec vlomil v proda-
jalno Kmetijske zadruge Laš-
ko v Laškem in ukradel 200
zavojčkov različnih znamk
cigaret, okoli 15 kilogramov
kave in nekaj steklenic žga-
nih pijač. KZ Laško je oško-
doval za približno 80 tisoč
tolarjev.
Tat v Rimi janki
Minulo soboto v času od 18.
do 19. ure je neznani storilec
vlomil v butik in še dve pro-
dajalni v zgradbi Rimljanka
na Savinovi uhci v Celju. V
butiku No limit, last Andreja
J., je na silo odprl registrsko
blagajno in iz nje ukrader20
tisoč tolarjev gotovine, iz pro-
dajalne Roberto, last Romana
G., je iz registrske blagajne
pobral 2.300 tolarjev gotovi-
ne, v prodajalni Štof, last Jel-
ke R, pa je naletel na prazno
blagajno.
Zmaknil kaseto
v večernem času minulo so-
boto je neznani storilec izkori-
stil kratko odsotnost prodajal-
ke v trgovini Jarh na Cesti v
Dobrovo v Celju in iz odkle-
njenega predala pod blagajno
ukradel plastično kaseto z 250
tisoč tolarji gotovine.
Vlomilec v hiši
Neznani storilec je v noči na
29. mar^c vlomil v stanovanj-
sko hišo na Cesti v Laško v
Celju. Ukradel je štiri prstane,
15 tisoč tolarjev denarja in
moško ročno uro znamke Ti-
mex. S tem dejanjem je lastni-
ca Zdenka R. oškodovana za
okoli 80 tisočakov.
Vlomil v avtomobil
v noči na 30. marec je nek-
do vlomil v osebni avtomobil
Zastava yugo koral, ki je bil
parkiran na Ljubljanski cesti v
Celju. Iz vozila je ukradel av-
toradio sony in dva zvočnika s
polico vred. Lastnika Boštjana
G. je oškodoval za okoli 80
tisoč tolarjev.
Vlomilec v
skladišču
v času od minulega petka
do nedelje je na Cesti v Laško
v Celju nekdo vlomil v priroč-
no skladišče, kjer poklicni ga-
silci shranjujejo najdena eks-
plozivna telesa. Odnesel je 3
kilograme eksploziva amonal
in 5 ročnih bomb.
Izginil priklopnik
v dneh od minule sobote do
ponedeljka je neznani storilec
ukradel lahek priklopnik TPV
A6, z reg. oznako CE 30-05H.
Priklopnik je bil parkiran na
dvorišču na Mariborski cesti
10 v Celju, lastnik Štefan C. iz
Celja pa je oškodovan za prib-
ližno 180 tisoč tolarjev.
M.A.
Z gorečimi oblačili po hribu
Nedeljsko streljanje z možnarjem na trav-
Iku v kraju Škalce se je za enega od
leležencev slabo končalo.
Trije mladi fantje iz Škalc so nedeljsko
[likonočno praznovanje obeležili, tako kot
[leva stara navada, tudi s streljanjem z mož-
icem. Pri tem so uporabljali baklo, ki so jo
bivali z bencinom iz plastične ročke. Naen-
fet pa se je ročka vžgala, šestnajstletni An-
Rj pa je skočil nanjo, da bi ogenj pogasil.
Ker je pri tem nekaj bencina brizgnilo po
njem, so se mu vnela oblačila, fant pa je v
paničnem strahu in plamenih, ki so ga zajeli,
tekel po hribu navzdol. Prijatelj, ki je stekel za
njim, mu je uspel s telesa strgati goreča
oblačila. Andreja so najprej odpeljali v konjiš-
ki zdravstveni dom, od tam pa z reševalnim
vozilom v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovi-
li, da je fant utrpel hude telesne poškodbe.
M.A.
Požar zaradi
Catkega slika
^ petek, 28. marca zvečer,
izbruhnil požar v stano-
••iskih prostorih Draga H,
^liki Pirešici.
^ stanovanju, ki se- nahaja
^ gostiščem Vervega, se je
N s podstrešnih prostorov
^iril na kopalnico, požar pa
Pogasili gasilci iz Šempetra,
''^a. Celja, Velike Pirešice,
'^^•nje vasi in Petrovč.
"otna škoda, ki je nastala,
okoli 2 milijona tolarjev,
|'skovalci pa so ugotovili,
do požara prišlo zaradi
^ega stika na električnem
Mku.
M.A.
Na predlog Finomehanike Celje, Kocbekova 3, izdaja Agencija RS za
prestrukturiranje in privatizacijo odločbo o spremembi in dopolnitvi
programa lastninskega preoblikovanja (št. LP 00185/1997-ST)
1.	Odločba Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo pod opr. št. LP
00185/94-mj z dne 6.5.1994 se razveljavi.
2.	Sprejme se spremenjeni in dopolnjeni program lastninskega preoblikova-
nja podjetja FINOMEHANIKA CEUE, Kocbekova ulica 3, Celje.
3.	Lastninsko se preoblikuje podjetje FINOMEHANIKA CELJE, Kocbekova
3, Celje.
Izbrana je naslednja kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja:
-prenos delnic na Sklad RS za razvoj po 29. členu (60.01%)
-prenos navadnih delnic na Pokojninski sklad (10.03%)
-prenos navadnih delnic na Odškodninski sklad (9.99%)
-prenos navadnih delnic na Sklad RS za razvoj (19.98%)
Sprejme se program lastninskega preoblikovanja podjetja FINOMEHANIKA
CELJE, Kocbekova 3. CEUE.
PRAVNI POUK
Vsak, ki meni, da so bile z odločbo Agencije o odobritvi zgoraj objavljenega
programa preoblikovanja kršene njegove, na zakonu temelječe pravice
oziroma pravna korist in se postopka pri Agenciji ni udeleževal kot stranka,
lahko uveljavlja varstvo svojih pravic v roku 15 dni od dneva te objave s
pritožbo na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Vlade RS v Ljubljani.
Pritožba zoper odločbo Agencije o odobritvi programa preoblikovanja se
vloži pri Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo, Kotnikova 28,
Ljubljana. Dodatne informacije dobite pri direktorju podjetja gospodu Dragu
Slakanu, telefonska številka je 483-393.
Finomehanika Celje.
32
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	Aleksandra je minuli pe-
tek popoldne sporočila, da jo
je pred Rot barom na Ulici
frankolovskih žrtev pretepel
bivši izvenzakonski partner
Damjan K. Udarci so bili tako
hudi, da je pretepena nesreč-
nica morala k zdravniku. Poli-
cisti bodo zoper grobjana us-
trezno ukrepali.
•	V stanovanju na Goriški 2,
kjer je pogosto direndaj, so se
tudi minuli petek zvečer tepli.
Jožico M. je lopnil njen dragi
Vinko R, potem pa se je vme-
šal še Franc S., ki je bil solida-
ren z Jožico in je mahnil Vin-
ka.
•	V soboto zgodaj zjutraj je
Matjaž J. prijavil, da ga je v
Bar Flyu namlatil neznan
moški in ga poškodoval pod
levim očesom. Neznanega ju-
tranjika bodo policisti poiskali
in ga poslali k sodniku za pre-
krške.
•	Na Pohorski 4 je v soboto
dopoldne Viktor V. obdeloval
svojo ženo Angelo. Zagovar-
jal se bo pri sodniku za pre-
krške.
•	V bloku na Goriški 2 se je
na velikonočno nedeljo pono-
vila petkova situacija. Jožica
M. je prijavila, da jo tepe njen
nesojeni soprog Vinko P. Po
rekonstrukciji dogajanja so
policisti ugotovili, da je Vinko
tepel Jožico in da mu je Jožica
pri tem korajžno stregla. Zato
bosta pred obličje sodnika za
prekrške stopila oba.
•	Policijska patrulja je šla v
ponedeljek intervenirat v Što-
re. Tam sta se tepla in kršila
javni red in mir Dušan P. in
Rado D.
•	Frideriku so v ponedeljek
popoldne odpovedovali živci,
ko je moral vso popoldne po-
slušati soseda Draga G., ki se
je drl na vse pretege. Hrupni
Drago bo šel k sodniku za
prekrške.
•	Muradin je v ponedeljek
ponoči prijavil, da ga je v pice-
riji Vijavaja s pepelnikom po
glavi treščil Asim B. Muradin
je bil lažje ranjen, zoper Asi-
ma pa bodo policisti ukrepali,
kot se šika.
M.A.
Nova cesta kar čez
v ■ I •
solsko igrisce
Vodstvo IV. OŠ iz Celja in
predstavniki KS Dečkovo na-
selje so minuli četrtek orga-
nizirali posvet, na katerem
so s predstavniki mestne ob-
čine skušali rešiti temeljna
nesoglasja v zvezi z novim
podaljškom Drapšinove uli-
ce do križišča z Dečkovo ce-
sto, ki ogroža varnost preko
300 otrok, ki na poti v šolo in
iz nje to cesto vsak dan preč-
kajo.
Cesta, ki sicer močno raz-
bremenjuje križišče Dečkove
in Grevenbroiške ceste, pome-
ni predvsem povečan promet
po Drapšinovi uhci, kjer je ob
glavni poti v šolo tudi vrtec.
»Ker je nova obvoznica spelja-
na tik ob šoli, je nujno potreb-
na predvsem ograja, ki bi šol-
sko igrišče ločila od ceste, nuj-
no pa je potrebno urediti tudi
ustrezen prehod za pešce
(dvignili naj bi nivo križišča
Drapšinove in Ribarjeve) in
zapreti pot, ki sedaj omogoča
nekaterim voznikom, da se
vozijo kar čez šolsko dvoriš-
če,« je povedala Nevenka Ma-
telič Nunčič, ravnateljica IV.
OŠ in poudarila, da je vodstvo
šole pristojne organe na vse
naštete pomanjkljivosti opo-
zarjalo že pred petimi leti; ko
so se načrti za izgradnjo nove
ceste pripravljali, vendar kljub
številnim obljubam pristojni
opozoril niso upoštevali. Iz-
tok Uranjek, svetovalec za
promet občine Celje in Peter
Drozg z Zavoda za izgradnjo,
ki sta se četrtkovega posveta
na IV. OŠ udeležila, sta oblju-
bila, da bodo najpomembnej-
še za večjo varnost na sporni
cesti uredili do četrtka, 10.
aprila, ko poteče tudi rok za
odpravo pomanjkljivosti, ugo-
tovljenih ob tehničnem prev-
zemu nove ceste. Obljubo s
četrtkovega posveta pa so že
uresničili predstavniki Sveta
za preventivo, saj ob kritičnih
urah že od četrtka na vseh
spornih križiščih za varnost
učencev skrbijo predstavniki
ZŠAM.
N.-M. SEDLAR
Opeharil državno
malho
Celjski kriminalisti so te
dni državnemu tožilstvu
ovadili 26-letnega R.A. iz
Celja, lastnika in direktor-
ja dveh grosističnih trgov-
skih podjetij.
R.A. je osumljen, da je v
letih 1994 in 1995 storil kazni-
vo dejanje davčne zatajitve in
kaznivo dejanje ponarejanja
ali uničevanja poslovnih listin.
Osumljeni je po izsledkih poli-
cijske preiskave posloval tako,
da je v poslovne listine vnašal
lažne podatke o prodaji blaga,
da bi se izognil plačilu promet-
nega davka. Pristojnemu
davčnemu uradu zato tudi ni
prikazoval dejanskega stanja
prometa blaga, ni vodil po-
slovnih knjig niti evidence o
prometnem davku itd. Po ugo-
tovitvah inšpekcijskih služb
naj bi se z mahinacijami pri
prodaji blaga izognil plačilu
prometnega davka v višini
preko 44 milijonov tolarjev.
M.A.
PROMETNE NEZGODE
Povozila otroka
Na Ljubljanski cesti v Celju
se je v torek, 25. marca po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je bil huje ranjen
osemletni otrok.
Mateja S. (19) iz Celja je vozi-
la osebni avtomobil iz smeri
Čopove ulice proti Gledališke-
mu trgu. Ko je peljala narav-
nost skozi semaforizirano kri-
žišče, je po prehodu za pešce
prečkala cestišče osemletna
Tamara Ž. iz Celja, ki jo je
vozilo zadelo in je pri tem utr-
pela hude telesne poškodbe.
Zapeljal v jarek
Na regionalni cesti zunaj
naselja Mrzlo Polje se je v
torek, 25. marca zvečer, pri-
petila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe.
Edvard R. (50) iz Brezja je
vozil neevidentirani traktor iz
smeri Marofa proti Mrzlemu
Polju. Med vožnjo je zapeljal
desno z vozišča in v jarek, kjer
se je traktor prevrnil na bok. V
nesreči se je traktorist lažje
telesno poškodoval, hude poš-
kodbe pa je utrpel sopotnik,
62-letni Alojz L. iz Lažiš, ki je
sedel v kabini na blatniku.
Nesreča v Lažišah
Na lokalni cesti v kraju La-
žiše se je v ponedeljek, 31.
marca zvečer, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utrpe-
la hude telesne poškodbe.
Zvonko T. (19) iz Večjega
Brda je vozil neregistrirano
motorno kolo po lokalni cesti
iz smeri Večjega Brda proti
Dežnem. Sto metrov pred sta-
novanjsko hišo Lažiše št. 1, je v
preglednem levem ovinku za-
peljal čez desni rob vozišča in
trčil v travnato brežino ter utr-
pel hude telesne poškodbe.
Zaletel se je v
drevo
Na Liptovski ulici v Sloven-
skih Konjicah se je v nedeljo,
30. marca popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri sta bila
ranjena dva udeleženca.
Rajko Š. (23) iz Bezine je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Zeč proti Tepanju. Na rav-
nem delu cestišča je zapeljal
levo z vozišča in trčil v drevo.
Po trčenju se je vozilo nekaj-
krat prevrnilo in na travnati
površini ob vozišču obstalo na
strehi. V nesreči se je voznik
lažje telesno poškodoval, huje
ranjen pa je bil sopotnik, 30-
letni Franc Š. iz Bezine.
Zapeljal v potok
Na lokalni cesti v kraju
Grajska vas se je v nedeljo,
30. marca zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili ra-
njeni dve osebi, ena huje.
Mitja L. (20) iz Grajske vasi
je vozil osebni avtomobil po
lokalni cesti skozi naselje
Grajska vas. V desnem ostrem
ovinku je zapeljal v levo preko
vozišča čez travnato brežino
in v potok Reka, kjer se je
vozilo prevrnilo na desni bok.
V nesreči se je voznik hudo
telesno poškodoval, sopotnik,
19-letni Mitja K. iz Grajske va-
si, pa je bil lažje ranjen.
Nekatere odseke že asfaltirajo
Gradnja odseka avtoceste Arja vas-Vransko hitro napreduje. Kljub težavam, ki jim jih povzroča
vreme, in kljub stavki zasebnih avtoprevoznikov, dela potekajo po predvidenem planu. Te dni
nekatere dele tega odseka avtoceste že asfaltirajo, pa tudi večina objektov kot so mostovi, nadvozi
in priključki cest so zgrajeni. Na sliki: del odseka avtoceste proti Vranskemu, ki ga gradi
Gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine, so te dni asfaltirali.	T. T.
Bo storilca našel
fotorobot?
Do poskusa ropa je prišlo v
sredo, 26. marca okoli 21, ure
v gostinskem lokalu Celjska
klet na Prešernovi ulici v Ce-
lju.
V lokal, v katerem takrat ni
bilo gostov, je vstopil neznan
moški, se za točilnim pultom
približal natakarju in od njega
zahteval, naj odpre registrsko
blagajno. V trenutku, ko je
natakar stopil za korak proti
njemu, ga je neznanec porezal
po prsih, se očitno prestrašil
in brez nadejanega plena st
kel iz lokala.
Ropar, ki je natakarja lai
telesno poškodoval, je star oki
30 let, visok je od 170 do 18
centimetrov, je srednje mo6
postave in svetlokostanjev
kratkih las. Oblečen je bil
svetlo modre kavbojke in svet
jeans jakiio, obut pd v puii«
ne bele športne copate. Nam
je imel črno volneno kapo. f
Na osnovi opisa so v krii
nalistični službi izdelali foti
robot, ki bi naj prispeval k čii
prejšnjemu prijetju storilca.
Kolesa spet vabijo
Z nastopom pomladi se spet
pričenja sezona tatvin koles.
Za storilce so zlasti vabljiva
tista, ki jih je lahko ukrasti brez
posebne muje. Preventivno ob-
našanje lastnikov koles je zato
edini recept, da se izognemo
neprijetnemu presenečenju.
Ob prijavi tatvine kolesa so
oškodovanci ponavadi zelo
skopi s podatki, saj poznajo le
znamko (proizvajalca) kolesa
in barvo. To dejstvo policistom
zelo otežuje delo pri raziskova-
nju teh kaznivih dejanj.
Zato skromen nasvet:
-kolo, ki dalj časa ni v upoi
bi, hranite v zaklenjenem pt
štoru;
-če že morate kolo pustiti i
prostem, naj bo ta prostor o
ljuden in osvetljen;
-kolo je treba zakleniti z d
bro ključavnico, še bolje pa|
je prikleniti k ograji (za
kolesa in eno od koles hkrat
- pametno si je zapisati p
datke o kolesu; če ta nin
serijske številke, si jo daj
vgravirati.
Pijan v zapornico
Voznika osebnega avtomobila, 39-letnega Danijela, so v poi
deljek, 31. marca ob 1.40 uri, v kraju Tržišče ustavili polici!
Ker je kazal očitne znake vinjenosti, so mu odvzeli voznih
dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Seveda se
Dani na to prepoved požvižgal, ob pol petih pa se je na mejn«
prehodu Dobovec zaletel v tamkajšnjo zapornico. Ker je kazal
da s svojo pijansko avanturo ne namerava nehati, so ga mot^
pridržati, seveda pa se bo srečal s sodnikom za. prekrši"
poravnati pa bo moral tudi škodo, ki jo je povzročil na izstol'
postaji na omenjenem mejnem prehodu.
Trčil v silos
Na regionalni cesti Kozje-Lesično se je v petek, 28. m^f
zgodaj zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri se je ena os^
hudo telesno poškodovala.
Iztok Z. (26) iz Kozjega je vozil osebni avtomobil iz si^^
Kozjega proti Lesičnem. Na ravnem delu ceste je zapelji',
vozišča levo in trčil v silos ob cesti ter pri tem utrpel ^^
telesne poškodbe.
' Svete gore in
Kiinšperk
Ribolov
v Kanadi
Versace na
viictorfih
' Čudovita
oicna
Nov fei jton o
Jantajici
lldomaceni morski pes
Potapljanje ob avstralskem koralnem grebenu
Dežela kontrastov in nepozabnih dožive-
, to Je Avstralija. Za nepozabno vsekakor
^a potapljanje ob velikem koralnem gre-
hu, imenovanem Great barier reef.
Dan pred odhodom smo dobro pretehtaH vse
•nudbe za potapljanje, saj vsako jutro odrine
pristanišča v Cairnsu precej gliserjev in
Irnic, ki dnevno vozijo na Reef na stotine
ristov željnih avanture.
Zgodaj zjutraj smo se vkrcali na fantastičen
ser »Super Cat« in odbrzeli proti koralnemu
fbenu. V prelepem sončnem jutru smo med
No spoznali, da bo sledil izredno zabaven
1, saj so bili člani posadke mladi in predvsem
•Ini humorja. Tako smo med osnovnimi navo-
li obnašanja v zvezi z varnostjo na ladji izvede-
<la reševanje poteka v smislu »najprej posadka,
*em ostah«, oziroma, da je na voljo tohko
Silnih
jopičev, kolikor je članov posadke ipd.
^tem ko smo brzeli mimo počasnih jadrnic,
•o spremljali kratek in jedrnat tečaj potapljanja
"iste, ki tega še nismo počeli. Razdelili so nas v
Mne po štiri, vsaka skupina pa je imela
svojega inštruktorja. »Nemudoma morate vsi
začeti z enakomernim plavanjem okoli mene,
dokler ne pridem na varno,« je bil odgovor enega
izmed inštruktorjev na vprašanje simpatične
Nemke, kaj napraviti, če se tam spodaj pojavi
kakšen morski pes. Vendar je bil šaljiv odgovor
takoj podprt z dejstvom, da je mogoče srečati le
okoli meter velike morske pse, imenovane »Reef
sharks«, ki so pohlevni kot mucek in spadajo v
skupino tistih 90 odstotkov vseh morskih psov,
ki so človeku nenevarni.
Med ribami in koralami
Ko smo prispeli na območje koralnega grebe-
na, smo bili opremljeni z neoprenskimi obleka-
mi, ki so služile bolj kot zaščita pred nevarnim
soncem, kot pa za gretje telesa v sicer topli vodi.
Vznemirjenost je naraščala. Počasi so skupine
izginjale pod površino in na vrsto smo prišli
tudi mi. Ko sem sedel na robu ploščadi in zrl v
zelenomodro globino, sem se v celotni potap-
ljaški opremi počutil kot okoren mrož, ki se je
preveč nažrl in mu ne preostane drugega, kot
da se zvali v vodo. To sem skrajno neelegantno
storil tudi sam (za razliko od inštruktorja, ki je
skočil kar na glavo z vzklikom: »God, 1 love this
job!«. Na zbirni ploščadi pod gliserjem so me že
čakala dekleta iz skupine (sicer Slovenke, s
katerimi sem skupaj potoval po Avstraliji) in
inštruktor »skinhead«, ki je ves čas, tudi pod
vodo, namesto las nosil gusarsko rutico. Še
zadnji nasveti in preverjanje opreme (tokrat
brez duhovitih izjav) in začeli smo se spuščati v
globino z rednim izenačevanjem pritiska. Ko je
dihanje in gibanje postalo spontano sem se ozrl
naokoli in zagledal kor-ale raznovrstnih oblik in
predvsem vseh mavričnih barv in velikosti, ki
jim morski tokovi dajejo videz živahnosti, hkra-
ti pa jim prinašajo tudi hrano - plankton, ki ga je
v kristalno čisti vodi v neomejenih količinah.
Nad in med koralami se živahno potikajo manj-
še in večje tropske ribe, prav tako pisanih barv
in oblik. Zares enkraten in nepozaben pogled,
tako da sem za hip pozabil, kje sem in me je iz
zasanjanosti predramila inštruktorjeva roka, ki
me je potegnila iz že prenevarne globine. Nato
je mimo, na dosegu roke, popolnoma ignorant-
sko priplavala nekoliko zastrašujoče ogromna
riba, tako da sem se prav razveselil, ko sem
opazil, da pravkar uživa v planktonski malici.
Smeh pod vodo
Ves čas smo bolj ali manj sledili inštruktorju,
ki nam je razkazoval prečudovito naravo na
koralnem grebenu, med tem pa je prihajalo do
precej komičnih situacij. Ob prizoru, ko so se
dekleta, nevajena potapljanja in z namenom
biti čim bližje inštruktorju, med sabo ves čas
zapletala in sta se dve tudi dobesedno zapletli,
sem prasnil v glasen krohot. Seveda mi je takoj
odneslo masko in sem moral na globini 10
metrov odstranjevati vodo iz nje, kar pa ni bilo
najbolj enostavno.
Ko je manjkalo le še nekaj minut, preden bi
se morah dvigniti iz globine (sicer nismo bih
globoko, saj je korale videti od 15. m pa vse do
pol metra), se nam je z leve elegantno približal
koralni morski pes in lahko smo v živo sprem-
ljali, kako ga je inštruktor nahranil (ha, ne s
planktonom).
Vsekakor je polurni potop minil (pre)hitro,
pa vendarle smo izredno zadovoljni in polni
nepozabnih vtisov lezli na ploščad in z vese-
ljem zadihali »pravi« zrak. Sledil je klasični
avstralski BBQ obrok (meso na žaru) in brez-
končno razpravljanje o potapljanju in lepotah
koralnega grebena. Med plutjem proti Cairnsu
smo si ogledali še videokaseto z zapisom
celotnega dnevnega dogajanja nad in pod vo-
do. Seveda smo jo na koncu tudi kupili, kar je
pomenilo še dodatnih 10A$ na osebo, k prejš-
njim 95A$ (11.000 SIT) za celotne stroške
dneva. Kar precej, bi rekel, vendar pa smo
mnogo bogatejši za izredno, verjetno nepo-
novljivo, življenjsko doživetje.
PETER ŽILNIK
34
VIKTORJI 96
Zlali kipci razdeljeni
Na prijetni prireditvi v Cankarjevem domu so podelili Viktorje za lanske medijske dosežke
Zlati kipci, viktorji za do-
sežke v minulem letu, so po-
deljeni. Na sobotni prireditvi
v Cankarjevem domu so jih
dobili glasbeni, radijski in
televizijski ustvarjalci, ki so
bili lani najboljši po mnenju
strokovne žirije ali po izboru
bralcev in poslušalcev (ku-
pone za televizijskega, radij-
skega in glasbenega Viktorja
smo objavljali tudi v Petici).
Prireditev je bila po mnenju
mnogih zelo dobra, zabavna
in pestra. Nagrajenci so bili
veseli, nenagrajeni pa malo
manj.
Bralci, poslušalci in gledalci
so za najbolj popularnega
glasbenega izvajalca izbrali
Adija Smolarja. Takoj po pri-
reditvi pa je Adi povedal: »Pri-
reditev je bila zelo lepa. Po-
trebno je pohvaliti organiza-
torje, revijo Stop. Moj viktor
bo verjetno v dnevni sobi na
Koroškem zraven zlatega pete-
hna. Očitno sem popularen,
čeprav sam tega ne čutim, ču-
tim pa se dokaj uspešnega. To
ne pomeni prevrata v moji ka-
rieri. Mislim, da si jo z delom
in poštenim in spoštljivim od-
nosom do publike kroji vsak
sam, ne glede na to, ali dobiva
priznanja ali ne.«
Za najbolj popularno radij-
sko osebnost si je Viktorja pri-
služil Sašo Hribar. To ni bil
njegov prvi viktor, aii tudi v
prihodnje še računa na kak-
šnega, pa je povedal: »Za živ-
ljenjsko delo ga ne bom dobil,
ker se dela izogibam. Pričaku-
jem pa, vsaj glede na to kar
vidim v ogledalu, kadar me
popade dobra volja, da bi lah-
ko dobil Viktorja za najbolj
elegantno medijsko osebnost.
Mislim, da izpolnjujem vse
pogoje in tudi zadnje čase
opažam, da me frizerke, ma-
skerke >rihtajo< samo še pet,
šest minut, včasih so potrebo-
vale tri ure. Resnica o Viktorjih
pa je takšna, da je viktor zaen-
krat še zelo svetel. Po enem
mesecu, dveh pa potemni in je
popolnoma črn, to pomeni, da
življenje mine. Dal ga bom na
omaro in ga bom gledal.«
Viktorja za najbolj popular-
no televizijsko osebnost pa je
domov odnesel Mario Galu-
nič. Tega Viktorja mu je še
posebej želela urednica Miša
Molk (viktor za oddajo Res
je!), saj po njenem mnenju
Mario vlaga veliko energije v
ustvarjanje oddaje Zoom.
»Gospodinja« Desa Muck pa
je ob tem uspehu dejala: »Ni
moglo biti drugače. Zame je
najboljši. To, kar on dela, je
blazno težko delati. Voditi od-
dajo v živo in jo držati veno-
mer na nivoju, ne delati na-
pak, imeti kontrolo nad vsem,
za to je potrebna strašna kon-
centracija, velika virtuoznost
in mishm, da on to res stood-
stotno obvlada.«
Strokovna žirija je Viktorja
za najbolj elegantno medijsko
osebnost dodelila Tajdi Lek-
še, ki je povedala: »Težje je
sedeti pod odrom, kot stati na
njem.«
Viktorja za najboljšega tele-
vizijskega voditelja je dobil
Bojan Krajnc. Bojan je doma z
našega konca, vprašali pa smo
ga, kako se spominja tistih ča-
sov, ko je na Radiu Celje vodil
oddajo Rumeni in Vroči CE:
»Spominjam se jih kot zelo ro-
mantičnih časov. Zato, ker je
bila pač to določena faza v živ-
ljenju, v poslu in bili smo toliko
stari, da so bili to res romantični
časi v primerjavi z zdajšnjimi.«
Najboljša televizijska kul-
turno-umetniška, dokumen-
tarna ali igrana oddaja v mi-
nulem letu je po ocenah stro-
kovne žirije Povečava Televi-
zije Slovenija. Za najboljšo te-
levizijsko, otroško, mladinsko
ali izbobraževalno oddajo je
Viktorja dobila oddaja Pod
klobukom televizije Sloveni-
ja. Za najboljšo televizijsko
oddajo je bila izbrana odda
Res je!, prav tako T V Slovei
ja. Za najboljšo radijsko ki
turno oddajo so izbrali Rad
sko igro za odra^ Rad
Slovenija, za najboljšo rad
sko zabavno oddajo pa od(
jo Izštekani Radia Študent,
Podelili so tudi Viktorje!
posebne dosežke in sicer ek
pi za poslovenjenje risan
(uredništvo otroških in ml
dinskih oddaj TV Slovenija
skupini Laibach in Tomais
Peroviču (oddaja 24 ur nah^
TV).	i
Viktorja za življenjsko de
je dobila Nataša Dolenc, ki'
povedala: »Ni moj prvi viki
je pa zadnji. Seveda je še bi
bleščeč, še lepši, še toliko ^
mi pomeni. Zavedam se, da
bilo veliko uglednih kandi(
tov in zato sem res zelo poči
čena, da so izbrali prav men
Vesela sem. Mishm, da bo si
tam nekje bhzu dečka s pišfl
ko RTV Slovenija, ki mi tU
veliko pomeni. Včasih v sV
hiši nisi toliko cenjen kot dl
god, v mojem primeru pa so
mi tudi moji kolegi in vodsl
RTV prijazno in lepo zahvali
In kot so zapeli Čuki: »
poglej ta nasmeh, viktorčke
očeh, v zobeh.«
SIMONA BRGli
Foto: GREGOR KATt
»Ni moj prvi viktor. je pa zadnji,« je dejala Nataša Dolenc, ko je prejela Viktorja za življenj-
sko delo.
Boštjan Lajovic, nominiran za najbolj elegantno medijsko osebnost: »Kdo pravi, da nisem
najlepši?«	.
Črno-belo v barvah. Bojan Krajnc z Viktorjem in velikim
poražencem večera - Stojanom Auerjem.
»Vidiš, tako se to dela,« je verjetno Simoni Weiss razložil nagrajeni Adi Smolar.
Viktor Mario Galunič in Viktorija Miša Molk: »Sem ti rekla, da bova zmagala!«
petica
(NElZNANA SIOVENIJA - HUMOR
35
Svete gore In Kunšperk
Bistrica ob Sotli in njene okoliške zanimivosti
Ltrica ob Sotli z okolico
Liativno neznana, vendar
^a kar nekaj zakladov, ki
|je vredno odkriti. Ogleda
^na naravna znamenitost
neokrnjena epigenetska
Lka reke Bistrice, med
lurnimi zgodovinskimi
jnenitostmi pa je potreb-
omeniti vsaj tri: Svete go-
starodavni grad Kunš-
il( in župnijsko cerkev sv.
ja v naselju.
Svete gore so od kraja odda-
pe le nekaj kilometrov v
leri proti Brežicam. Razpot-
l(jer zapustite glavno cesto,
zadovoljivo označeno, če ste
ijmalo pozorni. Usmeri vas
sno, v strmec, po lepi asfalt-
cesti, mimo kapele v grapi
d cesto. Tam ob vodnem vi-
,so v poganskih časih častili
jnega boga. Najprej vas po-
je pot do lovskega doma, od
ipa se po stopnicah podate
gričevnatega platoja, kjer se
(tn odpre pogled na štiri ka-
le in župnijsko Marijino cer-
I. Najstarejši sta najnižje le-
^kapeli sv. Jurija in Martina,
je ležeči sta kapeli sv. Fabija-
(Boštjana) in sv. Bolfenka,
movana tudi Lurdska kape-
Slednja je bila sezidana leta
i8, njena notranjost pa je
ikana s freskami iz 17. sto-
a, na temo Pasijona. Ostan-
toslikav v nižje ležeči kapeli
20O let starejši. Stilno kažejo
Sikave gotske in renesančne
EZe, upodabljajo pa kužno
lijo. Njena notranjost odkri-
jte ostanke grobnih jam (v
•od njih je pokopan visok
l^veni dostojanstvenik) in
tJtelno izdelan obok. Naj-
pjši sta nižje ležeči kapeli
Jurija in Martina. Strokov-
^ ocenjujejo zidavo teh
^ neprecenljivih prič naše
''bne dediščine v 5. ali 6.
Ftju. Ti kapeli sta bili zgra-
' skoraj sočasno in v večih
njuna prvotna oblika pa
Jf^inja na kultne stavbe rim-
'dobe. Njuna postavitev je
®fna. Pojav diametralno
?rotnih usmeritev dveh šo-
pih kapel je mogoče razlo-
M prisotnostjo dveh razhč-
^cerkvenih organizacij, prve
^oksne, druge arijanske.
najstarejši sta bili Marti-
in Jurijeva kapela po tej
prvotni gradbeni fazi deležni
prezidav. In čeprav sta kapeli
najstarejši sakralni stavbi pri
nas, je kljub temu centralni
objekt na griču cerkev. Stoji na
prostoru, kjer je bilo nekoč
morda najstarejše svetišče pri
nas. Danes znani začetki raz-
voja stavbe naj bi se pričeli
leta 1265, sedanja stavba pa je
že vsaj tretja. Prvotna, manjša,
je bila leta 1611 povečana s
stranskimi ladjami, naslednje
leto jo je posvetil škof Tomaž
Hren. Kipi glavnega tristo-
penj skega baročnega oltarja
upodabljajo vse sorodnike
Marije in Kristusa, katerim
igrajo angeli, postavili pa so ga
istega leta kot kor, torej 1693.
Kmalu za tem so pričeli z ob-
sežno rekonstrukcijo glavne
ladje, ki so jo povišali in obo-
kali, nad stranskimi pa so bile
urejene galerije. Med rekon-
strukcijskimi deli, ki so pote-
kala polnih 32 let, so bile zad-
nje poslikave delo mojstra To-
maža Fantonija.
Krajevna
znamenitost
Cerkev sv. Petra v naselju
(včasih imenovanem Sv. Peter
pod Sv. gorami) je po pisnih
virih nekoliko mlajša. Prvič se
omenja 1275. leta in to kot vika-
riat prafare Pilštanj pri Kozjem.
Leži na jezikastem pomolu tera-
se v samem središču naselja, ki
se je razvilo ob križišču cest.
Najstarejši del današnje cerkve
je njena ladja, ki izvira še iz
dobe predromantike, odkrili pa
so jo ob arheoloških raziskavah
1971. leta. Prvotna ladja je bila
nižja od današnje in je imela
pravokotni prezbiterij. V 14. ali
15. stoletju so jo povišali in
rebrasto obokali ter pozidali tri-
strano sklenjen prezbiterij. Zvo-
nik je cerkev dobila 1654. leta, v
baročni dobi pa so dozidali ka-
peli in zamenjali obok. Umet-
nostno in arhitekturno je najpo-
membnejši prostor prezbiterij z
obokom, ki je zvezdasto spenja
s slavoloki. Večinoma je posli-
kan s freskami iz leta 1452, ki so
glede na izpovednost in moj-
strstvo več kot vredne ogleda,
tako kot delčki starejših posli-
kav, katerih zgodovino vam bo
še najbolje predstavil bistriški
župnik, gospod dekan Martin
Panič, ki ga najdete v bližnjem
župnišču.
Grad Kunšperic
Tretja kulturno - zgodovin-
ska znamenitost, primerna
kondicijsko usposobljenejšim
izletnikom so ostanki staro-
davnega gradu Kunšperk iz
12. stoletja. Na pot do njih se
podate na križišču, ki leži 50
metrov za cerkvijo v brežiški
smeri. Med hišami zavijete le-
vo in se po nekaj metrih, pred
spomenikom NOB, popeljete
desno. Po ožji asfaltirani cesti
se pripeljete do prvih hiš. Če
se za njimi ustavite, boste na
vaši levi strani zagledali ste-
brasto znamenje, sicer pa na-
daljujete pot do drugega, ne-
koliko večjega zaselka. Tik
pred njim naletite na vaši de-
sni strani na usek in grapo, ob
kateri je neznatna tabla, ki
opozarja na pot do grajskih
ostalin. Če jo spregledate, vas
bodo prijazni domačini kaj hi-
tro usmerili na pravo pot. Do
grajskih ostalin boste potrebo-
vali ca. 25 minut relativno str-
mega vzpona. Vendar bo vaš
trud, do katerega vas vodijo
tudi markacije, bogato popla-
čan, saj se vam bo na vrhu
odprl pogled proti Podčetrtku
in Obsotelju, seveda šele po-
tem, ko boste prečili obsežne
grajske ostaline. Najbolj ohra-
njen in skoraj v celotni višini
je ostal grajski stolp (begrift) s
svojimi trimetrskimi zidovi.
Varoval je dostop preko v živo
skalo vsekanega obrambnega
jarka. Stanovanjski prostori so
bili urejeni v stolpasti stavbi,
visoko nad nedostopnimi pe-
činami. Grad je stopil v zgodo-
vino že med leti 1167 in 1174,
ko je nekdanji krški škof He-
nrik grad razdejal. Kmalu so
ga obnovili, saj je bil eden
izmed najpomembnejših fev-
dov iz dediščine grofice He-
me. Kasneje so mu gospodo-
vali kunšperški vitezi, ki jih v
svoji pesnitvi o turnirju v Bre-
žah (1224) opeva nemški pe-
snik Ulrich von Liecheinstein.
171 let kasneje je prišel v po-
sest celjskih grofov in ostal v
njihovi lasti do njihovega izu-
mrtja leta 1456.
V nagradni kupon, ki ga
najdete ob pričujočem bese-
dilu, vpišite odgovor na dve
vprašanji : katero božjo pot
smo vam tokrat obširno
predstavili in kako se je vča-
sih imenovala Bistrica ob
Sotli.
MARJAN GRABNER
Bistrica je izhodišče mnogih izletov.
Cerkev sv. Petra v Bistrici ob Sotli.
Izid Žrebanja
»Upellae in cerkev sv. Petra in Pavla« - to sta odgovora na
uganko marčevske (Ne)znane Slovenije z Vitanjem.
Med 65 rešitvami nepravilnih ni bilo, saj uganka očitno ni
bila težka. Žreb je izbral tri reševalce, ki bodo po pošti prejeli
praktične nagrade. To so: Anica Korošec, Ul. frankolovskih
žrtev 15, Celje, Ernest Špeh, Prešernova 9, Mozirje in Milko
Škoberne, Rimska cesta 4a, Laško.
STRANKA ŠAUIVCEV
Ptički so se pričeli ženiti, pomlad je že
udarila na plan in naši dopisniki so tudi že na
terenu. Nekaj pomladanskih so za to številko
zabeležili: Alojz Krašek iz Laškega, Justina
Gostečnik iz Braslovč, Marija Skale iz Javorja,
Darinka Črnelič iz Grobelnega in Patricija
Hofman S Polzele.
Prvi moški
v celjskem parku se Mičo stiska k svoji novi
izbranki in ji šepeče: »Draga! Ljubica! No, le
povej, da sem prvi moški v tvojem življenju?«
»Seveda! Ljubček! Srček! Samo ne vem, zakaj
vi moški vedno postavljate ista vprašanja,« reče
nova izvoljenka.
Izbirčna
Tudi Janja je imela zmenek, se pravi fanta.
Pa kaj. ko je tako zaposlena s telefoniranjem na
radijske postaje, da na takšne reči večkrat poza-
bi. Pa še »pičipoki« ji včasih ponagaja v silni
naglici. Zadnjič ji je ugasnil v križišču, pred
semaforjem. In nikakor ga ni mogla vžgati.
Zelena, rumena, rdeča, pa spet zelena - Janja
pa nikamor! K njej je nato pristopil policist:
»No, kaj je z vami, gospodična. Vam nobena
barva ne ugaja?«
Sveži zrak
Zmenek je imela tudi Milenca. Pa ni vedela,
kako naj »prelisiči« svojo mamo in naposled se
domisli: »Mamca, celo popoldne sem se učila.
Polno glavo imam. Grem malce na sprehod v
park. Res sem potrebna svežega zraka.«
»Prav. Ampak povej zraku, da moraš biti ob
desetih doma.«
Brezplačno
Jože pa takšne pomladanske reči počne kar v
službi. Z direktorjevo tajnico. V vročem položa-
ju. med poljubljanjem, je v nerodnem trenutku
vstopil v pisarno direktor
»Mira! Ah vas zato plačam?!« se razhudi
direktor
»Oprostite, gospod šef To delam brezplač-
no.« reče tajnica.
Pomladanska aforizma
Slave se je trudil, da bi v svoji ženi našel
prijatelja, a ga je našel - na njej.
»Sneg pada. dež pada. plače padajo, penzije
padajo, standard pada, le name nihče ne pa-
de,« je ogorčeno dejala stara devica.
Pri spovedi I.
Helena je hudo grešila. No. saj veste, pomlad,
izleti... Kaj je hotela? Saj Bog vse odpusti in je
šla k spovedi. Seveda je spovednik kar debelo
gledal in na koncu dejal:
»No. zakaj je Jezus umrl?«
»Kaj?« se čudi Helena. »Umrl, da je. Nisem
vedela. Veste, pri nas v hribih se vse tako pozno
izve...«
Pri spovedi IL
Pri spovedi je bil tudi Lojz.
»Saj vem. grešil si na izletu...«
»Ne, veste, teleta sem ukradel«
»Kradel si? To pa se ti včasih ni dogajalo.
Kolikokrat si do sedaj kradel?«
»Prvič, gospod!«
»Dobro. En očenaš za pokoro.«
»Joj, gospod župnik. Še en očenaš mi dajte.
Vem še za enega teleta...«
SALA TEDNA
Pred televizorjem
Slavca so operirali. Saj ni nič hudega,
vendar ' hočeš nočeš - migati ne sme in
zadnjič je malce pogledal televizijo. In to
ravno v trenutku, ko so prikazovali film o
škodljivosti alkohola.
»Nikoli več. nikoli več...« je še nekaj časa
ponavljal
»Torej si le sklenil, da ne boš več pil,« ga je
prekinila Žena.
»Ne. Nikoh več ne pogledam televizije.«
36
GLASBA
Slovenska polka in
valček 97
Večnamenska dvorana v
Vinski Gori bo v soboto, 5.
aprila, ponovno v zname-
nju dobre domače zabavne
glasbe, saj bo slovenska te-
levizija pripravila 3. festival
slovenske polke in valčka
97.
Posebna strokovna žirija je
izbrala dvanajst ansamblov,
ki se bodo predstavili s sed-
mimi valčki in petimi polka-
mi. Organizator se je tokrat
resnično izkazal, saj bo že na
sobotnih dveh prireditvah ob
16. in 20. možno kupiti kase-
to, CD in video kaseto. Vsi
nastopajoči bodo igrali v živo,
program bosta vodila Petra
Debelak in Jože Galič, ki je
tudi redaktor, režiser pa bo
Jože Kloboves. Sceno bo pri-
pravil Jože Napotnik, za hu-
mor pa bosta poskrbela Stra-
šna Jožeta.
Letos ne bo zraven dvojnih
zmagovalcev Štajerskih 7, ki
bi sicer morali nastopiti kot
gosti, ker pa je prišlo do spre-
membe datuma prireditve, so
vrli Štajerci zasedeni.
V Vinski Gori se bodo pred-
stavili: ansambel Ekart
(skladba Ptičica), Igor in Zlati
zvoki (Gasilka Hedvika), Dan
in noč iz Velenja (Komu je
mar za leta). Rosa (Nocoj
bom ostala), Klaužar (Rad
imej vse ljudi), Monika in
Alenka Heričko (Pomlad se
igra), Frajkinclerji (Plenka
Plenka), Slovenski kvintet
(Slovenska polka), Rokondo
kvintet (Svet v temi). Svetlin
(Naše veselje). Modri val iz
Kopra (Ta primorska burja)
in ansambel Fink (Ko ajda
spet zacveti). Štiri tekste je
napisala Vera Šolinc, po dva
Metka Ravnjak- Jauk in Ivan
Sivec ter po enega Darja Vr-
hovnik, Franc Burnik, Franc
Černelč in Franc Ankerst. Vsi
avtorji imajo v ognju po eno
skladbo, razen Igorja Podpe-
čana, ki je avtor svoje melodi-
je in pesmi Modrega vala.
Ansamble oziroma melodi-
je bo ocenjevalo deset radij-
skih postaj, med njimi tudi
Radio Celje.
Zmagovalca polke in valčka
v Vinski gori bosta nastopila
na samostojnem koncertu 17.
aprila v Kuhurnem centru
Laško v okviru letošnjega
abonmaja polk in valčkov.
TONE VRABL
Ansambel Igor in Zlati zvoki (na sliki v nekdanji zasedbi,
kajti zdaj z ansamblom prepevata Matjaž Mrak in Jelka
Hafner) bo poskušal srečo s polko Igorja Podpečana in Vere
Šolinc Gasilka Hedvika.
Veseli ventilčlci
Veliko igrajo na Planini pri
Sevnici in v okoliških krajih,
širši javnosti pa so se prvič
predstavili na letošnjem med-
narodnem turističnem sejmu
Alpe-Adria v Ljubljani.
Največ so igrali na razstav-
nem prostoru občine Šentjur
pri Celju, sicer pa so obhodili
ves razstavni prostor in igrali
povsod, kjer so jih želeli po-
slušati. V skupini igrajo Franc
Kolar, ki obiskuje Trgovsko
šolo v Celju, igra pa harmoni-
ko in kitaro. Jure Kovač igra
harmoniko in obiskuje 8. raz-
red osnovne šole na Planini,
trobento in bas kitaro pa igra
najmlajši član Matjaž Koželj,
ki obiskuje 7. razred. Skupaj
igrajo dve leti, sicer pa so sa-
mouki. Jure Kovač se pohvaU,
da dobiva nekaj znanja pri
mojstru Klaužarju, največ pa
igrajo skladbe Avsenika. Svo-
jih skladb še nimajo. Zbirajo
sredstva za ozvočenje, saj
brez njega ni dobrega igranja.
Ko smo jih povprašali po ime-
nu, so bili malo v zadregi, kajti
pravega imena še nimajo. Iz
zagate jih je rešil najmlajši
Matjaž Koželj: »Včasih smo
kar Veseli ventilčki!«
Ob vaji in dobrem mentors-
tvu bomo za mlade muzikante
s Planine pri Sevnici prav go-
tovo še slišali, pa naj se imenu-
jejo Veseli ventilčki ali kako
drugače.	TV
Ansambel Lipovšek med pril|ubljenimi
Na Vrtiljaku polk in valčkov zadnje tedne presenečajo člani ansambla Lipovšek iz Vel{
s skladbo Po Sloveniji, s katero so tik pod vrhom, torej med trenutno najbolj priljubljeni
skupinami.
V tej zasedbi igra skupina dobrega pol leta. Festivalov se letos ne bo udeleževala, ima
sklenjenih veliko pogodb za poletni čas. V ansamblu igrajo Zvone Lipovšek (harmonika, vol(;
Saša Lipovšek (vokal), Slavko Sušeč (kitara, klaviature) in Andrej Zupanek (bariton, bas
vokal).
Jubilej
Celjskih 5
Narodno zabavni ansam-
bel Celjskih 5 bo 11. aprila ob
19. uri v dvorani na Ljubečni
praznoval peto obletnico.
Ansambel sicer veliko nasto-
pa, žal pa bo prvi jubilej pri-
čakal brez prvega lastnega
izdelka, kasete.
Vodja ansambla Albin Sen-
ker je povedal, da sicer snema-
jo v studiu Napoleon v Kamni-
ku, vendar gre delo bolj počasi,
saj imajo posneti le dve sklad-
bi. Na jubilejni koncert so po-
vabili ansamble Vesele Štajer-
ke, trio Pogladič, Cmok in Boč
iz Rogaške Slatine. Jubilanti, ki
bodo upihnili pet svečk na prvi
glasbeni torti, pa so: vodja in
vokalist Albin Senker, klaviatu-
re igra Aleš Zupane, harmoni-
ko in kitaro Slavko Štingl, solo
in ritem kitaro Darko Poprijan
in bas kitaro ter baritcn Mar-
jan Polih.	TV
v'	'	<	..........,	,	K«,",
GLASBA JE ŽIVLJENJE
Jan Plestenjak - glasba ii
slikanje
Ena od slovenskih družin,
ki je do popolnosti omrežena
z umetnostjo, je Plestenjako-
va. Mati Dora in brat Domen
sta priznana slikarja, Jan je
glasbenik.
Po dolgih letih pa je Jan
spet začel preizkušati svoj sh-
karski talent in kot prvo nari-
sal Sonjo Javornik; menda ni
bilo slabo. Pravi, da nekaj ta-
lenta ima, treba bi bilo le de-
lati...
Janova izvoljenka - fotomo-
del Martina Kajfež - pa mi je
zaupala, da verjetno ne bo le
akter v Janovih video spotih,
ampak, da se bo verjetno opo-
gumila in nastopila tudi kot
pevka. Šest let je igrala kitaro.
posluh ima, skladatelja tu
pa še lepa je povrhu...
Pa še nekaj glasbenih mii
Nezapete pesmi so najlep
Glasba ne pozna meja. P)
vsem to velja za koračnice.
Glasba, ki jo igrajo na pc
kah, me vedno spominja
glasbo, ki so jo igrali takrat,i
so vojaki odhajali na
polja.
Petje je nevarno prav ta
kot slikanje.
Petje je prav tako težavnol
slikanje. En napačen ton
pokvarili smo celotno pest
Pri slikanju je ravno tako.
napačen ton barve in slikaj
celoti pokvarjena.
Simona I
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagan
slogan za naravno mineralno vodo EDINA.
FULL COOL DEMOTOP
Na lestvici Full Cool Demotop trenutno vodi Tinkara ZoK
skladbo Take a bow. Nič pa še ni izgubljenega. Izrežite
pošljite kuponček na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Pre^
nova 19, 3000 Celje.
Najboljši po vaših ocenah in najboljši po ocenah stroko*
žirije se bodo pomerili na javni prireditvi, ki bo dan P'
začetkom glasbenega sejma v Celju, natančneje 17. apt
Najlepša nagrada za zmagovalca v kategoriji do 13. leta star'
in v kategoriji od 13. leta naprej bo brezplačno snemanje®
skladbe v glasbenem ateljeju Coda, sicer pa izvajalce čak^
veliko lepih nagrad.
UOODNO - KREDIT
RAČUNALNIŠKA IN
DRUGA OPREMA NA KREDIT
PO OBRESTNI MERI
DO 12 MESEOEV T+3 %
NAD 12 MESECEV-
DO 24 MESECEV T+6 %
VSA DODATNA POJASNILA DOBITE PO TEL. :
063-443-035
in 484-543
ALI V PROSTORIH MK BIROOPREMA
UUBUANSKA 3 A, CEUE.
PETICA
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
londonski pop dance duo
fr SHOP BOYS je s svojega
^alnega LP-ja »Bilingual«
jjavil tretji singl. Po uspe-
Ecah »Se A Vida E« in »Sin-
k se je na singl formatu
bat znašla skladba »A Red
»ter Day«, sicer že 29. us-
fcica, pod katero sta se
U Tennat (na sliki) in
ps Lowe v zadnjih štirinaj-
I letih podpisala kot Pet
[op Boys.
flani trenutno najbolj vro-
^ in tudi pri glasbenih kriti-
najbolj cenjenega ameriš-
p ročk benda SMASHING
MKINS bodo posneli na-
slovno skladbo za najnovejši
visokoproračunski filmski me-
ga spektakel »Batman And Ro-
bin«.
Založba Warner Bros. je s
soundtracka »Evita« snela že
tretjo uspešnico. Po skladbah
»You Must Love Me« in »Don't
Cry For Me Argentina« se je na
sam vrh ameriških in evrop-
skih lestvic tokrat uvrstila še
pesmica »Another Suitcase In
Another Hali«. Tudi slednjo
seveda prepeva MADONNA,
ki je svoji impresivni zbirki
hitov tako dodala še 39. UK
Top 10 uspešnico .
Več uspešnic so dosedaj v
Veliki Britaniji nanizali le še
Elvis Presley, CUff Richard in
Paul McCartney.
Pred slabima dvema letoma
razpadla obetavna angleška
skupina VERVE se je pred ne-
davnim spet zbrala v prvotni
zasedbi. Četverica na čelu s
kitaristom in idejnim vodjem
Nickom McCabeom v Londo-
nu pod producentsko taktirko
mojstra mešalnih miz Voutha
(U2, Nick Cave, ORB...) že
snema skladbe za album, ki
bo izšel konec poletja, še pred
tem pa se bodo Verve predsta-
vili tudi na nekaterih večjih
open-air festivalih.
Konec prejšnjega meseca je
izšel nov single »The Outdoor
Type« s tretjega albuma »Car
Button Cloth« znanega ame-
riškega tria THE LEMON-
HEADS.
V prvi polovici maja bo izšel
novi album vedno popularnej-
še SARAH BRIGHTMAN. Pri
nas smo to nadarjeno pevko
spoznali šele letos ob pesmi
»Time To Say Goodby«, ki jo je
zapela v duetu s pevcem An-
dreo Boccelijem, zato je ljub-
ljanska distribucijska hiša Ni-
ka šele pred kratkim uvozila
tudi njen zelo uspešen prvi LP
»Fly«.
Najbolj vroč in pa tudi
eden izmed najbolj gledanih
ameriških filmov tega mese-
ca je življenjska zgodba kon-
traverznega ameriškega DJ-a
HOVVARDA STERNA »Priva-
te parts«. Kot je že v navadi,
film spremlja tudi sound-
track - album z glasbo iz fil-
ma, ki se je takoj ob izidu
zavihtel na sam vrh ameriške
lestvice. Poleg nekaterih sta-
rejših rockovskih stvaritev
(Deep Purple, Van Halen,
AC-DC...) album prinaša tudi
obilo novo-metalske godbe
(Green Day, Type O Negati-
ve, Ozzy Osbourne, Porno
For Pyros, Marilyn Man-
son...).
Letošnji 4. Mednarodni
glasbeni sejem se bo zgodil
med 18. in 20. aprilom na
celjskem sejmišču. Tako kot
prejšnja leta prireditelj tudi
letos pripravlja show pro-
gram, ki pa bo tokrat prvič na
centralnem odprtem prostoru
sejmišča, kjer se bodo lahko
poleg uveljavljenih skupm
predstavili tudi mladi, manj
znani slovenski glasbeniki.
Vse, ki jih tovrstna predstavi-
tev zanima, vabijo, da pošlje-
jo kaseto s tremi posnetki in
kratko predstavitvijo na na-
slov: Celjski sejem. Dečkova
1, Celje, s pripisom »Za Glas-
beni sejem«.
Vrhniška zasedba HIT ET
NUNC bo 9. aprila v ljubljan-
skem klubu KUD France Pre-
šeren prvič v živo predstavila
glasbo s svoje druge kompakt-
ne plošče »Lava«, ki so jo Sašo
Solaravič (vikal, orgle), Ber-
nard Kogovšek (kitara), Tomi
Popit (bas) in Boris Kerimov
(bobni) v celoti posneli v Za-
grebu, založil pa jo je ljubljan-
ski FV
Angleški tehno-freaki THE
PRODIGV so zavrnili ponud-
bo irskih megazvezdnikov
U2, da bi kot predskupina
nastopili na njihovi prihaja-
joči megalomanski turneji,
na kateri bodo U2 promovi-
rali svoj pred kratkim objav-
ljen album »Pop«. Namesto
kvarteta Prodigy naj bi U2 na
nekaterih koncertih v ZDA
spremljali OASIS, ki se po
precej ponesrečenem lan-
skem naskoku na ameriški
trg skušajo letos tja vriniti
skozi zadnja vrata.
Skoraj pet let po izidu multi-platinastega albuma »Funky
Divas« se bodo z novim albumom v kratkem na glasbeno sceno
vrnile pojoče temnopolte sirene EN VOGUE. Da so dekleta še
vedno v dobri formi in da jih njihovi nekdanji oboževalci še niso
pozabili, so pred nedavnim dokazale z USA No.2 uspešnico
»Don't Let Go«, ki se bo seveda znašla tudi na njihovem
najnovejšem izdelku, ki ga Dawn, Terry, Cindy in Maxine, ob
pomoči številnih znanih ameriških soul producentov, prav te
dni dokončujejo.	\
Novi album britanske zasedbe STEREO MCs, ki se je leta
1993 proslavila z izvrstnim LP-jem »Connected«, bo izšel šele
jeseni. Rob Birch in njegova ekipa si je, po naporni in skoraj
dve leti trajajoči turneji, lani privoščila daljši dopust, zadnje
pol leta pa spet dela s polno paro. Poleg skladb, ki jih
pripravljajo za svoj tretji LP, so medtem naredili še cel kup
remixov skladb nekaterih mojstrov z angleške underground
dance scene - prvega izmed njih bo moč slišati že čez dobrih
štirinajst dni, gre pa za remix pesmi »Makes Me VVanna Die«,
ki bo spremljal najnovejši singl trip-hop maga Trickya.
Po izvrstnem prvencu »Pablo Honey« (1993) in bolj medlem
nadaljevaiiiju »Bends« (1995) se bo na policah trgovin z nosilci zvoka
kmalu znašel tretji izdelek ležernih angleških kvazi-grungerjev
RADIOHEAD. V bližnji prihodnosti pa lahko pričakujemo tudi nov
album newyorške zasedbe GARBAGE, ki namerava s popolnoma
novim zvokom ponoviti izjemen uspeh njihovega v več milijonski
nakladi prodanega istoimenskega prvenca.	STANE ŠPEGEL
20 WQČIH RC
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
LESTVICE TUJINE
38
IZ OTROŠKEGA SVETA
Če bi imela
namesto rok
krila
Opazujem svojo senco na
steni. Z rokama, pomaknjeni-
ma na stran, dvigujem uteži
nad glavo. Roke me bolijo,
vendar jih skušam imeti čim
bolj ravno. Po obrazu mi steče
curek potu.
Vdih, izdih... spust, dvig,
spust, vdih... Naporen dan je
za mano. Sence plešejo po ste-
nah telovadnice. Neka ženska
je naročila limonado. Sliši se
dihanje in sopenje prepotenih
teles.
Vdih, izdih... spust, vdih,
vdih, izdih... Moje telo se kopa
v potu. Opazujem premikanje
svojih rok, ki je kot premika-
nje kril. Roke postajajo vedno
težje, uteži postajajo težje, vse
postaja mehko in težko...
Slišim skrivnostno glasbo,
ki postaja vedno glasnejša.
Glasba je polna čustev in tako
drugačna, da me spreleti dr-
get. Popolnoma neznana je
mojemu ušesu. V njej je neka
privlačna sila in vendar te po-
stane strah pred tisto privlač-
nostjo, kakor da bi bila zla. V
nos mi udarijo močne dišave,
da se skoraj zadušim od njiho-
ve moči.
Počasi odprem oči. Pod sabo
vidim ozke in široke ulice.
Ljudi, ki so videti čarobni kot
njihova glasba in dišave. Leb-
dim na nebu. Počasi premi-
kam roki. Ozrem se po rokah.
Namesto njih so mi zrasla mo-
gočna krila. Nisem preseneče-
na. Glasba mi je dala vedeti,
da je v tej dežeh vse mogoče.
Zamahujem s krili... leb-
dim... še zamah in pristanem.
Ozrem se po krilih. Ni jih več.
Imam samo še roke... moje
roke. Podržim jih pred obra-
zom in se blago nasmehnem.
Stojim v tuji deželi, s tujimi
ljudmi. Ženske, otroci, možje,
jezik... vse mi je tako tuje.
Tuje našim običajem in tuje
našim ljudem. Zavem se, da
sem v Indiji. V skrivnostni de-
želi, deželi, v kateri je vse
mogoče, kjer se dogajajo
skrivnostne reči, v deželi, ki je
vredna ogleda. Sprehajam se
po ulicah. Skoraj nagi otroci
hodijo mimo mene, tekajo, se
smejijo in uganjajo norčije.
Mnogi ljudje, ki jih vidim, so
videti zli, kakor da jih je Bog
ali pa morda hudič poslal nad-
me. Bedasto se smehljajo, iz
oči jim švigajo iskre, ko si me
radovedno ogledujejo in izraz
na njihovih obrazih je porog-
ljiv. Želim pobegniti pred
vsem tem. Znajdem se v sa-
motni ulici. Glasba me sprem-
lja vso pot. Zaprem oči in se
počasi pozibavam. Tiho spo-
kojnost pretrga močan in srh-
ljiv otroški krik. Odprem oči,
zenice se mi razširijo. Ulica je
vodila do morja. Morje je bilo
pod velikim prepadom. Buča-
lo je in se zaganjalo v skale.
Nek ogromen moški je na ves
glas kričal in skušal vreči dol v
skale in morje otroka. Pohitela
sem na pomoč otroku, ki se je
nebogljeno otepal. Želela sem
ga izpuliti moškemu iz rok.
Tedaj pa je moški vrgel otroka
stran in me zgrabil in vrgel v
prepad... Zaprla sem oči od
strahu in groze. Nisem padla.
»Kaj se dogaja?« se tiho
sprašujem. Pogledam! Name-
sto rok imam krila. Lebdim v
zraku, nad morjem, skalami
in nad to skrivnostno in zani-
mivo deželo.
Glasba se oddaljuje... Vo-
njam le še morski zrak in sli-
šim bučanje morja: »Gospo-
dična, bi želeli limonado ali
morda kaj drugega?« Odprem
oči. Pred mano stoji mlad
moški. »Limonada bo popol-
noma v redu,« mu pritrdim in
se nasmehnem. Odložim uteži
in se skupaj z njimi odpravim
k mizici, kjer naju postrežejo
z limonado.
NINA HARl, 8.a
OŠ Polzela
Kako le kličejo, ce...
Zlato dete, kadar sem super.
Nemarni pacek, če napravim kaj narobe. (Sara)
Ljubica, tako mi rečejo za lahko noč. (Mateja)
Tanj ur, kadar sem tečna in ne ubogam.
Srček, zvezdica, kadar previjem sestrico. (Tanja)
Osel, kadar nagajam.
Drejček, če sem priden in dobre volje. (Andrej)
Gangster, Če sem vesel in priden. (Sebastjan)
Ljubica, tako me kliče mamica. (Darja)
Niti, če sem prijazna in dobra. Smotka, če se dolgo potepam.
Lahko noč, zvezdica, ko grem spat, (Anita)
Mucika, Če ubogam.
Kozika, kadar se zgovarjam. (Patricija)
Gangster mi reče ati. (Dejan)
Srček, če se potrudim v šoh. (Tamara)
Ninček, kadar sem ubogljiva.
Grda čokolada. Če kuham mulo. (Nina)
Tehček, kadar sem kljubovalen,
Tomažika, če pridno delam. (Tomaž)
Hanoli, kadar Vidu ne dam bonbona.
Hanči, če se hitro vrnem z dvorišča. (Hana)
Nada, tako me kliče bratec. (Jolanda)
Smrklja, če nikogar ne ubogam. (Jožica)
Morski pes, če se preveč »bunim«.
Bikec, kadar sem priden. (Aleš)	*
Porednež, kadar kaj ušpičim. (Lidija)
Srček, kadar pomagam. (Anita)	Učenci
OŠ VOJNIK
Lokomotiva
Prišel je Luka Matija,
za njim sopiha dolga kočija.
Skozi okna gledale so radovedne oči,
kaj vse mimo njih beži.
Strojevodja je pridno vodil vlak,
zaostal je naš dih in korak.
Ko prispeli smo na kraj,
ta bil za nas je pravi raj.
Cilj določen ni bil zdaj,
a glavno je, da smo potem prišli nazaj
NINA BAŠA. 5.e
OŠ Žalec
Moja mamica
Moja mamica je zelo skrbna mamica. V
zdravilišču dela kot fizioterapevtka. Zgodaj
zjutraj gre v službo, popoldan pa se vrne
domov. Včasih dela tudi v fitnesu, tako da iz
njega prihaja pozno zvečer.
Prostega časa ima bolj malo, ker se mora učiti
o človeškem telesu, saj fizioterapevti razgibava-
jo ljudi.
Je srednje rasti, ima zelenorjave oči in
kratke temne lase. Zanima jo, kaj smo delali
v šoli, pa tudi Nežo to vpraša.
Ni mi pa všeč, da kadi. Upam da bo nehala.
Imam jo res zelo rada.
ZALA LEBIČ,
OŠ Primoža Trubarja, Laško
Ločila se
pogovarjajo
Pika je poklicala Klicaja in mu rekla:
»Klicaj, danes popoldne pridi k meni na rojstni
dan in ne pozabi na darilo.«
»Seveda bom prišel,« odgovori Klicaj.
Nato je Pika zaslišala mamin glas:
»Pika, pridi mi pomagati narediti torto za
tvoj rojstni dan.« Ob treh zazvoni zvonec in
Pika je šla pogledati, kdo je prišel, ko jo
preseneti Klicaj: »Vse najboljše Pika in tu imaš
še darilo!«
»Joj, lepa hvala Klicaj,« reče presenečena
Pika.
JULIJA KLANČNIK, 6.e
OŠ Žalec
Naše ptice stalnice
v krmilnici je največ sinic in vrabcev. Pose-
bej jim tekne loj, sončnice in suh kruh. Poleti
se hranijo s škodljivci. Sinico spoznam po
belem licu. Gnezdi v valilnici. Starša skrbno
skrbita za mladiče.
MARUŠA KOLŠEK, 1. b,
OŠ Polzela
Naša ucilnica
Tako kot stanovanje, v katerem živiš, je
potrebno tudi šolo na novo prepleskati in opre-
miti z novim pohištvom.
Vsi učenci smo težko pričakovali tisti dan, ko
bi naj dobili novo pohištvo. Učiteljica nam je
povedala, da bo potem naša učilnica videti
prijaznejša. Tako smo nekega dne v oktobru
dobili nove šolske klopi, stole, omare in tudi
učiteljica je dobila svoj kateder. Učenci smo
pomagali nositi stare klopi dol in nove gor. Na
stene smo pritrdili plakate, na katerih so naše
risbe in pesmice. Na okenskih policah pa so v
koritih rožice.
Tabla je sicer stara, a vsak dan je na njej
napisano kaj novega in zanimivega. Zraven
table je umivalnik, ob katerem so naši lončki za
umivanje zob.
Naša učilnica je torej na novo opremljena,
zato se v njej sedaj počutimo lepše. Le naša
učiteljica in mi, učenci, smo ostali isti...
STAŠ HRASTNIK, 3.a
OŠ Štore
Sprejem v veliko
družino
v petek smo imeli čudovito proslavo. Spreje-
ta sem bila v ŠKD. Bila sem praznično obleče-
na. S sošolkami sem pela v zboru. Povabljeni
smo bili na tortico. Vsi smo bili pridni, le naš
navihanček Tadej ne.
SONJA ŠOLAJA, l.b,
OŠ Polzela
Na Medvedjem Brdu
v gozdu, na vejah in po tleh,
se svetil bel je sneg
in gazili smo po poteh,
razposajen bilje naš smeh.
Glejte, glejte to stopinjo,
le čigava bi bila?
In Barbara doda,
le tako zajček pozimi ima.
Nas radovednost žene dalje,
v gozdu mnogo je skrivnosti,
ki jih naše glavice
raziskati še morajo.
Smo vse rastline obiskali,
žubodravemu potočka pomahali,
veliko vzorcev smo nabrali
in v Domu jih opazovali.
Čeprav medveda smo iskali,
prav nič se nismo bali,
saj smo spoznali,
da so ga že drugi pregnali.
MAJAČEPIN, 5.a
OŠ Ljubečna
Takšno Rogaško Slatino si želim. Klementina, 6 let, vrtec Ratanska vas.
Slasiassnf--	jM
Večna ljubezen
George Couron, 100, j
njegova žena Gaynel, 97, jt-
se spoznala na nekem
nevalu. Takrat je on
ves pogum in dejal: »Dan.
te bom odpeljal kar k set '
domov.« Aprila letos bos^
praznovala 81-letnico po^ ,
ke in poročena sta tako doj
go kot noben drug par,
ZDA, kljub temu pa sta i
dandanes zaljubljena drug
drugega kot mladoletnika
On Še zmeraj navduŠeiK
poudarja: »Dobil sem takšn,
dekle, kot sem si ga želel,,
Srečno se smehlja ob pogi^
du na svoje številne potom
ce: 14 otrok, 43 vnukov,}
pravnukov in 30 prapravnu
kov.
Najcenejši
ameriški lokal
Najcenejša ameriška re
stavracija stoji v zvezni di i
žavi Pennsylvanii. Za sko
delico kave je tam potrebn
odšteti, preračunano, le
tolarjev, za hamburger oko
li 30, za večerjo pa vseg
130 tolarjev. Lastnik reslj
vracije »Pechin Oafeteria
Suliivan D'Amico, že n(
kaj let ni zbral dovolj odloi
nosti, da bi dvignil svoj
smešno nizke cene. »Vi
moji gostje so moji prijatt
Iji,« izjavlja. Kljub pres(
netljivo nizkim cenam im
možakar menda celo dob
ček, kar pojasnjuje tako!« ,
»K temu pripomorejo ,
gostje, kajti restavracijajs |
zmeraj nabito polna.«
Laser Žari kot
sonce
Super laser izžareva toU
šno vročino kot jo ima jedi
Sonca. Posebno lasersko n«
pravo je za (preračunan«
dve milijardi mark je dal
zgraditi ameriško ministri
tvo za energijo. Naprava j
velika kot nogometni sts
dion in 50-krat močnejša ku
dosedanje najmočnejše 1<
serske naprave. S super 1)
ser jem lahko simulirajo elc
plozije jedrskega orožja, n
da bi z radioaktivnost)
ogrožah okolje.
Skrivni
gospodarji
Hongiconga
Po letošnjem 1. juliju
Velika Britanija vrnil
Hongkong Kitajski, toii
pravi gospodarji v tej, zae"
krat še koloniji, so po p"
datkih lokalne policije ^
zdavnaj triade (kitajsl'
mafija). Največja in najJi'
varnejša tolpa je »Sun - V«
- On - Triade«, ki šteje
30.000 članov. Samo v z^
baviščni četrti Tsim Sb
Tsui mafijci nadzorujejo®
odstotkov diskotek, bar''
in klubov s karaokatrj
Menda je vodstvo te tria"
doseglo »dogovor« celo
kitajskimi varnostnimi si^
mi. Do predaje Kitajski'''
ta triada mirovala, v za^!
no za to uslugo pa poH'^'!^
ne sme aretirati njiho^''
vodij.
PETICA
REPORTAŽA
39
Ribolov v Kanadi
Na atlantskega lososa ob reko George River
Slovenija je čudovita dežela in na sre-
se še ponaša s čistočo rek in z ribjim
jvljem v njih. Kljub temu pa pravega
fjbiča včasih zamika, da bi se preizkusil
(iidi v ribolovu preko naših meja ali celo
pa ribo, ki ne živi v naših rekah. Takšna
ijba je atlantski losos. Za salmonidno
fibo zraste v izjemne dolžine, še bolj
jiiana pa je po svoji borbenosti. Imeti na
piuharki nekajkilogramskega lepotca,
lii skoči tudi meter ali več v zrak, da bi si
priboril svobodo, je prav gotovo posebno
doživetje. Ena izmed takšnih možnosti
e ribolov v Kanadi.
iKanada je dežela tisočerih jezer in rek.
te pogledamo na zemljevid, se nam zaz-
li, kot da je v tej prostrani deželi več
(odovja kot kopnega. George River je ena
najmogočnejših in najdaljših kanadskih
tek. Področja tundre okoli jezer Chateau-
Lay, ki ležijo okoh 1300 kilometrov se-
[erno od Montreala, so še posebej bogata
»ribami in z divjadjo. To je divjina, ki je
Nespremenjena že od ledene dobe naprej,
ifanjo le tu in tam zaidejo red-
il lovci ali ribiči.
I Atlantski losos
George River naj bi bila ena
zmed najbogatejših rek na
vetu, poseljenih z atlantskim
Dsosom. Razlikujemo dve vr-
li lososa. Ena vrsta se seli v
Borje in le občasno prihaja v
^dkovodne predele. V spo-
pn vam bo morda prišla mori-
bizčrpanih lososov, ki po kon-
Ini dolgotrajni poti iz morja v
|eko po drstu od izmučenosti
kginejo. Druga vrsta, imenuje
e »landlocked salmon«, pa
palni živi v sladki vodi. Ta
ksta lososa živi v reki George
jliver, domačini Indijanci ga
[nenujejo »ownamiš«. Je sicer
Bekoliko manjši od selivca in
traste »samo« med 2,5 in 12
kilogrami teže. Najuspešnejši
^s za lov sta konec avgusta in
september.
Opisani predel je bogat tudi s
Raležem potočne in jezerske
datovčice, pogost plen pa je
ludi jezerska postrv (salmo na-
iiiaycush). Ta je izredno mo-
£an borec, zrasla pa naj bi tudi
io 50 kilogramov teže.
Namestitev
Na osamelem prostoru ob ve-
liki reki, 1000 kilometrov stran
fd civilizacije, globoko v tundri
postavljen kamp. Ne samo
kamp, kar cela mala vasica. V
kampu je vse potrebno za sa-
mostojno bivanje. Voda, sanita-
rije, elektrika, hrana. Gostje so
nameščeni v glavnem kampu
(Main Camp), kjer je za te raz-
mere presenetljivo udobje. Bi-
vanje v udobnih brunaricah, ki
so ogrevane, spanje v postelji in
rjuhah, hrano pa pripravlja pro-
fesionalni kuhar. Za tiste, ki si
želijo bolj »robinhoodskega«
življenja ali pa za tiste, ki so že
okusili slasti lova v teh predelih,
kar malo preudobno.
Ribolov
Edini dovoljeni način ribolo-
va v tem predelu je muharje-
nje. Priporočljiva je srednje tr-
da muharica (AFTM 7-9) s pla-
vajočo in po potrebi tudi tone-
čo muharsko vrvico (ni pogoj,
saj se lahko plavajoča vrvica
tudi obteži). Nepogrešljivi so
hlačni škornji, zaradi hladne
vode in ozračja naj bodo po
možnosti iz neoprena. Izbor
muh se "ponavadi prepusti vo-
diču. S seboj pa je priporočlji-
vo vzeti svojo škatlico z umet-
nimi muhami. Za lov na zla-
tovčice so na primer dostikrat
uspešne kar »klasične« večje
suhe muhe kot na primer šaši,
kočijaži, adamsi, wulfove.
Možno je tudi, da se na ribolov
odpravite turistično, brez ri-
biške opreme. Za primerno
uporabnino si jo lahko namreč
izposodite v kampu. Seveda pa
vsak ribič prisega na svojo
oboževano »flikarico«. Mogoč
je tudi nakup celotne muhar-
ske opreme v Montrealu, saj so
cene ribiškega pribora za naše
razmere dokaj ugodne.
Seveda se ribičem ni bati, da
bodo morali sami iskati naj-
boljše predele za ribolov. Ribo-
lov na reki opravljajo z velikim
čolnom in vsak čoln ima vodi-
ča. Vodič (outfitter) pred prvim
ribolovom na kratko predstavi
posebnosti muharjenja na at-
lantskega lososa. Vodič usmer-
ja ribiča na najprimernejša me-
sta in mu svetuje, katere umet-
ne muhe so najprimernejše v
tistem času. Pri ribolovu mu po
potrebi pomaga, sam pa prime
muharko v roke le, če ribič -
gost tako zahteva.
Kombinacija
ribolova z lovom
čeprav je področje v okolici
reke George River, točneje
okrog jezer Chateauguay, pred-
vsem področje za ribiče, pa je
mogoče ribolov uspešno kom-
binirati z lovom. V tem času
migrirajo severni jeleni - kari-
buji in se selijo preko reke na
zahod. Marsikdaj pa se v te
kraje pritepe tudi črni medved.
Prisotne so še belke, jerebi,
kanadske gosi in divje race.
Cene morebitnih trofejnih od-
strelov so zelo nizke.
Cena za takšne užitke v ce-
loti pa seveda ni zanemarljiva.
Za pot do Kanade in naprej do
kampa je potrebno odšteti
okoli 2000 ameriških dolarjev
(USD), še enkrat toliko pa za
komfortno bivanje in ribolov.
Ceneje je v primeru, da se
zbere skupina treh ali več ribi-
čev. Dober ribolov v dobri
družbi. Vsi, ki jih zanimajo
podrobnosti, lahko dobijo do-
datne informacije pri dr. Jože-
tu Ocvirku na telefonu (061)
127 30 90.
MIROSLAV ŽABERL
Reka George River je raj za ribiče muharje.
V borbi za svobodo skoči losos tudi več kot meter iz vode.
Premagani lepotec.
40
ZA AVTOMOBILISTE
Po limuzini in Icaravanu še coupe
Italijanska Lancia, tretja ali druga
tovarna znotraj Fiata, se je dokončno in
končno odločila, da pripelje dolgotrajni
razvoj lancie k (kappa) coupeja do kon-
ca in torej tudi na cesto.
Avtomobil je bil na ogled vsaj na dveh
velikih avtomobilskih predstavah (lani v
Parizu in letos v Ženevi), medtem pa se je
veliko dogajalo, celo to, da naj bi avtomo-
bil za nekaj časa »dali na hladno«. Sedaj je
jasno, da gre v serijsko proizvodnjo, kar
med drugim pomeni, da bo lancia kappa
na voljo v treh karoserijskih izvedenkah:
kot limuzina, kot station wagon in kot
coupe. Oblika oziroma zadek tega 4567
milimetrov dolgega kupeja je zanimiva in
drugačna, vprašanje, če tudi primerna za
splošen okus. Kakorkoli že, coupe zače-
nja svojo tržno pot, pri čemer bo na voljo
ena sama izvedenka ko gre za opremo.
Toda ta bo bogato opremljena, kajti na
voljo sta dve zračni varnostni blazini, pa
avtomatska klimatska naprava, predopre-
ma za radijski sprejemnik in mobilni tele-
fon, daljinska in osrednja ključavnica,
lahka kolesna platišča, električno nastav-
ljivi Recaro sedeži v alcantari, pa kovin-
ska barva. Poleg tega je seznam dodatne
opreme dokaj dolg, pri čemer si lahko
kupci omislijo različno trdoto vzmetenja
oziroma blažilnikov, električno sončno
okno, pa sistem satelitske navigacije ipd.
Motorji bodo za sedaj trije: 2,4 litrski
petvaljnik s po štirimi ventili na valj in
močjo 175 KM, kar bo zagotavljalo najviš-
jo hitrost 218 km/h in pospešek 8,7 se-
kunde do 100 km/h. Sledi 2,0 litrski turbo
motor z močjo 205 KM (235 km/h in 7,3
sekunde do 100 km/h) in na koncu 3,0
litrski V6 agregat s po štirimi ventili na
valj in močjo 204 KM ter tako najvišjo
hitrostjo 220 km/h. Glede na svojevrst-
nost tega avtomobila so načrti Lancie
relativno skromni, saj menijo, da se jim
bo v letu dni posrečilo prodati nekako
3000 avtomobilov, pri čemer bo avto
najprej naprodaj v Švici (konec aprila),
kasneje pa še drugje in morda tudi pri
nas. Na sliki: lancia coupe.
Renault: izguba po dolgih letih
O francoskem Renaultu se
zadnje čase precej govori in
piše, pri nas pa moramo biti
zaradi novomeškega Revoza,
ki je v večinski lasti Renaul-
ta, na vse skupaj še toliko
bolj pozorni.
Lani je imel Renault po dol-
gih letih izgubo, ki jo je bilo za
5,5 milijarde francoskih fran-
kov. Številka je visoka in tudi
to je eden od razlogov, da so se
v Renaultu odločili za dokonč-
no zaprtje tovarne v belgij-
skem Vilvoordeju. Prav stroški
rekonstrukcije sedanje proi-
zvodnje, kar naj bi prineslo
ugodne rezultate že letos, so
bistveno povečali lansko izgu-
bo, po drugi strani pa je sedaj
znano, da bo zapiranje tovar-
ne v Belgiji in vse drugo, kar
spada zraven, stalo kar 2,8
milijarde frankov. Zanimivo
pri vsem tem je, da izguba ni
nastala le pri izdelavi osebnih,
pač pa predvsem pri gospo-
darskih oziroma dostavnih vo-
zilih, kjer je bila prodaja manj-
ša za 9,5 odstotka. Po svoje je
seveda problematično tudi to,
da se je lanski Renaultov tržni
delež na domačem trgu
zmanjšal s prejšnjih 29 na lan-
skih 26,6 odstotka, saj se ve,
da je domači tržni prostor za
vsako avtomobilsko tovarno
najpomembnejši. Renaultova
prodaja je bila lani v državah
zahodne Evrope večja za 5,5
odstotka, toda izguba pri izde-
lavi gospodarskih vozil je bila
prevelika, da bi jo mogli pokri-
ti s tistim, kar so dosegli pri
osebnih avtomobilih.
V svojem programu ima Re-
nault ob vsem drugem tudi
zelo uspešni megane, ki je bil
lani najbolje prodajano tuje
vozilo v Nemčiji, vendar tudi
to ni bistveno pomagalo. Lo-
uis Schweitzer, najpomem-
bnejši mož Renaulta, je ob
tem napovedal, da naj bi tovar-
na že letos dosegla bistveno
boljše rezultate kot lani. To pa
je pomembno tudi za novo-
meški Revoz, ki je pač sestav-
ni del francoskega avtomobil-
skega koncema.
Kdaj bo Opel odgovoril?
Ruska Lada oziroma Auto-
VAZ nekako noče izginiti s
prvih strani pomembnih
evropskih časopisov. Očitno
je, da je povezava te tovarne
z močnim evropskim part-
nerjem nujna oziroma pogoj
za preživetje.
Kot je bolj ali manj znano,
je Lada pred nedavnim
nemškemu Oplu, sestavne-
mu delu GM Europe, ponudi-
la v nakup večinski delež,
hkrati pa predlagala, da bi v
tovarni izdelovali tudi ople.
Opel za sedaj še ni odgovoril,
čeprav, kot pravijo v nemški
tovarni, resno razmišljajo o
tesnejši povezavi z Lado. Če .
se zapleta, potem se pred-
vsem zaradi povsem neureje-
nih gospodarskih in varnost-
nih razmer v Rusiji. Vendar
ni dvoma o tem, da Lada nuj-
no potrebuje partnerja in ve-
liko denarja, saj drugače ne
bo mogla izpeljati moderni-
zacije, s tem pa bo še bolj
odločen začetek izdelave no-
vega avtomobila z oznako
2110. Sicer pa je povsem ver-
jetno., da na odgovor Opla ne
bo treba čakati zelo dolgo.
Na sliki: lada niva.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prW
440 avtomobilov. Prodanih je bilo 13 vozil. Organizatorji so izcjj
65 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev na sejmu ii
bilo 1500.
Vozila z »napako«
»Nissanova vozila imajo
napako, saj se silno redko
kvarijo in tako svoji servisni
mreži ne zagotavljajo dovolj
dela,« je na slavnostni otvori-
tvi novega prodajno-servi-
snega salona za to znamko v
podjetju Avto Celje na Ipav-
čevi v šali povedal predstav-
nik generalnega uvoznika za
vozila Nissan v Sloveniji Bo-
ris Perko.
Njegovo navedbo potrjuje
tudi podatek, da je nissan naj-
bolje prodajana japonska
znamka v Evropi, medtem ko
v Sloveniji zavzema le enood-
stoten tržni delež. Zato si pri
generalnemu uvozniku priza-
devajo razširiti prodajo (letos
za polovico), Avto Celje pa je
koncesijo dobil v začetku leta.
Do otvoritve salona so prodali
12 Nissanovih vozil (prvega
kupca, ki je vozilo kupil konec
januarja, so simbolično nagra-
dih), do konca leta naj bi jih
okoli 100.
Celotna naložba v zastops-
tvo edine japonske znamke pri
Avtu Celje je znašala 18 milijo-
nov tolarjev. Pri Avtu Celje nu-
dijo celoten Nissanov prodajni
program. Največ si obetajo od
prodaje modela micra, ki se
proizvaja v Evropski uniji
(Španija, Anglija) in se uvaža
brez carine, zato je cenovno
ugoden (od 14.990 do 16.500
DEM). Almera je bil lani naj-
bolje prodajani Nissanov mo-
del pri nas in slovi kot najbolj
varen avto, tudi po takoimeno-
vanih »crash« testih, ki so jih
opravili v Nemčiji (od 22.490
do 31.490 DEM). Prenovljena
primera bo zadovoljila potre-
be vsake družine (od 29.400
do 41.900 DEM), zahtevnejši
kupci bodo posegli po maxiiiii
(od 51.300 do 66.300 DEM),
tradicionalisti po sunnyju
(27.990 DEM), ljubiteljem te-'
renskih vozil pa je na voljo
nissan terrano (od 53.200 do
63.000 DEM). Vsa vozila ima-
jo 3-letno garancijo, pred na-
kupom pa bo vsak lahko test-
no preizkusil katerokoli vozi-
lo.
Nissan se je v Sloveniji prvič
pojavil leta 1985. Takrat je
vzbudil veliko zanimanja
(predvsem model sunny],
nanj je bilo potrebno čakati
tudi do nekaj mesecev, število
čakajočih kupcev pa se je da
stikrat povzpelo do tisoč. Ge-
neralni zastopnik in uvoznik
za ta vozila - Nissan Adria iz
Ljubljane - je v začetku devet-
desetih let postal mešana slo-
vensko-japonska firma. Fa
razpadu skupne države pa je
kot eden redkih ostal zastop-
nik tudi za področje bivše Ju-
goslavije.
Avto Celje v naši regiji ni
edini pooblaščeni prodajalec
in serviser Nissanovih vozil!"
vendar je po besedah direktor-
p Vilija Krmarja vsakršna
konkurenca dobrodošla, saj
pripomore k višji kvaliteti dela
in uslug. Zavedajo se, da je
najboljša reklama zadovoljen
kupec, ob vsaki novosti ozira
ma novemu modelu pa bodo
tudi v prihodnje pripravljali
obširnejšo predstavitev. Nov
Nissanov salon je skupaj s sei;
visno delavnico ter trgovino i
nadomestnimi deli v prostorih
Avta Celja na Ipavčevi odpn
med 7. in 17. uro, vselej pa so
na voljo še testna vozila z^
praktičen preizkus.
PŠ, Foto: GREGA KATIČ
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Obnovljena
serija 3
odprava oziroma zmanj-
^je carin za avtomobile
^ Evropske unije je med
.j-ugim pripomoglo k pre-
jj nepreglednemu stanju
. slovenskem avtomobil-
Leni trgu, tako da ni točno
Lno, za koliko in ali sploh
avtomobili pocenili.
\^erjetno je res, da so se
^l(oliko pocenila tudi ja-
jpnska in južnokorejska vo-
L saj bodo le tako kolikor
piko konkurenčna. Ob tem
jjje ljubljanski Tehnounion
Lo, ki je uradni predstav-
L BMW pri nas, začel po-
Mti nekoliko spremenjeni
Uomobil serije 3.
|Tako so spremenili tako
^enovane sprednje ledvič-
b, zaščitni znak tovarne,
j^gačen je volan, novi so
;l(rasni pokrovi, smerne
tripalke ipd. Bolj pomem-
DO je to, da je po novem
pven vgrajene serijske opre-
^ višja kot je bila. Vsi avto-
|K)bili te serije so namreč
premij eni s protiblokirnim
iivornim sistemom ABS, z
(»ema zračnima varnostni-
fi blazinama, zunanji ogle-
lali je mogoče uravnavati s
pmočjo elektrike, vsi mo-
jrji imajo elektronsko blo-
jdo vžiga, kar otežkoča kra-
I avtomobila, zraven spada
udi osrednja ključavnica
Vse compact izvedenke
f serije so ob tem opremlje-
eše z električnim pomikom
irednjih stekel, avtoradijem
I kasetofonom, brisalnikom
dnjega stekla. Je pa še ne-
drugih dodatkov pri tej
riji. Vse različice, ki jih po-
nija šestvaljni motor, imajo
SC+T, ki skrbi za stabilnost
Jzila, kar je, upoštevaje
idnji pogon, vsekakor do-
blj pomembno.
Dobri Audijevi rezultati
Nemški Audi je lansko leto
zaključil z zelo ugodnimi po-
slovnimi rezultati, kar seve-
da ni in ne more biti posebno
presenečenje. Tako so lani
naredili 491 tisoč avtomobi-
lov, prodali pa 492 tisoč.
Prodaja je bila tako večja za
9,9 odstotka kot leto prej,
medtem, ko je bila izdelava
večja za 10 odstotkov. Hkrati
so pri Audiju naredili 620 tisoč
avtomobilov, kar je bilo znova
za 2,2 odstotka več kot leto
prej. Največ avtomobilov so
seveda prodali v Nemčiji in
sicer 217 tisoč, kar pomeni, da
je bil posel za skoraj sedem
odstotkov boljši kot prej. V
državah zahodne Evrope so za
svoje avtomobile našli 199 ti-
soč kupcev; to je bilo skoraj
14-odstotno povečanje, hkrati
pa je bila tovarna uspešna tudi
v ZDA (27.400), pa na Japon-
skem (10 tisoč avtomobilov)
in seveda drugje. Globalizaci-
ja, torej razširitev po vsem sve-
tu, je tudi pri Audiju nekaj
samo po sebi razumljivega, saj
računajo, da se jim bo v pri-
hodnje posrečilo prodreti tudi
na kitajski, indijski, indonezij-
ski in še druge daljnovzhodne
trge. Zelo uspešen je bil lani
audi A3, najmanjši avtomobil
te hiše. Samo v štirih mesecih
in sicer od septembra do de-
cembra lani, so izdelali neka-
ko 53 tisoč teh avtomobilov in
si prav zaradi velikega povpra-
ševanja prizadevajo, da bi se-
rijsko izdelavo letos povečali
za 10 do 20 odstotkov. Veliko
si obetajo tudi od nedavno
predstavljenega audija A6, ki
bo pri nas naprodaj konec po-
letja ah v začetku jeseni, pri
čemer računajo, da bodo letos
izdelali nekako 60 tisoč, ka-
sneje pa po 130 tisoč vozil v
letu dni. Zanimivo je tudi, da
imajo pri Audiju v načrtu po-
staviti tovarno v ZDA, vendar
pravijo, da se mora tam proda-
ja povečati na najmanj 50 tisoč
vozil, šele potem bo razmišlja-
nje postalo bolj konkretno, ob
vsem tem so bili seveda ugod-
ni finančni rezultati. Skupni
lanski promet je bil vreden
18,8 milijarde mark, kar je bilo
za 12,8 odstotka več kot leta
1995. Lani so investirali 1,4
milijarde mark, dobiček pred
obdavčitvijo pa je bil 862 mili-
jona mark (leta 1995 pa 589
milijonov mark). Skratka, Au-
di je na dobri poti. Na sliki:
audi A6.
Mazda prenovila 323 F
Japonska Mazda letošnjo
jTopsko pomlad začenja tu-
' z nekoliko obnovljenim
•"delom 323 F, avtomobi-
ki gre tudi pri nas dokaj
"bro v promet.
^3ko ima po novem ta avto-
''^bil drugačne meglenke ozi-
luči, nova so 14-palčna
»lesa in kolesni pokrovi,
"^dtem ko je avto serijsko
''^emljen s tretjo zavorno
ifjo . Na novo so naredili tudi
Igranj ost, saj je armaturna
povsem nova, medtem,
®je števec kilometrov po no-
, ^ digitalen. Na novo so ure-
F' tudi sredinski del armatu-
^nove so preobleke sedežev,
r izvedenke so sedaj oprem-
s po štirimi zvočniki ipd.
nOsti so tudi pri motorjih,
hkrati pa imajo vse izvedenke
učinkovitejše zavore, pri razli-
čici z 1,5-litrskim bencinskim
motorjem so izboljšali oziro-
ma zmanjšali povprečno pora-
bo goriva in sicer za 9,5 od-
stotka. Osnovna verzija je še
vedno l,5i 16V, ki pa ima dve
zračni varnostni blazini ame-
riškega volumna (po 90 li-
trov), pa zategovalnike var-
nostnih pasov, stranske zašči-
te v vratih, servo ojačan volan,
osrednjo ključavnico, ogreva-
ni stranski ogledali. Znane so
tudi drobnoprodajne cene, saj
je treba za mazdo 323 F l,5i
odšteti 27.990 za l,5i SE
31.490, za l,8i 37.990 in za
izvedenko 2,0i V6 GT 42.990
mark. Na sliki: prenovljena
mazda 323 F.
MOTOCIKLIZEM
Honda shadovr 750
Praznina med hondinima modeloma 600 in 1100 je zapol-
njena s chopperjem, ki sledi trenutne modne trende.
Velika medosna razdalja (1615 mm), nizko sedenje (700
mm), spredaj širša in po premeru mala pnevmatika (120/90-
17), nizko in široko krmilo^ merilnik hitrosti nameščen na
rezervoarju, veliki blatniki... Če prištejemo krom na vseh vidnih
kovinskih delih in nov 745-kubičen vodno hlajen dvovaljnik (46
KM pri 5.500 v/min) z velikanskim izpušnim loncem, dobimo
resnega konkurenta med motocikli, ki pokrivajo več kot tretjino
vse prodaje v Sloveniji.
Hondini tehniki so za končni prenos moči na zadnje kolo
izbrali verigo. Kavvasaki VN 800, yamaha XV 750 in suzuki
marauder 800 so gnani s pomočjo kardana.
Laverda in Fendi
Lanska napoved o prihodu motociklov Laverda se uresni-
čuje s prihodom treh modelov.
Podjetju Fendi iz Brežic je uspelo zadovoljiti vse kriterije za
pridobitev zastopništva motociklov, dobro znanih slabih dvajset
let nazaj, saj je bila Laverda (poleg BMW-ja), takrat edini
motocikel iz zahoda, ki ga je bilo dovoljeno kupiti v SFRJ.
Pogonski agregati v modelih Ghost 650 in Diamond 668 (na
sliki) so tehnično izboljšani twini iz starega modela 500, seveda
z obilico današnje tehnične smetane (Weber Marelli elektronski
vbrizg in vžig, oljno-zračno hlajenje, par 320 mm Brembo
plavajočih kolutov spredaj, vsestransko nastavljivo vzmetenje,
lahek cevni okvir, alu nihajka zadaj). Povsem nov je superšport-
nik 750 S z vodno hlajenim dvovaljnikom (92 KM pri 9000 v/
min) in struženim alu box okvirjem.
Vodni jezdeci
Skoraj ni plaže na Jadranu brez možnosti izposoje vodnih
skuterjev. Nekateri negodujejo, drugi se navdušujejo. Hočete
več kot golo izposojo tega vodnega plovila?
Med novosti na domači sceni sodi družina vodnih skuterjev s
skupnim imenom Wawerunner Vamaha, ki obsega dvosede od
700 do 1130 ccm in moči od 73 do 135 KM, tekmovalne enosede
in super jete (stoječi položaj) ter v ZDA zelo popularne trosede,
ki so uporabni za daljše izlete ali za vleko smučarjev.
42
NASVETI
KULTURA BIVANJA
Čudovita oicna
Oči so okna duše, okna so
oči vašega doma. Tako kot
oči brez besed razkrivajo
skrite kotičke duše, tako tudi
okna v prostoru ustvarjajo
karakter, obenem pa nas po-
vezujejo z zunanjim svetom.
Zavese tvorijo nekakšno
pregrado med nami in zuna-
njim svetom, zadržujejo toplo-
to in zastirajo svetlobo in
zvok. To so praktični razlogi
za uporabo zaves, ki pa so
prav tako pomembni kot bar-
va, vzorec in dolžina zaves.
Tradicionalisti menijo, da
okna predstavljajo priložnost,
da razstavijo in obesijo vsa
kraljeva oblačila, medtem ko
modernisti upoštevajo dejs-
tvo, da živimo v času, ko je
moda devetnajstega stoletja
mimo in imata prednost prak-
tičnost in preprosto vzdrževa-
nje.
Na prvi pogled se nam naj-
večkrat zdi, da vsako okno
potrebuje zavese. V resnici pa
to ni vselej tako. Nekatera ok-
na dobijo pravi izgled ob upo-
rabi žaluzij, vitražev, rož, ro-
let, nekatera okna pa ne potre-
bujejo prav ničesar. Ko preuči-
mo prostor in mu določimo
funkcionalnost, lego in stil
opreme, bomo lahko bolje ob-
čutih, kakšno aplikacijo - če
sploh kakšno - potrebuje okno
v določenem prostoru.
Kako izbrati
zavese
Pri prosto padajočih zave-
sah velja neko splošno pravilo,
da naj bo dolžina zaves vsaj do
roba okenskih polic ali pa do
tal, sicer se poruši proporcija
prostora. (Izjema so seveda
kuhinjske zavese, ki se lahko
končajo tudi na sredini oken.)
Zavese, ki so daljše od višine
sten in tvorijo na tleh vlečko,
spominjajo na prosojno obla-
čilo, ki plapola v vetru in daje-
jo prostoru še posebno ro-
mantičen, neformalen videz.
Če so okna vašega prostora
izjemno široka, jih lahko op-
tično zožite tako, da podaljšate
zavese vse do tal, ali tako da
ustavite karniso točno ob robu
okenskega okvirja, tako da se
razprte zavese nikoli ne stikajo
in prekrivajo okno le deloma z
desne in deloma z leve strani.
Podaljšane zavese se podajo sa-
mo ozkim in dolgim oknom, pa
tudi karnisa naj bo čez rob.
Zaves ne kupimo
enkrat za vselej
Modni trendi so naklonjeni
domiselnim obUkam, vzorcem
in načinom napeljave. Časi, ko
so bile čipkaste, nabrane in
prosojne zavese nujni enkratni
nakup, so mimo.
Zavese - če so te predvsem
dekorativnega pomena - so lah-
ko narejene na primer tudi ta-
ko, da so preprosto ovite okoli
karnise v nesimetrični obliki in
s kombinacijo vozlanja in obli-
kovanja zank, tako, da jih je
moč spreminjati po želji. Z
uporabo tako imenovanih več-
plastnih nanesenih zaves lahko
dosežemo bogat in luksuzen
izgled. Klasičen, romantični iz-
gled lahko pričaramo s pravim
materialom in načinom upora-
be, brez pretirane uporabe čipk
in volanov.... Material je lahko
zelo različen, saj lahko izbira-
mo med svilo, muslinom, plat-
nom, na trgu pa je še cela mno-
žica različnih tkanin.
Ko ocenjujemo prostor, mo-
ramo predvsem vedeti, čemu
bodo služile zavese. Ali je to
predvsem dnevni prostor, ali so
zavese namenjene predvsem
okrasu, zatiranju svetlobe/to-
plote ali želimo ustvariti zelo
intimen ambient? Kako se vr-
sta blaga ujema z ostalimi a-
plikacijami, barvami in vzorci
v tem prostoru? Ali je ta pro-
stor namenjen za formalne ali
neformalne funkcije? Kakšen
je stil pohištva?
Okna so lepa tudi
brez zaves
Majhna okna z globoko
vstavljenimi okvirji prepušča-
jo le malo svetlobe - pustite
jih brez prekrival in svojo po-
zornost obrnite na okvir, ki
ga lahko pobarvate z živo bar-
vo za kontrast belih sten - ali
na predmete, ki jih boste po-
stavili na okensko polico, s
tem pa boste pritegnili pozor-
nost.
Koliko blaga potrebujemo
za lepe zavese? Nikoli ne šte-
dite z blagom pri zavesah. Le
obilica blaga bo pričarala bo-
gat in poln izgled, če že ne gre
drugače, raje izberite cenejši
material.
Veliko je načinov, s katerimi
boste pritegnili pozornost k
oknu celo brez uporabe zaves.
Zelenje je ena izmed poti. Zelo
zanimivo je tudi kovano žele-
zo, ki ga bomo pritrdili na
zunanji strani oken.
Kot zavese tudi žaluzije in
polkna zastirajo svetlobo, to-
ploto in hrup. Vendar moramo
biti pazljivi, saj se ne podajo k
vsaki notranji opremi.
Svetloba je zelo dobrodošel
hišni gost; je prijetna, topla,
kultivirana, zanimiva in nikoli
ne ostane predolgo na enem
mestu. Preko dneva potuje po
prostoru in riše sence po ste-
nah. Na južnih lokacijah pa se
narri lahko zgodi, da imamo
naenkrat preveč sonca. Več-
plastne zavese v primernih
barvah navzven in navznoter
lahko zagotovijo primerno
zaščito v vseh letnih časih.
Piše: DARJA HUGHES,
dipl. designer
ENERGIJA
Kaj moramo vedeti, če
kuhamo na plinu
Plin je v gospodinjstvu še vedno zelo
cenjena energija, pa naj ga uporablja-
mo za kuhanje ali za ogrevanje prosto-
rov ali gretje vode. Kakor z elektriko,
tako lahko varčujemo tudi s plinom, če
znamo z njim pravilno ravnati.
Potrebno je, da plinski kuhalnik ali
štedilnik redno čistimo. Večkrat mora-
mo očistiti z žičnato ščetko gorilce in
sproti odstranjevati vse ostanke jedi, ki
se zasuše okrog gorilnikov in ovirajo
dotok plina.
Plina ne prižgemo, dokler ne postavi-
mo na kuhalnik posode, ki je napolnje-
na z živilom. Vsaka sekunda, ki je ne
izkoristimo, pomeni izgubo, posebno,
če računamo s tem, da plin takoj zagori
z vso močjo in se njegova toplota ne
stopnjuje.
Veliko energije pa lahko prihranimo
tudi s pravilno izbrano posodo. Za upora-
bo na plinu je bolj priporočljiva višja in
bolj široka posoda. Visoke in ozke posode
toploto slabše izkoriščajo.
Plinski plamen naj objame celotno dno
posode, ni pa potrebno, da sega čez rob
na steno. Če kuhamo v manjši posodi,
tedaj naravnamo plamen tako, da to dose-
žemo.
Jedem prilijemo le toliko vode, kot je
nujno potrebno. Zelenjava naj v vodi ne
plava, dovolj je, če sega nekaj prstov
nad dnom posode. Tako varčujemo s
plinom, ker nam voda prej zavre, obe-
nem pa ostane v živilih več hranilnih
snovi, ki se jih v manjšo količino vode
manj izloči.
Kuhanje v etažni posodi
Pri samem izgorevanju nastajajo vroči
plini, ki silijo navzgor. Ti vroči plini obja-
mejo zunanjo steno posode in jo s tem tudi
ogrevajo. Zaradi tega pri kuhanju s plinom
uspešno uporabljamo etažno posodo, to je
več posod, ki stoje druga vrh druge.
Pri kuhanju v etažni posodi moramo
kuhati v spodnji posodi živila, ki zahtevajo
daljši čas mehčanja, kot so naprimer stroč-
nice, meso... V višje stoječih posodah pa
kuhamo mlado zelenjavo, sadje, krompir
in podobno. Preden pa postavimo drugo
posodo nad spodnjo, mora vsebina v spod-
nji posodi zavreti. Zgornjo posodo nato
postavimo nad spodnjo posodo. Zgornjo
posodo nato še dobro pokrijemo.
Ko vse jedi zavro, pa plamen toliko
zmanjšamo, da jedi nato le zaznavno vro.
Če jedi preveč vro, ne skrajšamo kuhanja,
ampak jedem le skvarimo okus in lep
videz in v njih uničimo veliko hranilnih
snovi, razen tega pa porabimo več plina,
kot bi bilo potrebno.
Nekaj koristnih napotkov
Pri plinskih kuhalnikih in štedilnikih
moramo paziti še na to, da je med dnom
posode in plamenom prostor, da lahko
odhajajo nastajajoči phni, ki obdajajo po-
sodo in jo ogrevajo. Pri novejših kuhalnih
napravah je to upoštevano že pri kon-
strukciji sami, ker so plošče okrog goril-
cev rebraste.
Pri kuhanju s plinom je torej potrebno
upoštevati naslednje:
1.	Uporabljamo le primerne posode širi-
ne 20 do 24 cm, ozkih lončkov ne uporab-
ljamo. Plamen naj nikdar ne sika izpod
dna posode! Za posode manjšega preme-
ra uporabljajte gorilnike manjših moči,
sicer je kuhanje negospodarno.
2.	Priporoča se, da na phnskih gorilni-
kih uporabljate posodo z debelim dnom,
ki naj bo ravno.
3.	Posodo postavite na sredino nosilne
rešetke (gorilnika).
4.	Prekipevanje hrane ne preprečujte z
odmikanjem posode, ampak z naravnava-
njem toplotne moči gorilnika.
5.	V posodo nalijemo le toliko vode, kot
jo za pripravo hrane potrebujemo, ker
sicer porabimo za enak učinek več plina
in časa, pri čemer zmanjšujemo tudi kva-
liteto hrane.
6.	Posodo vedno pokrijemo s pripadajo-
čo pokrovko. S tem porabimo eno tretjino
manj plina. Posode na odkrivajmo bri
potrebe.
7.	Velik plamen uporabljamo le, doki
hrana ne zavre, nato ga zmanjšamo i
primerno velikost, da hrana le narah
vre.
8.	Pomagajmo si s signalno uro, ki n
z zvonjenjem opozori, da je kuhanje;
pečenje jedi končano.
9.	S phnom varčujemo, če pogoste
uporabljamo lonce na zvišani pritis
Uporabljamo vložke, da kuhamo sol
sno več živil skupaj.
10.	Tržišče nudi tudi posode, ki
postavljajo eno na drugo in z enim goi
nikom lahko dokončamo kuhanje.
11.	Razdalja med posodo in gorilnike
je običajno fiksirana, vendar se lahl
sčasoma zmanjša, zaradi premajhner^i
dalje posode od gorilnika ah če je kio
drugače oviran odvod dimnih plinov, i
oviran tudi dostop sekundarnega zraka
gorilniku. V tem primeru nastane tal
imenovani dušeni plamen. Tak plam'
izgubi ostro zeleno modro jedro, g'
temno rdeče, zaudarja in saji posod
Zato je izkoristek plina slabši. VzH
pojava moramo takoj odstraniti.
12.	Če je plamen na obodu neenal«
meren, mestoma pretrgan, jezički plai"
na pa so razhčne velikosti, pomeni to,i
je pokrovček gorilnika zamašen in g^
treba očistiti.
13.	Le čist gorilnik oziroma štedil"
varčuje s plinom. Zato očistimo plii'®
gorilnik vsaj vsak teden!
14.	Sproti odstranjujmo prekipelo
no z glave gorilnika, ker zapira reŽe'
povzroča, da plin nepopolno zgoreva'
zasmraja kuhinjo.
15.	Umazani gorilnik (vsaj glavo go'
nika) snamemo in ga v vroči vodi s tr
krtačo očistimo. Šobo očistimo le s tai^
mehko žico, da ne povečamo njene od?
tine! ^
16.	Pri plinskih kuhališčih se ne Ij^
vajte opravil in popravil, ki jih l^^^
pravilno izvrši le strokovnjak.
mmmmmmmmmmmmm bojanse^"
PETICA
NASVETI
43
NEDELJSKO KOSILO
^udevana vmnična klobasa v kostni
juhi
Telečji zvitki, zdrobov kipnik, z
rižem nadevana paprika.
pečene rezine jajčevca, holandska
omaka
Špehovka
Nadevana
vranicna klobasa
potrebujemo: 7 dag masla,
j jajca, 7 žlic mleka, sol, po-
fr, 2 dl drobtin, 15 dag nastr-
že telečje vranica, majaron,
fteršilj.
priprava: maslo vmešamo,
psamezno dodajamo jajca,
lato mleko, sol, poper in za-
lešamo drobtine. Testo raz-
tlimo na 2 dela. V enega
amešamo vranico, majaron
jpeteršilj. Alu-folijo namaže-
jo z oljem, nato damo rdeče
«sto in ga razravnamo v dolg
ravokotnik približno 10 cm
irok. Iz belega testa napravi-
lo na pomokani deski dolg
raljk in ga položimo na sredo
lečega testa. Oblikujemo klo-
aso, jo zavijemo v alu-folijo
1 kuhamo v slanem kropu 35
linut. Ohlajeno klobaso nare-
emo, jo porazdelimo po
rožnikih ali jo naložimo na
rožnik in jo vsak vzame sam.
Telečji zvitki
Potrebujemo: 6 telečjih
rezkov, sol, 1 sesekljano sar-
elo, 12 dag zmletega mesa, 2
lici sesekljane čebule, peter-
ilj, 6 dag na drobno zrezane,
bkajene slanine, maščoba
I pečenje, 2 žlici vina.
[Priprava: zrezke osolimo,
ii^olčemo in porežemo kožice,
bsebej zmešamo mleto meso,
ol, sardelo, čebulo, peteršilj,
bnino in zgnetemo. Nadev po-
izdelimo po zrezkih, enako-
lerno namažemo, tesno zvije-
10 in zrezke povežemo z nitjo,
krog in okrog jih opečemo v
roči maščobi, nekaj maščobe
dlijemo, prilijemo zajemalko
ihe in vino in zrezke pokrito
ušimo do mehkega. Medtem
h obračamo in po potrebi prih-
amo juho.
Če jih pečemo v pečici, jih
ečemo odkrite, jih obračamo
1 polivamo s pečenkinim so-
Dm.
Zdrobov kipnik
Potrebujemo: 3/4 1 mleka,
ol, 8 dag masla, 17 dag pše-
feega zdroba, 4 jajca.
Priprava: v vrelo mleko da-
lo sol, maslo in zakuhamo
drob. Kuhamo ga 10 minut in
večkrat premešamo. Še med
vroče testo posamezno vme-
šavamo jajca. Testo damo v
pudingov model, namazan z
mastjo in potresen z drobtina-
mi ali ga damo v namazan
model srninega hrbta in ga
pokrijemo z alu-folijo. Kipnik
kuhamo v vodni kopeli 45 mi-
nut. Kuhan kipnik najprej od-
krijemo in po nekaj trenutkih
zvrnemo na ogret krožnik.
Z rižem nadevana
paprika
Potrebujemo: 12 paprik, 2
žlici maščobe, 2 žUci seseklja-
ne čebule, 2 stroka strtega če-
sna, 4 dl riža, 4 dl juhe, 2 jajci,
2 žlici kisle smetane, peteršilj.
Podmet: 1 dl kisle smetane,
2 žlici goste paradižnikove
mezge, 1 žlico moke.
Priprava: papriki odrežemo
pokrovček, odstranimo seme
in vse, kar je mehkega v notra-
njosti. Operemo jo v vroči vodi
in damo na cedilo.
Na maščobi steklasto spraži-
mo čebulo, dodamo česen, riž
in mešamo toliko časa, da zač-
ne čebula rumeneti. Prilijemo
juho, to je v razmerju 1:1. Na ta
način riž skuhamo samo na-
pol. Med ohlajen riž zameša-
mo jajci, smetano, peteršilj in
po potrebi sol. S tem nadevamo
pripravljene paprike in jih po-
veznemo v z vodo oplaknjeno
kožico. Paprike so lahko tesno
ena poleg druge. Prilijemo toli-
ko vroče juhe, da so paprike
pokrite. Kuhamo pokrite na
majhnem ognju 1 uro. Zadnje
četrt ure prilijemo smetanov
podmet. Med smetano pome-
šamo moko, paradižnikovo
mezgo in prilijemo toUko vode,
da je podmet redkotekoč. Oma-
ko izboljšamo z žlico sladkor-
ja, vinom in limonino lupino.
Pečene rezine
jajčevca
Potrebujemo: 2 jajčevca,
sol, moko, olje za pečenje.
Priprava: jajčevce operemo,
olupimo, narežemo na rezine
1/2 cm debele. Rezine osoli-
mo, zložimo eno na drugo. Po
preteku 1/4 ure jih na hitro
splaknemo pod tekočo vodo in
osušimo. Rezine na obeh stra-
neh povaljamo v moki, v vro-
čem olju rumeno zapečemo in
takoj postrežemo.
Holandska omaka
Potrebujemo: 3 jajca, sol,
žličko moke, sok pol limone,
kis, 2 dl juhe, 6 dag tekočega
masla, sol, moko, juho, limonin
sok in po okusu dodamo še kis.
Priprava: v vodni kopeli ste-
pamo toliko časa, da se omaka
zgosti, zavreti ne sme, ker bi
se sesirila. Omako odstavimo
in še med vročo med meša-
njem prilivamo stopljeno ma-
slo. Preden postrežemo, za-
mešamo drobnjak.
Spehovka
Potrebujemo: boljše kvaše-
no testo iz 1 kg moke, 1 dag
soli, 4 dag kvasa, 6 rumenja-
kov, 8 dag sladkorja, 8 dag
masla, 2 žlici ruma, približno
pol litra toplega mleka ali za-
mesimo testo kot za navadni ali
mlečni kruh. Nadev iz 50 dag
ocvirkov, 2 dl kisle smetane.
Priprava: ocvirke prepraži-
mo, stresemo na cedilo, med
odcejene pomešamo smetano.
Zamesimo kvašeno testo ta-
ko kot za vse druge potice.
Vzhajano testo zvaljamo za pol
prsta na debelo in namažemo s
pripravljenimi ocvirki. Tesno
zvijemo, zvitek položimo v na-
mazan model ali pekač, prepi-
kamo z iglo in pustimo, da
vzhaja v toplem prostoru. Pre-
den jo damo v 230 stopinj vro-
čo pečico, jo namažemo z jaj-
cem in pečemo eno uro. Ko
špehovka porumeni, znižamo
temperaturo na 180 stopinj. Pe-
čeno špehovko pustimo nekaj
trenutkov v modlu, previdno jo
zvrnemo na desko, vrhnjo
skorjico namažemo z maščo-
bo, pokrijemo s papirjem in
prtom, da se počasi ohlaja.
Piše: sestra VENDELINA
ZDRAVILNE RASTLINE
Lisičjak
Lisičjak (Lycopodium clava-
tum L.) spada med praprotni-
ce. To so najpopolnejše brezc-
vetne rastline ali trosnice.
Imajo že razvito steblo, kore-
nine in liste, ki so povezani z
žilami. Razvit je pravi brst.
Praprotnice nimajo semen.
Na robu ali na bazi nekaterih
listov so trosovniki z mikro-
skopsko majhnimi trosi.
Lisičjakovci zajemajo danes
le dva reda s po eno družino,
ki ima dva ali več rodov. Lisič-
jaki so razširjeni po vsej zem-
lji, vendar se izogibajo pokra-
jin, ki imajo izrazito suho pod-
nebje. Pri nas poznamo osem
vrst lisičjakov.
Kijasti lisičjak ima do enega
metra dolgo vilasto vej nato,
plazeče steblo, ki ga pritrjajo
korenine na več mestih. Majh-
ni, šilasti zeleni listi se konču-
jejo v belo, lasasto ost in pokri-
vajo na gosto steblo in veje.
Nekatere kipeče vejice se po-
daljšajo v redkohstnate peclje,
ki razvijejo navadno po dva
rumenkastozelena klasa. Kla-
sa sta sestavljena iz priostre-
nih krovnih listov, ki nosijo ob
notranjem dnu trosne glavice,
ledvičaste oblike. Trosne gla-
vice so polne žveplenorume-
nih trosov. Lisičjak dela trosne
glavice poleti in trosi dozorijo
avgusta in septembra.
Raste po suhih krajih, po
vresju, iglastih gozdovih, pa
tudi po senčnatih pašnikih.
V zdravilne namene nabira-
mo trosne glavice, iz katerih
spravimo trose s previdnim
tolčenjem. Ponekod še nabira-
jo tudi zelene lističe, ki jih
posušijo v senci na prepihu.
Lisičjak vsebuje heteroci-
klične alkaloide, med katerimi
sta najpomembnejša likopo-
din in dihidrohkopodin, po-
tem še flavonoide, maščobno
olje, organske kisline, beljako-
vine, sladkorje, smole itd. Cela
rastlina je grenkega okusa.
Posušeni trosi so mehkega,
mastnega otipa in jih uporab-
ljamo za posip pri vlažnih trdo-
vratnih ekcemih kot naravni
puder. Z njim lajšamo tudi sr-
bečico starih ljudi, ker pomirja-
jo vnetje in hladijo. Trose upo-
rabljajo kot puder tudi za noge,
ki se preveč potijo in za prepre-
čevanje ožuljenosti nog.
Ljudsko zdravilstvo pa upo-
rablja trose pri obolenjih seč-
nega mehurja in pri zastoju
vode. Trose razredčimo z
mlečnim sladkorjem v raz-
merju 1:10 in dobro premešan
prašek jemljemo po noževo
konico večkrat na dan. Prašek
deluje tudi kot milo odvajalno
sredstvo pri zaprtju.
Ponekod kuhajo čaj iz posuše-
nih lističev, ker je lisičji rahlo
strupen, lahko vzamemo za čaj
le eno kavino žličko posušenih
lističev in jih poparimo s pol litra
vrele vode, polaijemo in pusti-
mo stati toliko časa, da se ohladi.
Nato precedimo in čaj pijemo po
malih požirkih pri ledvičnih
kamnih, krčih, bolečinah v pre-
bavilih, napenjanju. Ljudsko
zdravilstvo zdravi s tem čajem
revmo in protin, obolele sečevo-
de, pa tudi otekla jetra in lajša
bolečine pri žolčnih kamnih. Al-
koholni izvlečki iz trosov se upo-
rabljajo v homeopatiji.
Ker pa vsebuje lisičjak stru-
pene alkaloide, moramo biti z
njegovo notranjo uporabo pre-
vidni in naj nas ne zavaja nje-
gova uporaba. Tudi zunanje
uporabljanje spor za posipa-
nje ran, kot priporoča ljudsko
zdravilstvo, pride v poštev le,
če ni na razpolago drugih, bis-
tveno boljših preparatov.
Piše: BORIS JAGODIČ
ZDRAVA PREHRANA
Regrat
V teh dneh so travniki polni
nabiralcev zelene dobrote, ki
jo ima marsikdo raje od vsake
solate. Še najbolje je, če je
regrat nabran daleč od cest in
industrije. Pripravimo pa ga
lahko na različne načine.
Regrat s
popečenim
kruhom
Potrebujemo: pol kg regra-
ta, 2 kosa kruha, 30 g masla, 1
zrno česna, poper, sol, olivno
olje, jabolčni kis, 60 g nastrga-
nega sira.
Priprava: regrat očistimo,
dobro operemo in odcedimo.
Nato ga narežemo in damo v
skledo za solato. Kruhovim re-
zinam odrežemo skorjo, sredi-
co pa narežemo na kocke.
Olupljeno zrno česna stremo.
Kruhove kocke popražimo na
maslu s česnom in poprom, da
zarumenijo. Regrat pripravi-
mo z oljem, kisom in soljo.
Primešamo mu popečene kru-
hove kocke in ponudimo po-
tresene z nastrganim sirom.
Regrat s slanino
Potrebujemo: 400 g regrata,
nekoliko suhe slanine, krom-
pir (ali 2 jajci), olje, jabolčni
kis, sol, poper.
Priprava: dobro očiščen in
opran regrat odcedimo. Raz-
pustimo nekoliko suhe slani-
ne in jo zalijemo z neprehu-
dim kisom, prevremo, malo
ohladimo in zabehmo solato.
Po potrebi še dosolimo. Tako
pripravljen regrat je mehkejši.
Pojesti ga je treba takoj, sicer
upade in ni več okusen.
Regrat v solati zmehčamo
tudi z vroče narezanim krom-
pirjem ali z vročimi trdo kuha-
nimi jajci, ki jih na debelo
zmečkamo z vilicami in zme-
šamo med solato.
Regrat z ocvirki in
vinom
Potrebujemo: 400 gramov
regrata, 2 dl rdečega vina, do-
mače ocvirke, krompir, česen,
sol.
Priprava: opran mlad re-
grat dobro odcedimo. Doma-
če ocvirke v kožici svetlo
precvremo. Po okusu prilije-
mo rdeče vino in prevremo.
Toplo mešanico nato zlijemo
na regrat, ki ga že prej malo
osolimo. Solato lahko odiša-
vimo še s česnom in ji prime-
šamo tudi nekaj krompirja.
Po želji jo potresemo z vodno
krešo.
Regrat z jabolkom
in korenčkom
Potrebujemo: 300 gramov
regrata, 2 korenčka, šopek
rdečih redkvic, 1 papriko, 1
jabolko, olje, sol, kis.
Priprava: regrat na drobno
narežemo, nastrgamo koren-
ček, redkvice pa zvezdasto za-
režemo. Papriko narežemo na
tanke kolobarje, jabolko pa na
kocke. Vse skupaj stresemo v
skledo in premešamo. Začini-
mo z oljem, jabolčnim kisom
in soljo.
Regrat s sirom
Potrebujemo: 300 g regrata,
200 g sira, 2 šopka redkvic, 2
dl jogurta, mleto kumino, 2
zrna česna, 1 žličko gorčice,
jabolčni kis, sojino olje, sol,
poper.
Priprava: sir narežemo na
majhne kocke, redkvice pa na
rezine. Regrat očistimo, ope-
remo in odcedimo. Mleto ku-
mino zmešamo z jogurtom,
strtim česnom, gorčico, oljem,
kisom, soljo in poprom. S to
marinado prelijemo sir in
redkvice v skledi in pustimo,
da se jed prepoji. Nazadnje
primešamo regrat. Ponudimo
z domačim kruhom in ma-
slom.
Dušen regrat
Potrebujemo: 500 g regrata,
2 žlici sojinega olja ali masla,
materino dušico, sol.
Priprava: regrat narežemo
na majhne koščke in jih z ma-
lo vode dušimo na olju 15
minut. Posolimo in začinimo.
BOJAN SEŠEL
KOLEDAR
KORISTNO JE VEDETI
Nakit, ki ga dolgo ne nosimo, rad potemni. To lahko
preprečimo, če ga zavijemo v alu-folijo. Nakit ostane lepo
bleščeč.
Ovseni kosmiči, praženi na maslu, so dober nadomestek za
mlete orehe v poljubčkih, pogačah in narastkih.
Jedilno olje hranimo vedno v hladnem in temnem prostoru
in le rahlo zaprtega, toliko, da je zavarovano pred prahom.
Vsak drugi ali tretji dan dodamo v steklenico malo soli.
ZBIRANJE PONUDB
Uprava družbe objavlja zbiranje ponudb za nakup
nepremičnine vl.št.1881, k.o. Spodnja Hudinja
(nasproti blagovnega centra Engrotuš).
Predmet prodaje je del II. nadstropja, prodajno skladiščni
prostor v izmeri 521 m^.
Nepremičnina bo prodana po delih ali v celoti. Primerna je za vse
Vrste prodaje na debelo. Ponudba naj vsebuje ponudbeno ceno,
rok plačila in navedbo o deležu ali celoti, ki jo želite kupiti.
Stroški prometnega davka in z.k. sprovedbe pogodbe so
stroški kupca. Ogled javite na telefonsko štev.:
0609-637-043, g.Drago Pompe.
Ponudbe pošljite v 10. dneh na zgornji naslov. Ponudnik nI
. vezan, da sklene ponudbo s katerimkoli ponudnikom.
44
ZA RAZVEDRILO
PETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
Kam bežiš, pred kom se
umikaš, k čemu stremiš, bi
se lahko slišal vprašati, če bi
se poglobil v nikoli povsem
pojasnjeno željo - potovati!
Če je bil v najstniških letih
čar tujih dežel še v pisanih
pisemskih znamkah, na tele-
viziji in v šoli redko omenje-
nih dežel, je kasneje začenjal
dobivati konkretnejšo podo-
bo iz pripovedovanj bolj
smelih prijateljev, ki so svoje
prve popotniške izkušnje na-
birali z Interailom. In potem
prva misel na vabljive za-
služke na gnilem zahodu in
misel na obiranje jagod ali
vrag si ga že vedi česa na
opevanem angleškem otoku.
Tresla se je gora, rodila se je
miš. Z novo izbranko srca
sva spakirala in se poslovila
od študentske sobice v vedno
živahnem študentskem nase-
lju, ter se odpravila na prvi
skok v Grčijo. Najprej na
vlak, pa v Makedoniji malo
na štop, pa spet z vlakom,
vmes skrivanje na ladji, in še
kaj. Med štirinajstdnevnim
potepanjem so se nepričako-
vano pojavili tudi prijatelji,
ki so čisto spontano sprožili
plaz. Plaz, ki se še kar proži
in drvi nekam v neznano.
Plaz, s katerim si upam drse-
ti le mesec in nekaj dni v
letu, le toliko kot mi unifor-
mirano življenje zaposlene-
ga povprečnega osebka do-
voljuje brez prehudih pretre-
sov.
In potem je bila na vrsti
Jamajka.
Želja je dozorela iz radoved-
nosti, morda še bolj iz potre-
be, pravcate nuje po spozna-
vanju novega, drugačnega ali
pa zgolj spremembi okolja,
razbitju monotonega vsakda-
na, ki te zna včasih tako
vztrajno tiščati k tlem. Le kdo
si ne želi kdaj zbežati, iti
stran, nekam kjer nihče ne ve
za tvoje stiske, nikogar ne za-
nimajo tvoje bolečine, takšne
in drugačne težave, zaživeti
drugače tam kjer si le nov, še
skoraj nepopisan list papirja.
Sam ne vem od kod ideja, toda
dežela iz katere je pred leti
priromala kartica prijateljev,
me takrat niti slučajno ni pri-
tegnila. Po vrnitvi z najinega
najdaljšega potepanja po ju-
govzhodni Aziji, se mi je zaz-
del rumeni napis JAMAICA
nad brezhibno tropsko plažo
naj udobnejšega peska narav-
nost bogokleten. Po tednih po-
tikanja med zakotnimi mesti
in vasm'i sem v cenenem izdel-
ku turistične industrije videl le
napihnjen ego razvajenih turi-
stov, ki v varnem zavetju turi-
stične agencije skušajo uživati
razkošje udobnega hotela in
radodarne narave. Za mnoge
bi bilo res čisto vseeno, na
kateri konec sveta se podajo.
Hoteli in tropske plaže so si
pač povsod dolgočasno po-
dobni, le uniformirano osebje
se menja.
»Ja, na Jamajki je lepo, sa-
mo hotela ne smeš zapustiti,«
je vedela povedati mala Ame-
ričanka med naključnim sre-
čanjem v Ljubljani. Toda brez
skrbi, saj so plaže ograjene z
ograjo, pa tudi oboroženi stra-
žarji so vedno v bližini,« je še
vedela dodati. Seveda sama še
ni bila na Jamajki, toda prijate-
lji njene prijateljice...
Takrat sem o karibskem oto-
ku razmišljal že malce resne-
je, saj mi je prvotni stereotip
mondenega zbirališča tujcev
razbilo »spoznanje«, da je tam
vendarle doma reggae, da od
tam prihaja sloviti rum, da je
to otok sonca in še česa, in da
vse to najbrž ni namenjeno le
slikoviti kulisi za razvajene tu-
ristične mase. Saj vendarle po-
vsod, tudi v najbolj skomercia-
liziranih krajih, za vsem sku-
paj stojijo ljudje! In med njimi
so zagotovo tudi takšni, nad
katerimi še ni zagospodaril so-
dobni kult, kult zelenega do-
larja.
Nekaj besed tolažbe je pris-
pelo že naslednje dni. Najprej
v lepi kuverti z napisom Ja-
maica, kjer so mi s turistične-
ga urada zaželeli prijetno bi-
vanje in prispevali nekaj pros-
pektov, ki so vsebovali več kot
le betonske hotelske gigante.
In naslednji dan je prišlo še
pismo iz Munchna. Gotz in
Michaela, prijatelja, s kateri-
ma si dopisujemo vse od po-
potniškega srečanja ob vedno
toplem Rdečem morju, sta
me potolažila, da je z Jamajko
prav vse O.K. Ljubiteljem ho-
telskega življenja je odmerjen
razmeroma skromen del oba-
le, cene so znosne, domačini
nič kaj ne spominjajo na lju-
dožerce, popotniki pa se lah-
ko zanašajo na dokajšnje obi-
lje privatnih prenočišč, do-
mačinskih restavracij in ne
navsezadnje na dokaj zanes-
ljivo mrežo avtobusnih prevo-
zov, ki je ne vržejo iz tira niti
občasni katastrofo najavljajo-
či hurikani. Žal se v pričako-
vanju prvega naraščaja nist
mogla ponuditi za gostiteij^^
zato pa sta nama priskrbel'
prenočišče pri prijateljih. ^
veseljem sva se ga oprijela it,
tisto hladno julijsko jutro,
ju je do metroja zapeljal Jaci^,
son, »afriški Nemec«, ki jebj|
rojen v nekdanji koloniji
mibiji po kateri se mu je vs^j
tiste dni tožilo na vsakem ko.
raku. Nedeljski zaspanec sij^
jakno nadel kar prek pižam^
in se v copatih krmežljavQ
poslovil pred odprtimi vratj
metroja, namenjenega pray
do novega miinchenskega Ig.
tališča.
Dobrodošlica v
Kingstonu
»Krvavi predvolilni boj n«
Jamajki,« se je kriče razdaja
naslov v dnevnem časopisju,
»A sem si namenjen,« me po
draži še sodelavec in seme
bojazni je bilo posajeno le
nekaj dni pred potovanjem. K
vsemu skupaj so pripomogle
še ne prav vzpodbudne vrsti-
ce enega redkih turistični!)
vodnikov, ki sem jih uspel
najti. Če med vsemi karibski
mi otoki izpostavijo kot legk
kriminala, kraj kjer tujcem n:
varno hoditi niti podnevi
prav jamajsko prestolnia
Kingston, potem bo najbri
res nekaj na tem. In ravno ti
nesrečni Kingston nama je bi
lo usojeno spoznavati že prv
dan. Da bi bilo še huje, bila ji
že trda noč, ko je letalo obrni
rovalo na od vročine še vedni
puhteči letališki stezi.
»Eksotika« s Karibov.
»Kako sijajno! Z dragocenim kamnom jo je primerjal!«
Vzela mu je sliko iz rok in jo z uničujočim pogledom raztrgala
na drobne koščke.
Kljub svojemu razočaranju je hotel Vinko Ito braniti:
»Kaj delate, kaj vam je storila«?
»Dosti, kar je storila drugim. Te slike ne maram več videti.
Tako je pač v življenju. Dragi kamni so zavrženi, da se lažje
predajemo potvorbam. Obžalujem vas. gospod Kink.« Pri tem
je koščke papirja skušala raztrgati še v manjše.
»Zakaj ostro obsojate Ito? Ker sem jaz doživel razočaranje ali
ker ji je moj brat bolj všeč? Ne morem mu zameriti, če se je
zaljubil v Ito.«
»Vi ji odpuščate, jaz pa pravim, da se lepote kmalu nagle-
daš. Le srce in ljubezen sta trajna.«
Še dolgo sta sedela v razburljivem pogovoru. Vinko je zvedel
vse. kar more nevoščljivost povedati. Ana je imela na izbiro
besed, ki so mladega moža prebadale kot z iglami. Ko sta
zapustila kavarno, je imela skoro pol igre dobljene. Vinko je
bil o Rini nezvestobi prepričan. Vse drugo naj uredi čas.
Ko je prišel Vinko na ladjo, se je zaprl v svojo kabino in se
vrgel na bližnjo posteljo. Bil je brezčuten za vso okolico. »Ni
čuda.« je mislil, »ako se moraš ure in ure pretvarjati, če hočeš
obdržati masko ravnodušnosti, medtem ko je notranjost vsa v
ognju.« Ta mir mu je bil pravo odrešenje.
Sicer tako živahen in vesel mladi mož je potreboval sedaj
samoto, da bi se zbudil iz otrplosti in premagal svojo bolečino.
Zdelo se mu je, da se je v tem kratkem času postaral, da ga je
srčna bolečina napravila zrelega. Preživljal je najgrenkejše ure
svojega življenja. Od zgodnje mladosti je nosil v svojem srcu
sliko, ki je bila z njim zraščena. Nikakor ne bi mogel verjeti,
da more biti človekovo srce priklenjeno tako na sanje. Šele
sedaj se je zavedel, kako zelo je ljubil Ito. Sedaj je moral
dragulj svoje duše kot papirnato hišico lepega upanja in iluzij
vreči od sebe kakor pleve. Ure in ure se je mučil s temi mislimi,
dokler ni ves izčrpan zaspal. Usmilil se ga je globok spanec, ki
je blažil njegove rane. Zelo se je začudil, ko se je v zgodnjem
jutru oblečen znašel na postelji. Ves pobit je vstal in se
nekajkrat sprehodil po malem prostoru. Kot zli duhovi so zopet
stale pred njim slike prejšnjega dne. Besede in slika so mu
krožile po glavi. Jezen sam nase je zamahnil z roko. »Konec!
Saj se ni vredno razburjati.« Visoko zravnan je šel v prostor za
prho. kjer se je malo osvežil in zopet sproščeno zadihal.
Sprva je šlo težje, kot je mislil. Zgubljeno je šel svoja pota in
ni bilo lahko, da bi se svojemu skleptz pokoril in bi dolgoletni
ideal kot kamen vrgel od sebe. Toda življenje gre svojo pot. za
to so skrbele lepe deklice v njegovi bližini. Čez nekaj tednov je
bil tako daleč, da samega sebe ni več poznal. Bil je pri vsaki
družabnosti in si trgal dekličja srca, kjer je le mogel. Za vse,
kar je v negotovosti do sedaj pretrpel, se je hotel maščevati.
Življenje, kateremu seje sedaj predal, mu je pričelo ugajati.
Mlade, cvetoče in ljubeznive deklice so se mu nasmihale,
njihovi pogledi so razločno govorili: »Snubi me. ne bo za-
man. « Toda Vinko je stresel z glavo: njegovo srce ni bilo za
nobeno od teh. Bile so mu le v zabavo. Deklice so ga razvajale,
kar mu je laskalo, in vračal je naklonjenost kot nekaj samou-
mevnega.
Medtem, ko se je Vinko Kink predajal zabavi, je oddrdral
zadnji transport iz Pulja preko meje. V vozu. kjer so bili
Rakovi, se je malo govorilo. Gospa Rakova je neprestano tiho
jokala. Ita je zamišljena ogledovala svoje cvetje. Še vedno je
bila pod vplivom težke ločitve, še so se vrstile pred očmi slike
zadnjega sprehoda s Pepijem Kinkom. Sama sebe ni mogla
razumeti, zakaj ga ni vprašala, čemu je ravno njo izbral za
igračo. Kdo ve, koliko je že bilo takih v njegovem življenju. V
Pulju ne. to je vedela, ni pa ji bilo znano, kaj je delal v Opatiji.
Ranjen ponos ji je iztisnil vroče solze iz oči. Le nejasno je
videla te rože. ki so bile dokaz njene priljubljenosti v Pulju.
Toda kaj ji je pomagala priljubljenost, če je prav te, za katere bi
moglo govoriti srce, morala izgubiti? Zamišljeno je gledala
skozi okno. Lepa Slovenija je ležala daleč za njimi. Bilo je prav,
da so se v temi peljali mimo, tako vsaj ni videla nepozabnega
kraja njene evakuacije.
Bližali so se Banatu. Kamor je seglo oko. je bilo morje
bogatega žitnega polja. Desno in levo ista slika. Ta dolgočasna
enoličnost Iti, ki je ljubila gore in romantiko, prav nič ni bila
všeč. Hrepenenje po idilični vasi Koprivnici, kjer je bil izvor
njenega notranjega nemira, se ji je zbudilo. S silo je hotelR
pregnati vedno ponavljajoča se boleča čustva. S pogledom m
mater, ki je vsa zmedena gledala v praznino, je s silo hotek
napraviti konec svoji preteklosti. Bilo pa ni prvič, da si je tako
ukazovala. Četudi je vedela, da s tem ne pride daleč, so prav^
trenutkih, ko seje slabo počutila, krožile slike preteklosti prei
njo. kot bi hotele reči: »Največjo srečo na zemlji si okusih,
črpaj iz nje. kajti ta se ne povrne več.«
Kot bi se njena mati prebudila iz svoje otrplosti je vprašala'
»Kje pa smo?«
»V morju koruze in pšenice, več tudi jaz ne vem. Toda zdi st
mi, da smo že blizu našega cilja.«
Na postaji v Novem Sadu je gospod Rak nepotrpežljivo čakd
svojo družino. Vedel je. kako težko in nerada je gospa Rakovi
zapustila svoj lepi dom. Sedaj jo je čakala vest. da tu ni
stanovanja, zato bodo morali do nadaljnjega še ostati v želel'
niškem vozu. Bih so zadnji, zato so seveda najslabše odrezali
Vedel je tudi. da se njegova žena ta ne bo mogla vživeti. TUju
govorica je bila prva ovira, pa še druge težave so sledile. Bal si
je. da se mu bo težko posrečilo prepričati jo, da bi se uklonih^
neizogibnosti. Vedel je tudi. da bo imel z njo še težke ure.
Signal na postajo vozečega vlaka ga je prebudil iz temnA
misli. Poleg drugih nevšečnosti je že pol ure v curkih deževaU
Slabšega sprejema si Rakova družina res ni mogla misliti.
tako se je pričelo novo življenje, ki tudi v bodoče ni obetalo bit'
boljšega.
V nasprotno smer je vozil že drugi vlak. transport pohištvii<
zabojev in kovčkov proti svojemu cilju. Določen je bil ^^
Jesenice za učiteljico Gudulo Dragotin. Bila je namreč $
prestavljena. Njena želja priti v Ljubljano, je padla v vodo>
toda njeno razočaranje ni bilo preveliko. Razmere, s katerir^i
je nekdaj hotela doseči priznanost. so se spremenile. Gosp^
Schwarzerjeva ni mogla s svojim plemstvom več imponirati'
bogastvo se je zaradi velikih izgub skrčilo in tudi vzvišenih
samozavest dame se je po bolečih udarcih zgubila. Postala
bolj ah manj skromna ženica.
Gospa Schwarzerjeva je šla z Gudulo na Jesenice. Slovo o^
Koprivnice, katerega se je tako bala. je bilo lažje, kot si /
mislila, in to že zaradi tega. ker se v svoji nekdanji hiši ni ^^
dobro počutila. Novi gospodar je veliko klet pod njenih
stanovanjem imel za vino. a tudi drugo stanovanje je zaseg^^-
Tako ni imela odslej nobenega miru. a tudi ne pravi^^
pritoževati se.
Zgodilo pa se je še nekaj. Gospod kaplan, ki je bil z^K
družaben, je bil nenadoma prestavljen. Razširile so se vesti, ^
so bile v zvezi z Gudulo. Te govorice so družabno prijateljst^'^
tolmačile po svoje. V zvezi s tem naj bi bila - kot pokrovitelp'^^
- tudi gospa Schvvarzerjeva.
PETICA
V MODNEM VRTINCU
47
Versacejeve kreacije tudi
na siovenskiii viktorjih
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
prejšnjo soboto je bila v
^bljani največja slovenska
^ijska prireditev, podeli-
^ viktorjev, priznanj naj-
,|j zaslužnim ustvarjalcem
področja popularne kultu-
iin medijev. To pa ni bila le
(iložnost pokazati se med
ijbolj eminentno sloven-
j) smetano, temveč s slav-
f$tno toaleto tudi pokazati
anje na plačilni kartici...
f
V preddverju Cankarjevega
)ina je bilo namreč na spre-
mu za povabljene in nomi-
rance opaziti precej spoštlji-
1 dragih večernih oblek emi-
intnih blagovnih znamk in
enečih kreatorskih imen.
jkaz, da je vse več Slovenk
Slovencev pripravljenih od-
tti za obleko čeden kupček
narja (in dokaz, da je tak-
ih, ki ga imajo, kar precej).
Med tistimi, ki so vzbujale
jveč pozornosti, so bile tudi
jeke, podpisane z imenom
Cianni Versace. Ob tem se kar
samodejno postavlja vprašanje,
kdo sploh je Versace in zakaj je v
modnem svetu tako priljubljen.
Iz pomočnika v materini
preprosti šiviljski delavnici v
Kalabriji se je Cianni Versace
spremenil v modnega kreator-
ja svetovnega slovesa, ki obla-
či tako rockovske zvezdnike
kot predstavnike kraljevskih
krogov. Italijanski »bad boy«
je edini kreator, ki med svoje
kupce uvršča imena pop
zvezdnikov Princea, Eltona
Johna, kakor tudi princeso
Diano. Oblači pripadnike zla-
tega show biznisa, ljudi, ki
živijo zato, da so opaženi.
Versacejeva kreacija je
opazna že na nekaj deset me-
trov - gotovo najbolj oprijeta,
najkrajša, najdaljša ali oboje
hkrati, najbolj nekonvencio-
nalna, najbolj senzualna, ne-
kateri celo trdijo, da na meji
vulgarnosti.
»Rad oblačim ljudi z velikim
egom in ne verjamem v dober
okus,« predrzno odgovarja
Versace na tovrstne očitke
modnih kritikov. Čeprav, kot
trdi, sam ne
ve, zakaj ljud-
je norijo za
njegovimi iz-
delki, pa mu
posel že dvaj-
set let cvete,
da je veselje.
Poleg oblačil oblikuje tudi modne dodatke,
dragocen nakit, izdelke za notranjo opremo
stanovanj in - dišave.
No, če si zaradi vrtoglavih cen njegove mode
ne morete privoščiti, vam na ogled še vedno
ostanejo - fotografije. Tudi presoja, ali je njego-
va obleka vredna nekaj tisoč DEM, ni prepove-
dana...
Nekaj fotografij iz Cankarjevega doma oziro-
ma podelitve viktorjev kot avtentičen dokaz,
da je poleg ostalih kreatorskih imen, Versace
prisoten tudi na slovenski modni sceni, pa
prihodnjič.
Gianni Versace
Najboljše modne skice z natečaja mladih
kreatorskih talentov: Darja Crešhar iz Šmart-
nega na Pohorju, dijakinja Srednje tekstilne
šole Maribor.
Strokovna komisija že ve, pa ne pove, kdo so letošnji
najbolje in najslabše oblečeni znane Slovenke in Slovenci. V
petek, 21. marca, je padla odločitev, slavnostna razglasitev
imen pa bo na gala prireditvi z modno revijo najboljših
slovenskih modnih oblikovalcev v nedeljo, 13. aprila, v ljub-
ljanski Festivalni dvorani.
Gost kontaktne oddaje V modnem vrtincu na Radiu Celje,
v soboto, 5. aprila, bo legenda slovenske modne fotografije.
Stane Jerko.
Anketno nagradno vprašanje aprila:
KATERA NERODNOST PRI OBLAČENJU VAS NA MOŠKEM
NAJBOU MOTI?
a)	bele frotiraste nogavice, '
b)	cvetlično vzorčasta kravata h karirasti srajci,
c)	preozke in prekratke hlače,
d	)___
Oj, lepota, kam odšla si...
Gotovo ste ob prelistavanju
^dnih časopisov opazili, da
'z obrazi in telesi manekenk
Zadnjem času dogaja nekaj
'dnega. Moja upokojena so-
'da je zadnjič ob pogledu na
•Nunski top model vsa v so-
'tju vzkliknila: »Jojr kako je
'^ca shujšana in bleda! A je
""na? In tale... kot bi jo kak-
^grobijan prebutal...«
.^ič od tega! To je nov mod-
^rend, posledica utrujene in
^interesirane mode, ki si
®tipno prizadeva odkriti še
novega, nevidenega.
X ker je bilo v modi že
^raj vse najlepše videno, so
Nni ustvarjalci zakorakali v
Jgo skrajnost: kar se da grd
'^^z. Zato zrejo z modnih
strani, plakatov in reklam
ženske »iz vsakdanjega življe-
nja, ki imajo tako močno
osebnost, da preglasijo vi-
zualna napake«. Videti pa so,
kot bi jim zabičah: »Samo ni-
kakršne prijaznosti, lepo pro-
sim! Pokaži svojo sitnobo.
koščene boke, kockasta kole-
na, ogrce, mastno polt, podoč-
njake in pričesko, kot je videti
zjutraj po prekrokani noči...«
In veste, da so te maneken-
ke v resnici čisto čedni dekli-
či? Le maskerji se pošteno na-
mučijo, da jih z ličih pogršajo.
Seveda bi o psihološkem ozad-
ju tega negacijskega pojava lahko
popisali kar nekaj papirja. Ven-
dar upajmo, da je to le modna
muha enodnevnica, pojav, ki bo
prav kmalu izzvenel le kot slaba
šala na račun ženske lepote.
In kakšna'je lepša plat te
pogruntavščine? Da ima veči-
na žensk glavo na svojem me-
stu in se tovrstnim zapovedim
ne bo pustila podrediti.
48
RUMENA STRAN
TRAČ-nice
Skrajšona noc
Velika noč za nekatere sploh
ni bila velika, saj so nam jo
skrajšali za eno uro...
Padec z odra
Tik pred začetkom sobotne-
ga slavnostnega podpisa po-
godbe o Rogli kot prvem slo-
venskem olimpijskem središču
je v ihti, da bi uredil še zadnje
podrobnosti, Damjan Pinter,
predsednik odbora športa za
vse pri OKS, prav grdo padel z
odra. Po polprevalu se je
strumno postavil na noge in
izjavil: »Saj smo športniki,
mar ne.« Razen vidne rdečice
na obrazu posledic ni bilo.
Lojze 'ma pa rdečo kapo
»če že v vodstvu svoje stranke ni vselej uglašen z drugimi, pa mu kot pevcu med navadnimi
smrtniki ni kaj očitati,« so ugotavljali fantje iz Zavrha nad Dobrno, ko so zapeli skupaj z Lojzetom
Peterletom. Le rdeča kapa nekako ne sodi na njegovo glavo...
RIBIŠKE TROFEJE
Za začetek
postrv
Začetek ribolova ne-
kako sovpada s priho-
dom pomladi. Marca
se je namreč začel ri-
bolov v večini tekočih
voda pri nas. Nekateri
so imeli srečo že kar
na začetku. Fotografija
dokazuje, da so v Savi-
nji tudi takšne lepoti-
ce, kot je potočna po-
strv, ki jo je ujel Milan
Vrsajkovič. 58 cm dol-
go in 2 kilograma tež-
ko ribo drži v rokah
njegova 10-letna hči
Lucija.
F. PONDELAK
AMADEUS POROČA
Zamrznitve
Da zamrznitev plač ne prizadene samo navadnih državljanov, priča trdna odločitev kar treh
ministrov. Takoj, ko je namreč padla odločitev, da bodo »skromne« plače v vladi do nadaljnjega
zamrznjene, so se odločili, da se bodo s prejemki vred dali tudi oni zamrzniti. V posebni izjavi so
zapisali, da se bodo odtalili šele takrat, ko se bodo odtalile plače. Po naturi Slovencev sodeč se
bojim, da bodo sledile številne zamrznitve širom naše države...
Premaknjeni
Te dni seje na celjski
tržnici pojavil nadvse
iznajdljiv, pa tudi ko-
risten »švercer«. Pro-
daja namreč že pre-
maknjene ure po zelo
ugodnih cenah. Jaka
Čas pravi, da bo tudi
jeseni poskrbel za svo-
je stranke. Prodajal bo
namreč ure, ki bodo
za eno uro premaknje-
ne nazaj. Glede na kar
precej »premaknje-
nih« v naši lepi deželi
je vsa stvar še dokaj
normalna.
AFORIZMI
9 Najboljše razvedrilo so
vedri ljudje.
^Plagiatorji so pogumni.
Vedno se podpišejo.
9 Za najino zvezo ne ve
nihče - razen davkarije.
•	Z nitmi je bil zvezan z
narodom, z vrvjo z oblast-
jo.
•	Edino let, kolikor jih šte-
jem. mi ne more nihče vze-
ti.
9 Kopija je tako uspela,
da ji še original ni enak.
•	Na ugodje se človek na-
vaja tako dolgo, da se raz-
vadi.
•	Za sliko časa, v katerem
živimo, je kriv fotoaparat.
•	Tako je neumen, da se
mu s poti umikajo še vozi-
la na tirih.
9 Zakaj bi iskali službo,
ko pa ona ne išče nas?
•	Tudi prava pot ima ovi-
nek.
9 Težki časi so. vendar
jim prave teže še niso steh-
tali.
•	Lahko bi organizirali
tekmovanje v dolgovih.
•	Imel je izvozno podjetje
za izvoz obljub.
•	Na trdnih besedah si je
zlomil zob.
•	poplavi neumnosti ne
pomaga rešilni pas.
•	Naš cilj je človek, vendar
ne moremo najti pravega.
ZORAN MIRČIČ
ZANIMIVOSTI
Rekordna hren in goba
Kristjani se na svoj največji praznik veliko noč pripravljJ
duhovno, obeležijo pa ga tudi s številnimi zunanjimi sirnb^
Med njimi sta lesena goba, ki jo prižgejo na veliko soboto zjutrj
ob velikonočnem ognju, z njimi potem pokadijo domove. Hr^,
pa je obvezen v košari z blagoslovljenimi jedili. Simboli^
žeblje, s katerimi je bil odrešenik pribit na križ.
T. TAVe^
Čast je imeti največjo lesno gobo. Z njo seje letos na Polzeli
postavljal Simon Vidmajer iz Založ.
Helena iz Lok pri Taboru pa je komaj kos ogromni, kar 6,51
težki hrenovi korenini, ki jo je izkopal njen oče Silvo Leni^
Ta hren seveda ni šel v košaro za žegnanje, temveč njei^
mnogo manjši brat, je pa prav gotovo posebnost.
VITEZI BELEGA MESTA