katedral:
KATEDRO mariborskih Študentov izdaja Zveza Študentov Jugoslavije, odbor visokošolskih zavodov v Mariboru.
— List urejuje uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik:	DARKO	PASEK,
tehnični urednik: JANEZ UJ-ClC. — Uredništvo tn uprava Slovenska ulica 5, tel. 22 004.
— Cena izvoda: 50 par. — Tisk: Časopisno podjetje Mariborski tisk. — Žiro račun: 518-678-548 — Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo.
Vladimir Majakovski
Srečanje
Kdor v takih nočeh
in takšen dan,
ob urah
takih zmed po cestah
kolovrati
sam
je tat
ali poet.
Mrak vlil je
morje teme
na zemljo
j Svit.
i
I
Stražnih ognjev škrlat.
Podmornica —
tako gre na dno vzvihrani Petrograd.
Le kdaj
pa kdaj
od gorečih vetrov
pretrese
mrak
vihar,
in spet se domisliš: s strani
in z vrhov divjata vihar in požar.
Tema
in voda
tako že v eno sta zlita,
v brezdanjost
sinjih rup.
A tukaj še
kot črno
truplo kita
»Avrore«
»Aurore«
BRUCOVSKI TEDEN
7.11. — športne prireditve, zvečer slavnostna otvoritev
8.11. — tekmovanja v nogometu, šahu in namiznem tenisu
9.11. — večer Cankarjeve besede 10. 11. — katedra o Katedri
11.11. — brucovski ples
KATEMNN RAZGOVOR
Neaktivnost - študifska
O NALOGAH ODBORA ZS MVZ ODGOVARJA PODPREDSEDNIK TEGA ODBORA MIRKO GRADIŠNIK.
KATERE SO PO TVOJEM MNENJU POMEMBNEJŠE NALOGE ODBORA ZS MVZ PRED REDNO LETNO KONFERENCO ZVEZE ŠTUDENTOV?
Naša glavna naloga pred konferenco ZS MVZ, ki bo predvidoma v začetku decembra, je, da aktiviramo delo študentov in odborov ZS na posameznih višješolskih zavodih. Ce namreč pogledamo dosedanje delo, študentskih odborov na višjih šolah, ugotavljamo, da so nekateri naša pričakovanja dosegli. medtem ko so ostali zatajili. Tako smo na primer lahko zelo zadovoljni z delom odborov na VTS. VEKS ln delno tudi na VAS. Odbori ZS na ostalih višjih šolah so sicer pripravili obsežen program dela, vendar ga niso uresničili.
Med glavne vzroke neaktivnosti lahko štejemo precejšnjo študijsko obremenjenost, predvsem na VSS, pa tudi na osta-
lih so študijske zahteve zelo velike. Na žalost moram povedati, da je med vzroki za slabo
delo tudi nezanimanje študentov predvsem 2a delo na idejnopolitičnem področju. Zanimivo pa je, da so študentje kazali dosti več zanimanja za šport in za socialno ekonomsko problematiko, torej za tista vprašanja, kjer so imeli neposredne koristi. Zaradi takšnega stanja so bili člani odbora ZS MVZ mnenja, da naj se vključijo v zvezo študentov samo tisti slušatelji, ki bodo v njej tudi resno sodelovali. Za izboljšanje dejavnosti študentske organizacije je potrebno predvsem sodelovanje vseh članov predsedstva odbora ZS MVZ. Delo pa bi bilo še bolj uspešno, če bi pri reševanju vprašanj študentske organizacije sodelovali tudi predavatelji višjih šol, ki doslej razen redkih izjem niso pokazali dovolj pripravljenosti za to. Med ostalimi pomembnejšimi nalogami, ki Jih nameravamo uresničiti pred našo konferenco je še nadaljnje sodelovanje z ljubljanskimi študenti. Pri tem mislim na razgovore o študentski pro-
Neupoštevanje KUD Student-a i kaj drugega?
V začetku oktobra Je KUD Študent priredil e unionski dvorani program za bruce, druge študente In predavatelje mariborskih višjih Sol. Takšno prireditev pripravlja KUD Študent vsako leto, saj Je to tudi nekaki na slavnostna otvoritev itudljskega leta in lepa priložnost, da se KUD Študent predstavi novim študentom.
Program Je bil res skrbno pripravljen in
Prisotni so bili navdušeni. Vendar pa me olj zanimajo tisti, ki jih ni bilo, kajti žalosten je bil pogled v na pol prazno dvorano. Pozanimala sem se in izvedela, da so nekatere šole imele redna predavanja, tako da jih študentje niso bili opravičeni zapustiti.
Da bi natančneje izvedeli, kaj je vzrok, da v času od 11. do 13. ure posamezne šole niso mogle prekiniti predavanj, smo povprašali za mnenje Tineta Laha, predstojnika združenja mariborskih visokošolskih zavodov, prof. Ivana Burgerja, dekana pedagoške akademije in dr. Danila Požarja, direktorja višje ekonomsko komercialne šole. Vsem sem najprej zastavila isto vprašanje.
Cernu naši študentje niso bili opravičeni predavanj v času, ko je KUD Študent imel proslavo v unionski dvorani? In kaj menite na to, da se proslave ni udeležil nihče od predavateljev.
Doc. TINE LAH:
»Moji« študentje so se udeležili proslave, kakor pravite, ker sem se udeležil kulturne prireditve KUD Študent v unionski dvorani in imel zbranim študentom tudi pozdravni nagovor. Zaradi tega sem seveda moral prekiniti predavanje o ekonomiki turizma, ki ga imam ob torkih od 10. do 12. ure dopoldne na oddelku za turizem in gostinstvo.
Zato so mogli vsi navzoči študentje oditi ob 11. uri na omenjeno kulturno prireditev. To so seveda le študentje drugega letnika tega oddelka. Toliko gledo »moje« udeležbe in udeležbe »mojih« študentov.
Za ostale študente pa so odločali pristojni tovariši na vsaki od višjih šol in na PA na osnovi naščga priporočila, da naj odpadejo predavanja od 11. do 13. ure zlasti za »bruce«. Višje šole so v glavnem ugodile želji predstavnika KUD Študent in našega priporočila (ZMVZ), v nekaterih primerih pa ne, ker so imeli pomembna predavanja. Res je, da dopoldanski čas ni primeren za tovrstne prireditve, zlasti če so v tem času predavanja, vendar domnevam po udeležbi študentov na omenjeni prireditvi, da so se v lepem številu odzvali.
Udeležba večjega števila učiteljev visokošolskih zavodov na kulturni prireditvi v do-poldanskem času, M Je bila na razglasih izrecno namenjena »brucom«, pa ne more biti iz razumljivih vzrokov številna.
Vodstvu KUD Študent smo predlagali, da pripravi za 29. november kulturno prireditev v gledališču v večernih urah za vse študente, predavatelje in tudi ostale.
Prof. IVAN BURGER:
Priporočilo, ki smo ga sprejeli od združenja MVZ, smo objavili na oglasni deski in obvestili tudi profesorje. Vendar nisem kompetenten za to, da odredim profesorju, ali naj predavanje odpade ali ne. O tem odloča profesor sam, kaiti sam dobro ve, kakšen ima program predavanj in koliko ur mu je potrebnih.
Zakaj pa ni bil nihče od profesorjev nav-
zoč, tega vam ne bi mogel povedati, menda je vzrok v tem, ker niso dobili vabil.
Dr. DANILO POŽAR:
Študentje se niso mogli udeležiti proslave, ker so imeli predavanje. Menim, da bi bilo na mestu, da se predstavniki KUD Študent, preden organizirajo predstavo v času predavanj, obrnejo na združenje visokošolskih zavodov, ki naj z vodstvi šol to vprašanje uredi, ne pa da KUD Študent enostavno obesi v veži šole lepake o prireditvi in postavi predavatelje (in šole) pred končno dejstvo. Vsak predavatelj ima svoj plan, ki ga mora izpolniti, pa čeprav je znano, da imajo naši predavatelji vse mogoče družbene funkcije izven šole. Menim, da Je prva dolžnost študenta do sebe in družbe, aa študira in hodi na predavanja. Poleg te svoje dolžnosti pa se mora baviti s telesno vzgojo ter kulturnimi in družbenimi dejavnostmi. Vse ob svojem času! KUD naj pripravlja svoje predstave v popoldanskem ali večernem času, ko ni predavanj. Kolikor Je tu finančno vprašanje (kot mi Je bilo sporočeno), naj se rešuje na drug način, ne pa na račun predavanj. Obisk prireditve KUD Študent naj bo Izraz kulturne zavesti, ne pa neke »kompenzacije«. Rekli boste, da sem malenkosten, ker je šlo le za enkrat in le za nekaj ur predavanj. Ne gre za to, gre za načelo, ki ga bo treba jutri uporabiti proti katerikoli izvenšolski dejavnosti (npr. telesna vzgoja).
Na drugo vprašanje vam odgovarjam tako, kot sem dejal pri zadnji prireditvi KUD Študent v SNG v Mariboru, da bi morali predavatelji take predstave obiskovati v večjem številu. Poudarjam: take predstave (ne v času predavanj).
ut proiesorjt mariDorsKin višjih Sol, ki doslej tudi za takšno obliko sodelovanja niso kazali dovolj zanimanja. Se bolje pa bi bilo, če bi ravno profesorji opozarjali in pozivali študente k obiskovanju prireditev bru-covskega tedna.
D. P.
blematiki ter na kulturna in športna srečanja. Zaprosili smo tudi za sprejem pri predsedniku republiške konference SZDL Janezu Vipotniku, ki ga nameravamo seznaniti s specifičnimi problemi mariborskih študentov. Urediti bomo morali tudi vključevanje študentov v organizacijo ZIC.
KAJ NAM LAHKO POVEŠ O LETOŠNJEM BRUCOV-8KEM TEDNU?
Med najaktualnejše naloge, ki jih moramo opraviti pred konferenco ZS, sodi vsekakor izvedba tradicionalnega brucov-skega tedna. V tem tednu, ki bo od 6. do 12. novembra, nameravamo pripraviti številne kulturne in športne prireditve, zaključili pa ga bomo s tradicionalnim brucovsklm plesom v dvorani C Mariborskega tedna. Organizacija predstav zahteva precejšnja finančna sredstva. Zato želim, da bi čimveč študentov obiskalo te prireditve, saj so namenjene prav njim. Veseli bomo, če se bodo bru-covskih prireditev udeležili tu-
MONTAŽNO PODJETJE
CEVOVOD
MARIBOR, MELJSKI DOL 1
Telefon 22-743, 22-744
PROJEKTIRA IN INSTALIRA
Instalacije centralnih kurjav, prezračevalne naprave In klimatske naprave, instalacije tople in mrzle vode In plina za stanovanjske in Industrijske zgradbe kakor tudi hotele, bolnišnice Itd.
PROIZVAJA
hidrofore, toplovodne in parne bojlerje, protitočne aparate, hidrantne omari-pepel In sadje, dvigala za ce, vozičke za premog, kotlarne centralnih kurjav ter ostale Izdelke za montažno dejavnost. Nadalje proizvaja izdelke za birotehniko, kot so knjižni z vozički, aparati in kontne omarice
2IVILSKI KOMBINAT
MARIBOR
proizvaja In priporoča svojim cenjenim odjemalcem kvalitetne izdelke svojih mlinov, tovarne testenin, pekarn in slaščičarn.
Priporoča se
živilski kombinat INTES.
INDUSTRIJSKO
MONTAŽNO
PODJETJE
LJUBLJANA,
OBRAT MARIBOR,
GREGORČIČEVA ULICA 17
V ingeneeringu In posamezno projektiramo in montiramo: centralno kurjavo, kotlovnice, ventilacijske in klimatske naprave, vodovod in sanitarije, elektroinstalacije, telefonske naprave, trafo postaje, strelovode, avtomatiko
Konec septembra sta komite ZK višjih Sol In odbor Zveze študentov priredila tridnevni seminar na Pohorju.
Tudi člani Katedre smo se udeležili tega seminarja, in zato smo se odločili, da vam posredujemo tako imenovana »post seminarska razmišljanja«, ki bi lahko tudi vas zanimala.
razmišljanja
Vse v imenu intenzifikaeije in racionalizacije študija
Problematika visokega šolstva je bila ena Izmed tem na seminarju. Priznati moramo, da je to zelo široka tema, saj lahko sem vključimo vsa aktualna vprašanja, kot so npr. demokratizacija visokošolske izobrazbe, materialno vprašanje študenta, položaj študenta med študijem, vprašanje zaposlovanja in vključevanja v proizvodnjo In še druga. Vendar iz tako širokih možnosti je bilo problemom visokega šolstva na seminarju premalo odmerjenega časa. Menim, da bi ravno na tem predavanju lahko predisfcutirall marsikatero vprašanje, saj vemo, da od leta 1959 dalje, to je bilo leto reforme visokega šolstva, nismo nehali govoriti o neuspešnosti in uspešnosti le-te ln o slabih straneh, ki bi jih naj naslednja reforma popravila. Zdi se mi, da se ravno Slovenija, ki ima samo tri mesta z visokimi šolami (Maribor, Ljubljana, Piran) in ki je po številu študentov na predzadnjem mestu (za nami je še samo Makedonija), najbolj ogreva za reorganizacijo višje-
?;a in visokega šolstva, in to v imenu intenzi-ikacije in racionalizacije študija. Po analizah intenzifikaeije in racionalizacije študija smo v Sloveniji precej pred ostalimi republikami. Zgleda namreč, da bo pri ostalih republikah ostalo kar pri analizah, medtem ko so pri nas predvideni resni ukrepi. Zato smo lahko zaskrbljeni, da bomo imeli poleg šestih republik, petih narodov in treh jezikov, še dva sistema visokega šolstva.
»Izraz mariborsko višješolstvo se je preživel. ampak odslej govorimo o slovenskem visokem šolstvu v Mariboru in v Ljubljani,« je dejal v uvodu svojega predavanja o problematiki visokega šolstva dr Vladimir Bračič, član republiškega izvršnega sveta.
Osnovni problem je, kot je dejal dr. Bračič, kako visoko šolstvo prilagoditi potrebam naše družbe, da ne bi zaostajalo za splošnim družbenim razvojem.
Namreč slovensko visokošolstvo se je zavzelo preveč togo za dve liniji, in to:
— za teoretično znanstveno linijo,
— za prakticistično linijo.
In zdaj ugotavljamo, po besedah dr. Bra-
čiča, z raznimi analizami, da Je glavna sja-bost stopnjevanega študija prav v tem, ker je šel v skrajnost, po tirih preveč prakticistično usmerjenega znanja.
Po letu 1959 je bilo ustanovljeno mnogo novih šol, oddelkov in smeri na šolah in v tem študijskem letu bi naj temeljite analize pokazale, kaj bi od tega obdržali in kaj bi ukinili. Logično je seveda vprašanje, ali res morajo imeti vse šole vse oddelke, ali ni bolje, da imajo samo nekatere in tiste kvalitetne. Seveda pa je potrebno napraviti naj-ptej temeljite analize, ki naj bi upoštevale glavni nalogi: racionalizacijo in intenzifika-cijo študija. Upajmo, da bodo analize pri ukinjanju nekaterih oddelkov dobro izdelane, in da ne bodo zanemarjali raznih činiteljev, ki bi bili mariborskim višjim šolam v prid.
Po besedah dr. Vladimirja Bračiča se nam obetajo nekatere spremembe na mariborskih višjih šolah.
VIŠJA TEHNIŠKA SOLA
— Tekstilni oddelek
Predlog za reorganizacijo tega oddelka Je, da bi ga bilo potrebno usmeriti na oddelek:
a) za specializirano kemijo,
b) za tekstilno strojništvo.
V Ljubljani pa se zavzemajo za predlog, da bi študij tekstila poenostavili; in sicer prvi dve leti naj bi se študentje izpopolnili v kemiji in nato v tekstilni tehnologiji.
— Strojni oddelek
Osvojen je predlog, da bi ta oddelek Imeli v Mariboru in Ljubljani in bi še naprej ostal sistem stopnjevanega študija, le da bi bila delna specializacija v drugem letniku za tiste, ki nameravajo študij nadaljevati na fakulteti. Obe šoli pa bi morali imeti povsem enake programe dela.
— Elektrotehniški oddelek
Glede tega oddelka še niso popolnoma jasna stališča. Mnenje ljubljanske fakultete je, da se moderna elektrotehnika spreminja v moderno matematiko in kibernetiko, čemur bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti. Študij elektrotehnike ne bi bil več na principu stopnjevanega študija, ampak bi bila prva
stopnja samostojna, prestop pa bi bil nemogoč.
— Kemljtskl oddelek
Za študij kemije je predlog za enotni štiriletni študij. Namreč v zadnjih časih je prišlo do revolucionarnih sprememb, ki zahtevajo res usposobljenega kemijskega strokovnjaka, ki lahko sam pripravi tehnološki proces in ga potem tudi kontrolira. Eden izmed predlogov je, da bi bil mariborski kemijski oddelek na VTS detuširani oddelek ljubljanske fakultete.
— Gradbeni oddelek
Na tem oddelku ni predvidenih velikih sprememb, edino bi bil potreben enoten učni načrt s fakulteto v Ljubljani. Na VTS v Mariboru naj bi vzgajali gradbenega inženirja-komunalca, ki bi mu bil omogočen prestop na fakulteto, če bi opravil diferencialne izpite.
VIŠJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA SOLA
Prav tako tudi na tej šoli ni predvidenih skoraj nobenih sprememb, samo da je potrebno pri nadaljnjem razvijanju te šole upoštevati predloge v zvezi s sodobno ekonomizacijo. Prestop je še naprej omogočen z diferencialnimi izpiti, čeprav se študenti pritožujejo, da je teh preveč in da s tem izgubijo vse leto.
VIŠJA‘stomatološka ŠOLA
Ta je največji kamen spotike, čeprav trenutno vlada nekakšno zatišje, ki pa je nevarno, in se mi zdi, da je to zatišje pred nevarnim viharjem. Slika višje stomatološke šole je trenutno najmanj jasna, zato bodo ravno v tem študijskem letu največ časa posvetili problemom študentov — stomatologov in analizam, ki jih zahteva reorganizacija zdravstvene službe, omejena sredstva in prevelika produkcija zobozdravstvenega kadra. Upajmo, da ne bo prej ponovni vpis, temeljnih analiz pa še ne bo nikjer. Prevladuje namreč mnenje, da ko smo napolnili glavne vrzeli v zobozdravstvu, je nujno spremeniti način šolanja.
VIŠJA AGRONOMSKA SOLA
Na tej šoli bi bili nujni popravki programa študija, kajti trenutno so velike potrebe
F o kmetijskem »Irokovnjaku — pospeševalcu, redlog je tudi,' da bi se ljubljanski fakultetni oddelek za sadjarsko-vinogradniško smer preselil v Maribor, kjer bi imel vsekakor boljše pogoje za praktično delo.
VIŠJA PRAVNA SOLA
V Sloveniji imamo tri institucije, ki šolajo pravni kader (mariborska višja pravna, ljubljanska fakulteta in višja upravno pravna šola v Ljubljani). Potrebe po upravno pravnem kadru so, vprašanje pa je, katera izmed šol (ljubljanska fakulteta ne prevzame tega), mariborska ali ljubljanska, bi le-te kadre šolala in katera izmed teh dveh ima boljše pogoje.
PEDAGOŠKA AKADEMIJA
V tem letu bodo opravljene temeljite študije in na podlagi teh bodo ugotovili, ali bo postala PA visoka šola ali pa bi se šolanje podaljšalo na tri leta. Potrebno je še proučiti, če naj imajo vse tri tovrstne šole v Sloveniji vse oddelke ali pa samo nekatere — in te kvalitetne.
Vse to so samo predlogi, nič še ni dokončno sklenjenega, vendar upajmo, da se ne bi »slučajno« mariborske višje šole iz slovenskega šolstva v Mariboru spremenile v detuširano visoko šolstvo ljubljanske fakultete.
Po vsem tem lahko ugotavljamo, da je trenutno glavni poudarek na visokošolski izobrazbi (čeprav smo pred leti drugače govorili), ki bi naj bilo odslej osnovna razvojna funkcija proizvodnje in družbenih sil. Višjim šolam pa očitajo preveč ozko prakticistično znanje, sicer ga opravičujejo, češ da so to narekovale prejšnje potreba, zdaj pa, ko teh potreb ni več, so nujne nove analize in pa temeljita reorganizacija visokega in višjega šolstva. Sicer smo tako navajeni, če v našem šolstvu dolgo ni sprememb, potem nekaj ni v redu in se prav bojimo, da bi mogoče »zastareli«.
OLGA CERIC
O mednacionalnih odnosih
Narod v modernem smislu se je vselej pojavil v zgodovini tedaj, ko so v neki družbi zmagale tenden' e notranjega ekonomskega povezovanja. Vse Idejne manifestacije, ki so propagirale idejo nacionalne povezanosti neke skupnosti ljudi, ki je živela na etnično, jezikovno in kulturno vsaj kolikor toliko enotnem področju, so potemtakem izražale vse kaj drugega kot resnično manifestacijo kulturne enotnosti naroda. Te ideje so bile posledica ekonomske zainteresiranosti nove buržoazne družbe. Družbene potrebe, ki so narekovale propagiranje Ideje nacionalne skupnosti, so bile predvsem sredstvo za krepitev obstoječih ali pa nastajajočih lastniških Institucij.
Kljub temu da Je teorija o narodu kot posledica materialnih in političnih zahtev v procesu menjanja etničnega
O religiji
Začela bom pri resoluciji, sprejeti na sedmi seji CK KPJ, ki pravi: »Vztrajati moramo, da v socialistični družbi prevladajo sodobni, napredni pogledi na cerkev.« Torej kakšen Je ta odnos, in ali se jo kaj spremenil? Sele iz odgovorov na ti dve vprašanji bomo razumeli zahteve, ki so zapisane v tej resoluciji. Zanima nas odnos komunistov do katoliške vere in cerkve ter njene družbene ideologije in dejavnosti v današnjem svetu in naši družbi, da pa bomo točni, moramo najprej poznati temeljne zakonitosti sodobnega sveta, posebno ob akcijah današnjega katolicizma (kakor se imenuje), ki skuša v svoji družbeni misli prav tako Izhajati Iz Potreb in možnosti sveta In človeka.
.Po pogovorih z Vatikanom in po tem zadnjem protokolu, so v vrstah komunistov vse Pogostejše razprave o veri, cerkvi in njuni družbeni vlogi. Vprašanje je, ali je vzrok te-
stanja v razdobju poznega fevdalizma in kapitalizma, splošno veljavno in znanstveno utemeljeno, pa obstaja šo cel niz drugih vidikov, s pomočjo katerih sl lahko skušamo pojasniti nastanek tega zgodovinskega pojava oziroma »družbene formacije«. Tako npr. vemo, da je bila Izredno pomembna vloga literarnega jezika in njegov vpliv pri ustvarjanju nacionalne skupnosti v razdobju diferenciacije širokih homogenih, zgodovinsko povezanih mas.
Ko govorimo danes o sporih med raznimi nacionalnostmi, ki so običajno jezikovnega ali političnega značaja, nikakor ne smemo postaviti a priorl trditve, da si lahko vse te spore razložimo izključno s pomočjo ekonomskega vidika ali teorije, da narod v procesu gospodarskega zbliževanja, v procesu
mu protokol z Vatikanom ali pa povečana aktivnost cerkve; vselej je v njih prisoten občutek negotovosti, ali vsaj nelagodnosti komunistov ob spoznanju, da so le potrebne idejno politične spremembe in da jih je treba preveriti v luči novih družbeno-političnih razmer In odnosov.
Miselno in čustveno vznemirjenost človeka, tako psihološko in družbeno, potrjuje večina družboslovcev, ki predvsem temeljijo na prizadevanju, da bi združili smisel življenja in našli oporo za smotrno urejevanje svojega življenja. Nedvomno je ta človeška polreba eden izmed glavnih pogojev, da človek lahko smisel življenja prenaša v onostranstvo. Lahko trdimo, aa ima vera Izrazilo družbeni značaj in namen, kajti vernik svoje ravnanje utemeljuje z zahtevami onostranstva ter smisel smrtnega življenja prenaša v posmrtnost. Te svoje predstave skuša tudi uresničiti v medsebojnih odnosih, ali pa celo v ver-
vkijučevanja v organski razvoj sodobne družbene delitve, spreminja svoj kulturni značaj, svojo narodno avtonomnost. Danes moramo upoštevati še en %lo važen činitelj, ki sc je pojavil takrat, ko so bili narod) dokončno konstituirani v taki obliki, kot jo poznamo sedaj, to je narodna zavest. Narodna zavest, ki je dokaz za njegovo objektivno eksistenco, ima nemalokrat za posledico močno okrepljena čustva nacionalizma, posebno takrat, kadar začne narod čutiti pritisk od zunaj, kar zopet povzroči zapiranje vase.
Ta pojav je zelo očiten tudi takrat, kadar se pojavi strah pred kulturno asimilacijo, za kakršno najdemo v zgodovini veliko primerov.
Razcepljenost mišljenj v Zvezi komunistov o mednacionalnih odnosih, je imela običajno za posledico ostre ad-
sko navdahnjenih socialnih gibanjih. Od tu izhaja Mara s svojo trditvijo, da je vera rezultat človeške bede, hkrati pa protest proti razmeram tega sveta. V razmerah, ko je cerkev izrazito politično opredeljena, pa nemalokrat posameznik tudi izpoveduje pripadnost v značaju politične opredelitve. Zato je razumljivo, da so komunisti pričeli izenačevati vero s politiko katoliške cerkve ter so vernost ocenjevali kot sovražno dejavnost, ki jo je treba preprečiti. Ta odnos, to poenostavljanje je markisje uspavalo komuniste, da so zanemarjali idejni boj z vero ter so mislili, da gre za politični administrativni obračun z vero in cerkvijo, kar je pa naloga vseh naprednih sil. Zato tudi danes, ko je aktivnost cerkve velika, slišimo očilke, da popuščamo in
minlstrativne ukrepe, ki so pa v pravilnem gledanju in dobrem razumevanju nacionalnega vprašanja v SFRJ, več škodovali kakor koristili. Ce bi vse probleme, da ne rečem kar incidente, ki so se občasno pojavljali, reševali jasno in polemično kakor v primeru »Zaliv«, bi izostalo mnogo hude krvi, neprijetnih posledic, ki so jih morali na svoji koži občutiti nekateri naši književniki in drugi kulturni delavci. Seveda pa se pojavi tukaj vprašanje sposobnosti Zveze komunistov, vprašanje, ali je Zveza komunistov sposobna reševati takšne konflikte na ustrezni ravni. Vse to velja tudi za odnos Zveze komunistov do intelektualcev in intelektualnega dela nasploh. (Perspektive, Praxis, Most, predavanje prof. Canj-ka.)
DRAGO JANČAR
da nimamo trdne politike v tem odnosu. In ne nazadnje besede sumničenja, da gre za zavestno politiko kompromisa. Odnos je jasen. Cerkev se je s protokolom vsaj formalno odrekla vsaki politični aktivnosti proti socialističnim silam. S tem pa, da se je odpovedala prejšnjemu, je podvojila prizadevanje na idejnem področju. To je predvsem presenetilo nekatere komuniste, ki so bili prepričani o zaostalosti cerkve.
Zaman bi iskali za konec vzroke o spremembi odnosov, ker jih je preveč. Poglavitno je, da poznamo odgovor na drugo vprašanje IgBamemb; to |e dolgotrajni idejni boj.
BERI A fRBOVSEK
O
razstavi
baročnega
kiparstva
Kdor si je pred leti ogledal razstavo baročnega slikarstva mojstrov Straus-«ov, ni bil v dilemi iti ali ne iti. Skratka, nisi in nisi mogel mimo mariborskega gradu. Po tako veliki skušnjavi navadno sledi razočaranje. Ali je tudi tokrat ob zdajšnji razstavi baročnega kiparstva tako? Da in ne. Rahlo smo bili razočarani ob pričakovanju nečesa novega, da, preveč je bilo »starih znancev«, ki smo jih imeli priložnost spoznati iz prejšnjih obiskov v mariborskem muzeju. Na vsak način pa je razstava doživetje za vsakega poznavalca
likovne umetnosti. Kot sem že prej omenil, se tukaj srečamo s »starimi znanci«, na katerih odkrivamo vedno nove mikavnosti.
Celotna razstava se odlično ujema s prostorom, v katerem je. Ko se vzpenjamo po stopnišču mariborskega gradu, doživljamo čudovito uverturo baroka, ki se izpopolni ob vstopu v razstavne prostore, po katerih se razlega izredno prefinjeno izbrana baročna glasba. Plastike, ki jih je okoli sto, so porazdeljene po kronološkem redu, to je morda tudi vzrok, da so nekatere
malce na tesno postavljene. Za nas je predvsem zanimivo, da je precej plastik naših domačih mojstrov (Reiss, Pogačnik, Mersi in Božič). Kako zanimiva je bila naša dežela za tuje umetnike, nam povedo številne plastike tujih mojstrov, ki so pa pozneje precej očitno vplivali na domače rezbarje. Prav za te domače rezbarje lahko govorimo, da jih je rodila naša štajerska dežela s svojo obilico lesa.
Prvič se rezbarstvo povzdigne pri nas na Slovenskem z gotiko, svoj veliki razcvet pa doživi z barokom, ki je v naš narod vcepil globoke korenine. Mirno lahko rečemo, da je pri nas barok prenehal komaj pred stopetdesetimi, celo pred stotimi leti. Prav zaradi tega je razstava za nas še posebno zanimiva.
Poleg že prej omenjenih domačih mojstrov srečujemo tudi dela graških mojstrov Schoya, Leitnerja, Strauba, Holzingerja in Kdnigerja. Mnogo je tudi slikovnega gradiva, ki pa je žal predstavljeno v črno belih fotografijah. V celoti daje razstava zelo enovit vtis, k temu na vsak način pripomore okolje mariborskega gradu.
Omeniti bi hotel impresivne plastike bratov Straubov, predvsem Filipa in Jakoba. Zelo zanimiva je primerjava
Sv. Caharije J. Strauba in istoimenske plastike M. Pogačnika. Prav tu vidimo, da Je Pogačnik precej pod tujim vplivom, medtem ko deluje Straubova plastika veliko bolj samostojno, z malce patetičnim zanosom. Zelo lep primer uveljavljanja baročne estetike Je skupina puttov, ki ponazarjajo štiri kontinente, delo L. Holzingerja. Zelo zanimiva je Božičeva obravnava podobe Sv. Trojice, v tej plastiki avtor zelo svobodno treti ra zadano mu temo. Dobimo občutek, da je svetopisemska vsebina avtorju samo pretekst. Seveda je veliko plastik, ki bi si jih morali podrobneje ogledati, žal pa nas tu moti problem svetlobe, ki pa žal na tej razstavi ni zadovoljivo rešen, čemur je deloma kriva lega prostorov.
Razstavi bi morda lahko očitali kakšne hiteče, vendar pa v celoti lahko razstavo samo pohvalimo. Ne doživljamo pogosto, da bi v Mariboru gledali razstave, ki bi nam dajale tako jasen prerez neke umetniške smeri v pokrajinskem merilu. Razstavo zapuščamo s pobožno željo, »mogoče bomo videli kaj takega tudi v gotiki.«
Tekst in slike: I. PREMZL
mariborskem
muzeju
Tako je v viteški dvorani koncerti- ■ Vendar nam baročna razstava kaže, ral celo Lizst, mestni grad je obiskala da kljub vsem materalnim težavam, ki Marija Terezija, in da je 1782v graj- jih nosi nov čas, delajo in čakajo, ski kapeli maševal Pij VI.	BERTA	BOJETNOVA
Bi slučajni opazovalec mariborskega muzeja opazil ali zaslutil bojazen pred nenehnim pozabljanjem odgovornih, ki imajo denar za vse kaj drugega kot za kulturno dejavnost.
Gotovo ne, vendar je tu ta skrb in ta problem že načet. Pogostokrat slišimo ravnatelje takih ustanov, da pravijo: denarja ni.
In tukaj se vse konča. Ali naj čakamo, da spomenik izgubi svoj namen, ker ga uniči zob časa, ali pa mu z miloščino podaljšamo življenjsko dobo za nekaj let.
Kaj bo z mariborskim muzejem pozneje? Koliko časa bo kot tak še služil svojemu namenu? Pri tem obenem razmetujemo sto tisoče za nogometaše, kot da se ne bi nič zgodilo.
Z namenom, da prikažem delo mariborskega muzeja, šem obiskala ravnatelja mariborskega muzeja. Kot je že običajno pri takih pogovorih, sva
tudi midva začela pri denarju.
Torej denarja nimatei...
Zaradi naglice in nerazmišljanja bi morali biti vplivi kulturnih ustanov močni. Kako naj bodo močni, če ni denarja? Ni ga za reklamo, kaj šele za veiike panoje pred vhodi v mesto, kakor Je to stara praksa tujih mest in ena redkih reklam, ki si jih muzej lahko privošči. Potrebovali bi izložbe, da bi v njih lahko ljudem predstavili koščke bogastva, ki ga skriva mariborski muzej.
Koga naj prosijo za Izložbe in kje? Dopolnjevanje zbirk pa ne zahteva samo nenehnega iskanja, temveč tudi znanstveno raziskovalno delo. Kako naj polnijo vitrine, s predmeti, ki jih sicer težko odkupijo, če pa novih vitrin ni, stare pa so potrebne obnove.
Brez vodiča res ne bi smelo iti. Med mnogoštevilnimi zanimivostmi za vsak-njega obiskovalca moram omeniti vsaj nekatere, ki bi našle mesto v njem.
V Večeru, dne T. 10. 1967, Je France Forstnerič na 9. strani objavil dokaj polemičen spis VOZEL (Ob konfliktih na relaciji kultura — politika). Ta Vozel Franceta Forstneriča je vsekakor vreden majhnih korektur, ki seveda ne bodo samo dialektične, marveč bodo skušale zares konkretno pokazati na za-vozlanost problema v slovenskem kulturnem prostoru. Saj ni nič čudnega, če še dandanes zmerom stojimo pred vprašanjem kulture In politike, namesto da bi živeli v složnem miru; konkretno bi morali pač spregovoriti o kulturi politikov, ali o pridanlčnem zatiranju intelektualnega dela na račun sociale ali o krasovitlh, samoljubnih, priliznjenih kulturnikih, ki so prišli do veljave prav s političnim nagovorom, ali o vase zaprtih »velikih« Intetektual-cih-politikih. O tem ni nobene prave besede v Forstnerlčevcm vozlu; a tega mu ne smemo zameriti, še posebej zato ne, ker pač avtor članka ne vidi, da Ima vrv v vozlu dva konca.
Predvsem bi mogel tukaj in sedaj našteti mariborsko zveličavno kulturniško klimo, ki škoduje marsikaterim pljučem, ustom, pa glavi, marsikomu pa spet vrača navidezno zdravje. Pri tem se porajata predvsem dve vprašanji: kdo so tisti politiki in kdo so tisti kulturniki, ki živijo v nenehnih prerekanjih, konfliktih, v nenehnem »dialektično« bojevitem sožitju? Tega sevč niti Forstnerič ne ve, saj nikogar ne omenja v mejah slehernosti, dasl tudi se sklicuje na to, naj bomo dialektični. Pri nas je že toliko dialektikov, kolikor je politikov, in toliko vizionarjev, kolikor je pravih umetnikov. Prvi živijo za dialektiko, brundajo množicam o svoji veliki vlogi in se trudijo za blaginjo naroda, kakor pravijo, medtem ko jim drugi stopajo v lasč In jim jemljejo slavo. Nič ni čudnega torej, če smo se znašli pred vrati slave namesto pred vrati ustvarjanja in človečnosti. Nasprotno: prav delo je treba pozabiti, prav vrline je treba prepustiti boljšim, da bo slava rasla. In v tem je mnogo strupa In strupenosti, mnogo zavidljive nevoščljivosti in še največ zajedljive samoljubnosti. A komu gre zahvala za takšno stanje, oprostite, za takšen proces?
Stari so umetnost kupovali in nič ni nenavadnega, če se je na primer pri Arhilohu-tiranu družilo cčlo grško intelektualno vodstvo. Kakor je že kultura naroda prijetna ušesom in očem v svoji nezasičenostl, tako po drugi plati živijo v samoti razmišljanj filozofi, pesniki, fiziki, da, celo politiki! Ta njihova samota je pravzaprav nekoristen sad, ki je zrasel na lepem drevju, a prav to je za dialektike poglavitna hrana. Vsakdanja vprašanja, kakor na primer tole: »Kako si predstavljamo pre-žemanje kulture in politike z vidika Izhodiščne formule? Kaj pomeni, da je
kultura politična in politika kulturna?« Ta vprašanja so zelo in celo presenetljivo podobna velikim sholastičnim učiteljem, ki so se vpraševali, če navajam Erazma Rotterdamskega, nekako tako: »Ali je mogoče domnevati, da Bog oče sovraži Sina? Ali bi bil Bog mogel prevzeti podobo ženske ali hudiča ali osla ali buče ali kremena? Kako bi v tem primeru buča oznanjevala božjo besedo, delala čudeže in bila križana? Ali bodo ljudje po vstajenju smeli jesti in piti?«...
Se bolj modro pri razsvetljencih je to, da znajo na vsa takšna in podobna vprašanja odgovarjati, in odgovarjajo nanje s takšno resnobnostjo, kakor da bi imela naravnost božanski pomen; to je razvidno že iz tega, da nikoli ne bodo rekli, na primer, ta in ta politik ravna napačno, ta in ta sodnik je krivo presojal in obsojal, ta in ta politikant je tako in tako prilezel na vrh, ta in ta kulturnik se prodaja politiki, ta in ta pesnik je dober, temveč obratno: napraviti je treba vozel ob konfliktih na relaciji kultura — politika.
S takšnimi razmišljanji nekateri res prežemajo že tisočkrat utrudljive papirje kakor prave svetinje; a to jih sploh ne moti, seveda že zategadelj ne, ker se jim bo zdelo lepo, koristno in pametno, če bodo dialektično snov obravnavali nasploh, nikar v kakšnem primeru; a tudi primer Je treba obravnavati po njihovem nasploh. Zato mislim, da bi bilo lepo in dobro, če bi France Forstnerič v svojem vozlu besed in stavkov vsaj enkrat omenil, kdo so tisti kulturniki, ki so politikanti in obratno. To gotovo ne bi nikomur škodilo, saj bi pisal vsaj nekoliko bolj konkretno, če že noče imensko navajati primerov. Iz njegovega povedanega se čisto zares »lušči spoznanje, da je lahko kultura (pozitivno) politična in poli-
tika kulturna le tedaj, če druga drugo
naravno oplajata«. A kdo mu daje besede v usta, da meri pozitivnost kulture? S kakšno vrvjo, ali bolje, ■ kakšnim vozlom meri pozitivnost kulture? Razumem, da »naravno oplajanje« obstaja na primer pri divjih živalih, pri rastlinah. Toda kaj ima sam gospod Darwin z našo kulturno politiko in politikantsko kulturo opraviti, me prav nič ne zanima. Mislim, da tudi bralcev mariborskega Večera to ne more posebno zanimati.
In še naj si dovolim zadnji citat iz Vozla: »Ob takih spoznanjih se torej odpravljanje nezdravih plodov sicer zdravega navzkrižja med kulturo in politiko razkriva kot izrazit problem našo družbene reforme.« Čigava so ta spoznanja? Ali so jih spoznali kulturniki ali politiki, ali pa jih je spoznala naša družba, ki je v reformi? Tukaj niti gospod Mičurin ne more zadostiti z zanesljivim odgovorom, dasiravno je v križanju napravil lepo število uspehov, razvil mnogo zdravih plodov. Zdi se mi, da bi se morali slovenski intelektualci ravnati po načelu naših telovadcev: Zdrav duh v zdravem telesu. Vsaj tako nekako ocenjuje France Forstnerič ta izraziti problem. Tako bi se gotovo družbena reforma uveljavila v družbi. A vsakdo naj sam uvidi da je na prvem mestu zdrav duh. šele potem zdravo telo!
2elel bi videti, kakšen Je križanec med kulturo in politiko, čeprav sta obe ženskega spola. Francetu Forstneriču prepuščam to veliko zgodovinsko nalogo, saj jo bo gotovo spoznal in užival zdrave plodove svojega spoznanja. Meni osebno še do sedaj to ni mogoče.
V. G.
Med izvirnostjo in afektiranostjo
Satirični kabaret naj bi bil, po naslovu sodeč, nekakšna mešanica pisanega, zabavnega sporeda kakšnega predmestnega burkaškega gledališča in pa moderne satire, ki bi naj ljudem odpirala oči pred stvarnostjo, protestirala ter se na svoj destruktivni način konstruktivno borila za izboljšanje deformirane situacije v neki družbi. Satirični kabaret, ki smo si ga lahko ogledali v začetku oktobra v domu JLA, Je napisala, zrežirala in igrala skupina mladih književnikov, ki so se nam že večkrat predstavili na raznih literarnih večerih. Od te skupine, ki Je konstituirana v nekakšno umetniško skupnosti, v klub KB (?), smo upravičeno pričakovali intelektualno globoke, ostre in jasno Izoblikovane misli. 2al pa smo s nekaterimi izjemami pričakali burkaško v pravo farso
spreobrnjeno predstavo, ki Je imela, kot Je bilo videti, en sam namen: požeti čim več smeha in aplavza. Danes bi moralo biti vsem Ustim, ki se ukvarjajo z družbeno in kulturno problematiko, popolnoma jasno, da je odzivni krog, ki se pojavi, bolje povedano, ki bi se naj pojavil, ob kritični besedi in misli, tako zelo slaboten, da ga skoraj ni opaziti. Ko kritično zapisana ali Javno izgovorjena misel postane osebno žaljiva, pa je tukaj takoj cel kup prizadetih in užaljenih, še več pa tistih, ki iščejo zgolj senzacijo in snov za prijeten pomenek. Gre torej za to, da Jo piscem in izvajalcem satiričnega kabareta šlo po vsej sili za člmvečji odzivni krog, želeli so najti stik s publiko, ne da bi pri tem pomislili, da jih njihovo poslanstvo v »mariborskem kulturnem pro-
storu« obvezuje, da Jim nalaga doseči, ne glede na Učinek storjenega dela, tudi določeno kvaliteto, tako pri tekstih, kakor pri Izvajanju. Kot sem že rekel, nikakor ne nameravam posploševati, kajti nekateri deli kabareta so bili Izjemno dobri, vendar je bila nesreča v tem, da so bili prav ti deli Igralsko najslabše interpretirani. Medtem ko smo lahko nasprotno pri tistih burkaških prizorih, ki sploh niso sodili v okvir tega kabareta, opazili, da so bili izvedeni najbolj dograjeno in privlačno. Misli, ki so jasno in ostro posegale v našo družbeno problematiko, so bile tako nehote potisnjene v ozadje, zdele so se neprepričljive in gledalec Je dobil občutek, da so vržene med publiko kar tako, nehote, slučajno.
Nekatere originalne tekste so prispevali Andrej Brvar, Franc Hedl in Miroslav Slana. »Nekatere« pravim zato, ker so bili posamezni odlomki prav sramotno stari in »zguljeni vici«, ki sl jih pripovedujejo po pisarnah mlade in stare gospodične, medtem ko pijejo kavico in sl lakirajo nohte. V mislih imam predvsem Brvarjcvo zgodbico o bodočnosti, zgrajeno povsem na podlagi anekdote na račun socialističnega In delavskega samoupravljanja, ki precej časa kroži med ljudmi. Predstavo Je režiral Miroslav Slana, ki Je pripravil tudi sceno. Igrali pa so poleg av-
torjev tekstov Se: Dragica Krajne, (če upoštevamo nevezanost in dramsko nedogna-
nost besedila, Je svojo vlogo dokaj dobro odigrala), Majda Svaganova, mezzosopranistka mariborske opere (zelo dobra je bila v krajšem prizoru, nekakšni burkid s preizkušenim programom cenenih spektakularnih učinkov, ki pa očitno ni spadala v okvir satiričnega kabareta), Bojan Nedok in drugi.
j. a
Kultura in mi!
Kako naj bi se študentje Cim uspešneje vkljuCill v mariborsko kulturno življenje?
Ako hočemo dati odgovor na to vprašanje, moramo vsekakor globalno pokazati na vse determinante, ki na kakršenkoli način vplivajo na delo štu-
dentov v mariborskem kulturnem življenju.
Predvsem Je nujno poudariti specifiko okolja, v katerem se nahajajo mariborske višje šole, njegove sociološke, ekonomske in druge značilnosti.
Po drugi plati pa vemo, da traja študij na mariborskih višjih šolah dve oziroma tri leta. Zaradi lega je fluktuacija študentov zelo velika. Jasno Je, da je s tem okrnjeno vsako daljše načrtno delo.
Edina Sola humanističnega karakterja je pedagoška akademija. Glede na število redno vpisanih študentov na višje šole Je struktura izredno heterogena. Ce k vsemu temu dodamo, da je kulturna raven srednješolcev, ki se vpisujejo na višje šole, nizka, potem nikakor ne moremo pričakovati dovolj velikega zanimanja.
Vendar nikakor ne moremo biti zadovoljni z afirmacijo, ki so jo študenti
I 1	'
dosegli v mariborskem kulturnem življenju. Rezultati so kljub objektivno
slabim pogojem preskromni, saj se študentje niti kot »odjemalci« kulture niso dobro izkazali.
Tega stanja niso krivi samo nezainteresirani študentje, temveč tudi tisti, zaradi katerih ao študentje nezainteresirani. Se vedno smo namreč priče patriarhalne in monopolistične miselnosti, ki ustvarja le nižanje kulturnega nivoja. Zato nam je tudi jasno nerazumevanje in neelastlčnost raznih kulturnih institucij in kulturao-prosvetnih organizacij.
Ce želimo razgibati kulturno življenje študentov, ga moramo močneje vključiti v okvir že obstoječih kulturnih Institucij in kulturno prosvetnih organizacij razvijati lastne. In v njihovo delo vnesti vsebino svojih hotenj in smisla.
T. D.
bili smo
NA POLJSKEM
ZAL MI JE, DA SEM SE PRIJAVILA ZA POTOVANJE. SEDAJ BI Sla jem, ki igra v življenju Poljakov po-RAJE NA MORJE,- Ml JE ZATRJEVALA PRIJATELJICA PRED ODHODOM membno vlogo, pa smo občudovali za-NA POLJSKO. »CE NI NIC DRUGEGA, BOMO VSE DNI KARTALI, PA BO kopanske vile in vrlove okoli njih. TUDI NEKAJ,- SEM JO TOLAŽILA, PO GLAVI PA SO SE MI MOTALE	'	-
NAJRAZLIČNEJŠE PREDSTAVE O KRAJU NASlII POČITNIC.
NO, IN POTEM SMO SLI. SKUPINA PETNAJSTIH ŠTUDENTOV V OKVIRU SODELOVANJA MED ZS IZ KATOWIC IN MARIBORA.
mo, se povzpeli na dvatisočak, Kaspro-vi vrh, naredili smo izlet na Morskie oko, eno izmed jezer v Tatrah. Na račun morskega oka smo se precej nasmejali, saj je imel naš fant zmenek tam.
Po desetih dneh planinarjenja in potepanj po najdražjih nočnih lokalih, kjer smo čutili, da tudi dinar nekaj pomeni, smo se poslovili od Zakopanov in novih prijateljev, največ študentov, ki so za 7000 din preživljali svoje tritedenske počitnice, v tem turističnem središču.
Med triurno vožnjo do Krakovva smo
Carinski pregled je bil gola formal- Zopet smo prestopili mejo, to pot av-
Nastanili smo se v eni takih vil, ki je obujali spomine na zakopanska dožr znotraj sodobno in komfortno oprem- vetja, zbijali šale na račun tega ali one-ljena, na zunaj pa se ne razlikuje od ga ponočnjaka, ki ni znal piti vodke in petdeset in več let starih sosed. V enem je ostanek noči prespal na preprogi, nadstropju nas je bilo sedem in blagor Smejali smo se fantom, ki so jim po tistima, ki sta prva zasedla kopalnici, tri dekleta napovedala zmenek ob isti Obrokom ni manjkalo krompirja in ma- uri in v istem lokalu, nazadnje pa so s
nost. »Le kaj naj bi imeli študentje?- strijško-češko". In ' spet presenečenje, slenih kruhkov, ki sta glavna hrana, kot pelo pod roko prišli mimo ob nepra-Na postaji smo še komaj utegnili Študent pravnik ni imel potnega lista, smo pozneje ugotovili. Po večerji smo vem času... Se sreča, da smo bile zgrabiti steklenico slivovke, ki jo je v ker je mislil..., nazadnje je bilo to ®e urno odeli v najboljše obleke, de- me tam, so se vsaj lahko zagovarjali, zadnjem trenutku prinesel sekretar ža vseeno, saj so ga češki cariniki vljudno »leta smo se skromno našminkala, da da smo bile to me, ki... Naslednji dan  	“	li	S	seboj.	Kljub	spalnim	vago-	ne bi bila upadljiva in odšli smo raz- smo vse to uredili z nekaj rož, šam-
naše gostitelje na Poljskem.
odpeljali
v	v-coir	noin ni bilo s spanjem nič,'saj smo ugo- iskovat nočno življenje. Odkrili smo do- panjca, fraz, ki jih tako ali tako niso
J™?0,	X A tovili, da še eno dekle ni imelo potne- be,r lokal kjer smo za 1200 S din jedli razumela. Jugoslovanska čast je bila
ga lista, ker tudi ni nič mislilo .. Pa tatarski biftek, pili vodko in šampa- rešena. ■
p!	и cmnf« le nemotena prišla na Poljsko, če-
mogli. РокГ8ЈШЗ| ki smo jO	pnrinilfl	in 1?пп1гл1пг!! nrp^pcnli
opazovali skozi okno. je bila zelo zani- ves vlak	kontrolorji	prečesali
miva, ves čas smo občudovali lepo ure-	...
jene vrtove, angleške trate, pa skrbno , Na prvi poljski postaji nas je spre-obdelana polja in planine, ki so ponos- Je' študent iz Katowic in nas pogostil no obrobljale pokrajino. Ne bi ostali ? vodko, s steklenicami vodke, ki smo raje tu, smo si mislili, vlak pa je ena- 3‘b praznili do Katovvic. V tem mestu komerno drdral proti Dunaju. Začela so smo s presenečenjem ogledovali posta-se prerekanja, kdo bo kdaj dežurni pri Jo z enajstimi peroni ali več, ki je teh-prtljagi, da si bomo lahko ogledali av- nično najsodobneje opremljena, strijsko prestolnico. Toda vse prereka- Zagledali smo nekaj fantov v tem-nje je bilo odveč, saj smo v dveh urah nih oblekah 'z nageljčki v rokah. Sta-komaj uspeli kupiti nekaj steklenic pl- ri znanec predsednik Roman nas je va, tako dolgo so nas namreč cijazili svečano in toplo pozdravil, potem pa po tirih med dunajskimi postajami sem smo se seznanili še z ostalimi funkcio-in tja. Moram priznati, da je enemu narji njihovega odbora. Pred postajo uspelo precej več. _V restavraciji blizu nas je čakal študentski minibus, ki nas
kolodvora je pojedel dunajski zrezek, toda na Poljsko je prispel dva dni kasneje kot mi. Pa ni bila to edina nevšečnost. Na Dunaju smo komaj »ubranili- svoje prostore, toliko Poljakov in Cehov je vstopilo obloženih s košara-
je peljal v študentski hotel. Med vožnjo smo radovedno opazovali ljudi, hiše in promet. Vse nam je bilo novo, tuje. Pred vsako gostilno se je bohotil napis bar. Stari ruski tovornjaki so bili poleg tater in varšav edina prevozna
mi in kovčki, v katerih so imeli blago sredstva. Dekleta so bila vsa v precej za preprodajo. Zgražali smo se, čeprav smelih mini krilih, fantje pa v oble-je tudi vsak od nas imel kakšno najlon kah s kravatami.
srajco odveč. Vsemu je sledilo še spo- v študentskem hotelu, ali domu po znanje, da ti Jjudie niso tujci, ampak	smo se razdelili po sobah, se oko-
J li } -	.jasno,	saj	Poljaki	pajj	in	na 0g]ed mesta. Mesto ni
držav?	e®a	uma	za	zab	no	nudilo	vesele	podobe.	Poslopja so vsa
črna ali temno siva, ozračje je zamegljeno in enako sivo črne barve. Spremljevalec je povedal, da je to zaradi rudnikov in težke industrije, ki obdaja Ka- njec, pa še plesali povrhu. Čeprav je towice. Ogledali smo si nekaj izložb s na Poljskem trikrat manj fantov kot kristalom, čevlji, knjigami, srebrom, deklet, smo imela dekleta plesalcev na blagom. Počasi smo preračunavali cene izbiro. Hitro smo se navadila na po-in se začeli čuditi. Ali je mogoče, da ljubovanje rok za zahvalo ali prošnjo, stane par ženskih čevljev s tanko peto Malo preden se je lokal izpraznil, smo petnajst ali dvajset tisočakov, meter se spomnili na jutranjo planinsko turo, satineta 9 do 10 tisočakov, da o boljših ki nam jo je obljubil vodič in zato smo blagih ne govorimo, saj presega cena se s taksiji odpeljali domov. Avtobus, enega metra povprečni mesečni doho- ki ga ob taki uri tako ali tako ni bilo, dek. In čudili smo se naprej, saj je sta- bi bil dvakrat dražji, čeprav smo štu-lo deset dekagramov najslabših bonbo- dentje.
nov 1200 S din, steklenica ruskega šam- Petrova grožnja se je uresničila. Ob panjca 3000 din ali po naši menjavi po- osmih smo morali vstati, se nazajtrko-lovico tega.	    —-	-
Jugoslovanski »rudarji« na Poljskem
sredini postavijo prodajalci, ki rokah in izklicujejo cene. Ce
' m- "Т. J , • , zinimivo (e to. da ie polovica prodajalcev na -r .	, vati, potem pa z njim ... Ni nas peljal trgU turistov, ki jim Je zmanjkalo denarja,
Vrnili smo se v hotel, kjer smo ko- v gore, oglodali smo si mesto, predvsem druga polovica pa je poklicnih preprodajal-maj zmogli obilne obroke, čeprav nas izložbe s spominki, krznom, obračali cev, ki prihajajo iz Avstrije ali Italije vsak solata s smetano ni preveč navdušila, smo se za vsakim guralom (domačinom) teden, prinašajo stvari, ki pri nas niso več Pa je nevajeni okus potolažilo pivo. v narodni noši, ali za važnimi Angleži, moderne, na Poljskem pa je njihova popu-
Po kosilu smo odpotovali v Zakopane. f^Animi 'r oSTv i z i t |T "s m o V vaten И{П°ип 1 memhni kupci ^oljsŠega^k^talaf0 JaUntar|£ Spet so nas z minibusom odpeljali na športnimi rekviziti smo vstopili, saj porcelana, ki ga preprodajajo v državah, kjer postajo, to pot avtobusno. Kakor hitro smo Potrebovali obutev za hojo po pla- so te reči dražje kot na Poljskem so Poljaki začuli tuj jezik, so nas ob- 'V.1??b;	l sn?°v, 0 Zakopanih mi- Dva dni smo preživeli v Krakovm Mnogo
kolili. KoSule? Obuwie? Komaj smo se aoma, ml ni slo v glavo, saj smo premalo, da bi si lahko ogledali kaj več kot »prebili« do avtobusa in nosedli na svo- imeIl s seboj ie lahke poletne in plesne kraljevski grad Wawe>, poslopja najstarejših je prostore. Malce neudobno ie bilo sil Čevlje. Radi smo odšteli 1300 S dinar- fakultet v Evropi, 400 le; starega bazarja v
S lete к05а,“ C°PatC d°brC h™"' "Ж^1^ vredno njih medkrajevni, brez naslonjala za	spregovoriti nekaj besed, saj Je enkratna. V
glavo, z železnim držajem, stari in no- Začele so se počitnice, močno drugač- dvoriščni zgradbi je prostor 4 krat 3 m velik, primerni za dolge proge. Vseeno smo ne, kot smo jih pričakovali. Vsak dan z umetno svetlobo, z zidovi Iz črnih kamen-vzdržali 300 km vožnjo od Katovvic do smo naredili izlet v Tatre, ki so narod- «kov, i majhnim barskim pultom s stekleni-Zakopanov. Med potovanjem smo se ni park, z zaščitenimi živalmi In rastli- £' ™™c!!т1г1гП)пРInsmv ustavili le v Krakovvu, kjer so nas po- nami, kjer so dobre ceste in poti, po La ni ™ikoli t0liko čcnrav le to krat kjer zdravile stare sive zgradbe in Wisla z katerih vozilo kočije, kjer nihče ne se zbirajo mladi 'za zmenite. Dobila' sem Wawelom v ozadju. Ze pred Starim tr- spregovori glasnejše besede in ga ni vtis, da prihajajo tja mladi, ki Imajo dovolj gom se je pot začela vidno vzpenjati, človeka, ki bi utrgal rožo, vejo ali jo- denarja, saj stane tava s slaščico 1П00 S di-po pokrajini pa so bile raztresene hiši- godo. kjer pa vendar kmetice prodajajo aarjev.
ce v nenavadnem slogu. Močno so se borovnice s smetano na vsakem raz- Ko smo že pri ceni, Se nekaj o ploščah in razlikovale od hiš v nižini po svojih potju, kjer tropi ovac mulijo travo na knjigah, ki smo jih kupili lepo število. Long podstrešnih prizidkih, ki spominjalo na pašnikih ob poti, kjer škrtajo fotograf- 5 “Lf	™
so	trn	lnTkam"e	"a	vsake™	me'	^ctknlige 'z redukcijami Van Go?ha“
so hišice zgrajene v zakopanskem slo- tru prostora Tam ljudje ne kade, ne (feana, 200 zlotov ali 5000 din Se dosti je gu. ki ga je pred približno sto leti uve- pijejo drugega kot čaj v planinskem takih reči, ki pričajo o velikih prizadevanjih
iz potoka. Tukaj turisti Poljakov za popularizaclio velikih umetni-
Wicl-
Nestrpno čakanje nahrhtnika z malico
del neki zakopanskl arhitekt. Pozneje domu ali vodo ,________________________________________ .	____
smo ugotovili da so vse hiše v Zakopa- preprosto uživajo lepote pokrajine ki ' 5kih stvaritev nih in okolici zgrajene tako.	je s civilizacijo nočejo pokvarili. Uži- ,Ve,Iiko. „I?,Snc4cn|e. Дто d,?,lvel‘
Zakopani so nas presenetili s svojimi vajo svež zrak sonce voni gorskih	jS m™ rudniku soli na Poljskem,
modernimi hoteli, alejami In nasadi, trav, šumenje gozdov i'n žuborenje po- 5lct da bomo° *d2uP£da?j" predelu'in™s' Športnimi ob jekli. Med vožnjo s taksi- tokov. Ogledali smo si podzemsko jn- tem zapravili dragoceni čas, ko bi si lahko
ogledovali Krakow. Pa smo se zmotili. Osem km rovov je spremenjenih v cerkve, dvorane za govore, športne igre, prodajo spominkov iz kamene soli. Močno so me impresionirali kipi, reliefi, oprema, lestenci, vse iz soli. Izvedeli smo, da je v globini 400 m sanatorij za bolnike, ki trpijo za išijasom. 200 m nižje pa rudarji še zmeraj kopljejo sol, s katero zalagajo dobršen del Poljske.
Ob odhodu iz Krakovva smo se komaj znašli na postaji, ki ima 19 peronov. Tam smo se tudi prvič srečali z enonadstropnimi vlaki. Pa spet Katovvlcc, kjer smo se nastanili v istem domu kot ob prihodu. Ogledali smo si novi del mesta in park, kjer stoji vsakih nekaj metrov kip ali pa žubori vodomet, kjer je mnogo cvetja, kjer igrajo štirje orkestri takšno ali drugačno glasbo. V sklopu parka je tudi kopališče z osmimi plavalnimi bazeni, s sladko ali morsko vodo, z valovi ali brez njih, kjer je dokaj toboganov za malčke in odrasle, kjer so odbojkarska in druga igrišča, dve restavraciji in ne najdeš cigaretnega ogorka v travi ali pa morda papirčka.
Nekaj sto metrov od kopališča, še v sklo-
Eu parka, je planetarij, kjer smo imeli krat-o predavanje o astronomiji v srbohrvatskem jeziku.
Se isti večer smo imeli uradne pogovore za sodelovanje v naslednjem letu. Pogovori so bili zelo pomembni, saj so napovedovali, raj bi se sodelovanje razširilo tudi na kulturno področje. Upam, da temu ni bila kriva vodka, ki je v življenju Poljakov stalno prisotna.
Drugi dan smo komaj živi, prav zaradi vodke, prišli iz rudnika Stozic, najmodernejše opremljenega rudnika črnega premoga v Poljski. Šeststo metrov pod zemljo v popolni rudarski opremi z globoko sklonjeno držo na tudi plazeči, smo komaj vzdržali. Tisti kilometer, ki smo ga prehodili vzravnani, je Sil pravi užitek. Kljub vsemu smo bili zelo navdušeni. Glavni direktor rudnika, ki nas je vodil, nam je povedal, da delajo rudarji štiri do šest ur na dan, da imajo skrajšano delovno dobo, in da imajo tri do sedem tisoč zlotov mesečnih dohodkov, kar je visoko nad povprečjem, ki je tisoč petsto zlotov.
Po prisrčnem banketu, slovo od Katovvic in Poljske. Odšli smo z novimi spoznanji o vzhodnem svetu, o življenju nasploh. Vsakdo izmed nas je menil, da bi raje imel par čevljev ali srajco manj, imeli pa bi primerne plavalne bazene, da bi podpirali naše umetnike, tudi študente, in našli prostor za njihova dela vsaj v parku, če ne drugod. Kaj Maribor z enim edinim gledališčem, v Katovicah jih je pa sedem ali osem, da študentskih in drugih odrov ne štejem. Univerzitetni odbor ZS ima toliko in toliko stanovanj za poročene študente, da lahko vsi študentje, ki niso iz mesta, stanujejo v študentskih domovih, da imajo urejeno prehrano, da plačujejo na vseh prevoznih sredstvih eno tretjino vrednosti vozovnice. Se in še je bilo takih vtisov, ki so me spodbudili k razmišljanju o tej čudoviti deželi, kjer smo našli veliko prijateljev.
ANKA DOVJAK
<6
IN
(6
L
0
a
ф
L
<6
IN
<8
m
k
0
a
ф
n
1(0
<6
**
0
a
ф
«
IN
16
m
L
0
a
ф
L
Spominjali smo se tudi prodaje najlon srajc, najlon plaščev, nogavic, žvečilnih gumijev na trgu. Prav posrečen prostor je to. Na kakšnih 30 kvadratnih metrih prostora se ob robu in v sredini drže blago v	.	.
kupca reč zanima, prične barantati in potem kupi. Tudi 30 tisočakov dajo za eno srajco, 50 za plašč, 5 za kg kakava, ki smo ga kupili doma na razprodaji za 300 S din. Moram reči, da je bilo prodajanje zabavno, saj so kupci poleg naštetih reči hoteli kupiti še vse, kar smo imeli na sebi s torbicami vred. Ob zadnji taki prodaji sta morali dve naši dekleti pobegniti saj so so kupci spoprijeli zaradi žvečilnih gumijev. Najbolj
ŠTUDENTI,
V ZIMSKIH POČITNICAH (OD 1. - 15. FEBRUARJA) LAHKO OBIŠČETE POLJSKO SAMO ZA 500 ND. INFORMACIJE DOBITE NA ODBORU ZŠ MVZ, TOMŠIČEVA 45 (TEL. 22977).
PRIJAVE ODDAJTE DO 1. DECEMBRA 1967.
ŠTEVILO JE OMEJENO!
(6
M
Л
m
L
0
a
ф
h
<6
IN
(6
o*
h
o
a
ф
ie
IN
16
m
k
0
a
ф
k
=5
ОТ
Wo
Oz
0<
Oh
»Vaša prva in najvažnejša naloga je učenje.« Tako so pravili v obdobju petletnih planov, tako nam pravijo danes in tako bodo še pravili mnogim generacijam. Mi pa se učimo, se odpovedujemo več ali manj vabljivemu življenju in vsaj malo verjamemo, kako zelo smo potrebni družbi, ki gradi na mladih rodovih svojo prihodnost. In pravili so nam profesorji, da sc človeka vrednoti edino po delu in zato je predvsem učni uspeli dejanska slika naše aktivnosti.
Mnogo sem se učil, verjel besedam, bil pohvaljen in ostal na cesti. Vendar vem, da ni to le moja usoda, temveč usoda vseh tistih nekaj tisoč mladih, ki so jim delovne organizacijo zaprle vrata. Ne želim zanikati dejanske vrednosti lepih besed, ki so nas spremljale vsa leta šolanja, kajti mlademu človeku je treba vlivati vero v življenje In ga pri delu spodbujati z možnostmi, ki se mu bodo odprle po končanem šolanju, vendar je njihova resničnost samo načelna. Dostikrat pa se iz prevelike zaverovanosti v načelno resnico rodi močno razočaranje, ki vodi v obup. Nekje sem bral, da smo Slovenci po naravi nezaupljivi, ker v vsako vest rahlo dvomimo, pa naj pride od koderkoli. In šele sedaj mi je postalo jasno, zakaj smo se lahko obdržali skozi stoletja, ko so nas obstreljevali
z vsemi mogočimi vplivi.
Vse iluzije pa so sc razblinile za oblazinjenimi vrati, kjer je bil sredi najslajših besed jasen edino NE. Listam časopise in Iščem prosta delovna mesta. Saj je še dela, za vse ga je še dovolj. Toda fant, ali imaš prakso? Dolgo časa sem obsojal delavce, ki se vdinjajo tujcu za nekaj mark in pred katerim smo sc zakleli, da mu naš človek ne bo nikoli več hlapčeval. Naša domovina jih je rodila, da so poslali krepki delavci, domovina jih je šolala, da so postali priznani strokovnjaki, na njih sc je gradila bodočnost in bili so naš up, a dolg je ostal neporavnan.
Vendar danes vem, da je sla po boljšem življenju močnejša od vseh mogočih »načelnih« besed in tujec ni več tisti strašni Svab. ki požiga šlovenske vasi, temveč dobrodušen Fric s šopom mark, tebe, ki si brez prakse, pa niti Fric ne bo vzel, kajti nisi rentabilen. Vrata tovarn pa so zate zaprta; tudi tam ni dobrodelna ustanova, ki bi ti iz usmiljenja dali delo in te poleg svojih delavcev plačevali ter si s tem sami zmanjšali osebne dohodke. N1 več usmiljenih ustanov, ki bi ti dale dnevni obrok hrane zastonj. Tudi Boga ni več. Nikogar ni več, ki bi bil last revežev, kajti danes, dvaindvajset let po osvoboditvi, naj ne bi nikomur več bilo potrebno biti
reven. Slišal sem, da je najvažnejši in najpomembnejši v naši družbi človek, vendar tisočih možnosti. In dokler bo bral, da je polovica ljubljanskih študentov, o dvesto tisoč brezposelnih in štirinajst tisoč v Sloveniji, na drugi strani pa o letošnji izredni stabilnosti gospodarstva (masten naslov na prvili straneh), o dveh vikendih, o mercedesih, o vilah in o ljudeh, ki jih je ne vem kdo pooblastil, da vsiljujejo modo in dolžino las, se bo pojavljal v njem samem dvom in ne smemo se čuditi anomalijam, ki se pojavljajo v vrstah mladih. Zato nas ne čaka samo delo, ki bo dolgotrajno, ampak bo tudi naporno. Najprej pa bo treba dati delo vsem, kajti samo tako najde človek svoje mesto v družbi in ne bo se mu več zdelo, da jo nepotreben. Kajti ni večje nesreče, kot spoznanje nekoristnosti samega sebe, vemo pa, da le iz dela izvira blaginja in sreča.
Tega žalostnega stanja pa ni kriva niti tovarna, ki ni dobrodelna ustanova, niti skupščina, ki je izglasovala ostrejše ukrepe, niti delavec, ki ni dobil zaposlitve, niti študent, k) bi rad študiral, pa ne more; kriv ni nihče.
Kako zelo je to podobno nam: NIKOLI NI NIHČE NIČESAR KRIV!
M. DREV
IN
TER
V«JU
z Lidijo Kodričevo
Mlada mariborska pevka popevk Lidija Kodrič Je naša stara znanka, saj se je z mariborskim občinstvom seznanila že leta lsei. Na svojem prvem nastopu (to Je bil ravno izbor popevke Maribora, kar Je priredila Katedra) Je pokazala velike pevske sposobnosti, zato so Jo opazili tudi nekateri glasbeni uredniki in režiserji, in tako je polagoma začela snemati za radio in televizijo. Prihajale pa so tudi ponudbe za sodelovanja na različnih festivalih in na drugih prireditvah.
Lidija Je letos nastopila na opatijskem festivalu kot debitantka. Zapela je popevko z naslovom Stara glasbila, ki pa pri občinstvu ni doživela uspeha. Kljub temu, da ni dobila nobene nagrade, Je Lidija zelo zadovoljna s svojim izvajanjem.
»Opatijski festival, ki spada med največje jugoslovanske tovrstne prireditve, je zame enkratno doživetje. Re3, da s popevko, ki sem Jo zapela na tem festivalu, nisem dosegla ne vem kakšnega uspeha, vendar sem kljub temu dobila mnogo zelo ugodnih ponudb. Od 13. novembra do 13. januarja bom odšla z vokalno-instrumentalnim ansamblom Indexi iz Sarajeva, z Žarkom Dančuom, s Slobodanom Stefanovičem in še z nekaterimi pevci zabavne glasbe na gostovanje po Sovjetski zvezi. To dvomesečno gostovanje bo organiziral Jugokoncert iz Beograda. Za koncerte v Sovjetski zvezi se bom morala še posebej pripraviti, kajti kot so mi dejali moji prijatelji. Je sovjetsko občinstvo zelo zahtevno. Potrudila se bom, kolikor bom mogla. V Sovjetski zvezi nameravam posneti tudi samostojno ploščo, pa tudi z Jugotonom sem že podpisala pogodbo. Jugoton bo sedaj poskrbel tudi za popularizacijo svojih pevcev. Namreč, do zdaj skorajda nihče ni vedel, da Je neki pevec posnel ploščo, čeprav si Jo ljubitelji zabavne glasbe zelo želijo v svoje zbirke gramofonskih plošč. Sedaj pa bo Jugoton poleg plošče izdal tudi velike lepake, ki Jih bodo razobesili v vseh večjih Jugoslovanskih mestih. Na teh lepakih bodo fotografije pevcev, ki so
Pred kratkim posneli svojo ploščo. Mi-51	t0	zel° ugodno za popula-
rizacijo pevca in pa za Jugoton, saj bo na ta način lahko prodal več plošč. Razen tega sem se pogovarjala tudi s člani zagrebškega Jazz kvarteta. Dogovorili smo sc, da bomo nekaj časa sku-
Foto; DJuro Slako, Zagreb
paj vadili, nato pa sodelovali na vseh Jugoslovanskih Jazz festivalih. Upam, da naše delo in trud. ki ga verjetno ne bo malo. ne bo zaman.«
Ko sem Lidijo vprašala, zakaj kar naenkrat takšen optimizem, se ml Je veselo nasmejala ter mimogrede z roko poslala poljub Antonu Martiju. režiserju zabavno glasbenih odda). -Veš.«
mi Je dejala, »minilo Je že šest let, odkar sem se posvetila petju. Zaradi prepevanja sem včasih tudi študij nekoliko zanemarila, pa vseeno nisem dosegla tistega, kar sem želela. Sedaj pa sem se odločila, da bom za eno leto študij odložila in se posvetila samo petju. To leto mi pomeni zelo veliko. Doseči hočem vse, kar v prejšnjih šestih letih nisem mogla. V minulih letih sem le gradila, sedaj pa, mislim vsaj, je prišel čas, da bi ta gradnja dosegla vrh. Vem, da bom, kar si želim, tudi dosegla, saj imam veliko zaupanje vase.«
»Lidija, kaj misliš, zakaj popevka, ki si jo zapela na opatijskem festivalu, ni dosegla večjega uspeha?« sem jo vprašala. »Skladba Stara glasbila, za katero je glasbo napisal Jure Robežnik, tekst pa Gregor Strniša, se precej razlikuje od ostalih popevk, ki smo Jih lahko slišali na tem festivalu. Za pevca je ta skladba zelo nehvaležna in precej zahtevna. Občinstvo pa, ki nima vsaj malo posluha za glasbene umetnine, ni moglo razumeti kakovosti te skladbe. Mislim pa, da so .mojstri' glasbe spoznali, da Je popevka Stara glasbila zelo dovršena glasbena stvaritev.*
Ves najin pogovor o opatijskem festivalu Je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer Je sejem elektronike. Ura Je bila 13.30 In pričel se je barvni televizijski spored. Ko sem Lidijo vprašala, kako Je zadovoljna ? barvno televizijo, se Je ponovno nasmejala in ml dejala:	»Z Jožetom
Prlvškom in njegovim orkestrom sem snemala že včeraj. Ko sem sl pozneje ogledala mngnetoskopskl posnetek, sem bila zelo zadovoljna. Prav tako so z barvno televizijo zelo zadovoljne moje prijateljice — pevke Berta, Alenka, Elda in Irena. Mislim, da imam na barvni televiziji velike možnosti uspeha In lepo bodočnosti«
Zaželela sem Ji. da bi se njene želje izpolnile in da bi se kmalu videli v Mariboru. Ob slovesu Je še dejala--Pozdravi vse bralce Katedre!«
STANIČA KUHAR
M roslav Slana
se je rodil 1941. leta v Mariboru. Tukaj je končal tudi gimnazijo in prvo stopnjo VPS. Sedaj živi in deta kot svobodni književnik. Začel je v Mladih potih, pozneje je objavljal v Dialogih, Pisani njivi, na kulturnih straneh Večera, Naših razgledih, Sodobnosti, sodeloval je v radijskih literarnih oddajah in na raznih literarnih večerih.
Avtor svojih pesmi ne gradi na bežnih asociacijah, na podlagi »občasne in minljive inspiracije,« temveč na dograjenem in včasih skorajda racionalno p.odo-iivetem svetu spomina in domišljije Manj ga privlači barva in zvok besede kakor njena vsebina m praktični pomen.
Katedrala
Rad bi se znova srečal s teboj dobra stara katedrala z okusom po lampiončkib rad bi se vrnil na obzidje po nedosanjanega junaka —
Kako nesmiselno je zazreti se v stari biti kako smešna tolažba je gledati množico vojakov skozi izgubljeno igro preferansa in okleniti se starega zidovja ko se v nasprotju približuje podoba konca —
Dobri stari inkvizitorji spodili ste me z obzidja moje katedrale — zdaj sem obtičal v sedmem svetu črepinj z vsem tistim garjavim kar ste prilepili vame —
Kje ste kupole in zvoniki — dvonogi zmaji gnezdijo pri vas — ah telesa telesa smodnik in oglato kolesje tako peklensko sem sam-sam-sam-
sam
vsak dan enake kretnje na cesti
pri pitju v postelji vsak dan kričim v gluha ušesa vsak dan preklinjam greh v
svojem naročju — dnevi so v žolču prekaljeni dvorezni jeziki —
Katedrala ljubezni varoval sem te kakor hostijo v kelihu — zdaj sem našel smetišče — v meni se plazijo dvomi brez konca pošastni dvomi ki stiskajo
kakor stiskalnica krivde ker se nisem znal darovati —
Strti so stebri samozavesti ostalo bo samo smetišče — premisli predno vstopiš! čaka te venec iz crknjenih živali če ne boš zapel prave himne —
Vidim te ljubica v belem nad Vietnamom rišeš rdeče
vprašaje
vidim te med talci
ko visijo na kdovekateri zastavi —
pa ne bom prebarval svojega
obličja
vsi ne znamo biti kurenti v
kravatah —
še so trebušniki in suhci še so oni v zlatu in srp s kladivom kakor da bi bilo normalno ko eni sanjajo na pernicah medtem pa se drugi valjajo po
gnoju
kakor da bi bil heroizem ko se kajni zdivjajo nad abeli —
Življenje je slačenje — med štirimi očmi umre dostojanstvo da laže hlastneš po tisto nekaj nabreklega — skozi naslado ždi olajšanje kakor mačji nagon za plenom medtem pa ginekologom
primanjkuje serum
če se slečem pri luči
zakaj osramočena zamižiš: pesem in srce pesem in srce strasti ne moreva ubiti -*■ —
Gospodje — sovražniki dela ospodje — sovražniki miru am kotalite ta naš ljubki svet — ta naša skisana žoga se bo zdaj — zdaj nabodla biku na rogove —
vidim zvonove iz prezira slišim zvonjenje iz oderuštva a ne vidim prihodnosti---------
So katedrale iz pravljic v katerih divjajo začarani zmaji in druge
kjer so zmaji preoblečeni v dobre
ljudi
in te globoko ranijo
pa ne moreš izpuliti tisočero
krempljev —
Nekoč sem veroval kot škof v zlati križec pa so me spodili z obzidja — razbil sem se
med tisočero zveriženih katedral ki jim pravimo umazani brlogi
tovarna v konkurzu rotacija kulture ali: naj živi petnajstletno meso na mizi
dolgi lasje dolgi lasje stenice na kiosku in devize naj živijo —
Kdo je želel videti obubožanega
klovna
brez vloge pod barskimi stoli kdo je hotel da v blaženem besu preklinjam tako nacionalno demokracijo:
vsi za ene eni za vse svoje — in kdo je pred vhodom v katedralo obesil lažno parolo:
vstop psom je nezaželen----------
odgovor je v vaših denarnicah —
Ni poti nazaj:
Andrej Brvar
se je rodil 1945. leta v Mariboru, kjer je končal gimnazijo. Sedaj študira na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Svoje prve pesmi je pričel objavljat i v Mladih potih, pozneje pa je sodeloval še v Dialogih, Tribuni, Katedri, Problemih in na raznih literarnih in literarno-glasbenih večerih.
Pesmi, ki jih tokrat predstavljamo bralcem Katedre, sodijo v skupino avtorjevih man) znanih erotičnih pesmi, ki še niso prepletene niti s tendencioznostjo niti z golim modernističnim este-ticizmom, presenečajo s preprostostjo, jedrnatostjo in naravnost elementarno neposrednostjo izraza, kar je tudi sicer ena glavnih značilnosti Brvarjeve poezije.
Pesmi
Chanson
Vržeš kovanec v juke-box in tako poslušata nekoč zelo
popularno popevko
hrustata ribe pijeta vino
in se nič ne mučita s tistima kako
in zakaj
ampak sta vsa v tem lepem večeru srečna
da se lahko spet gledata v oči Počasi postajaš razburjen od ustnic
ki jih zapirajo in spet razcvetajo
besede
od rožnate kože poprsja ki enakomerno polni bluzo od nog
stisnjenih v krilo
Plačaš račun
in gresta v prazen Igračkast park kjer fantek noč in dan lula v okrogel bazenček na sredi In cvet
samo padec — strgal sem svoj rojstni list jaz sem odslej vi in z vami krikam: dol z
misticizmom živio (tiste preklete) AHAHA
bombe
živio moskviči in vse kar je
močnejše dol s politiki če so imeli iz
računstva c ve k
kakor mesečniki smo mesečniki brez rešilnih pasov pa kvartarno na kupoli ko je luna že zdavnaj zašla — mi torej nismo več vi marveč oni —
pa mislite da je to
še lahko pesem —
ki je kot zložen robček čakal v popku
vzkipi skozi razpoko
se razvete v majhno rdeče padalo
in veš to je noč
ki ne bo nikoli več sledila dnevu
in veš to je ljubezen
ki ne bo nikoli več
kot gorski tolmun
kot kruh na mizi
kot griva v vetru
Potem začne noč na eni strani
bledeti
in gresta
In ko obstaneta pred vežnimi vrati jo ne vprašaš kdaj bi se lahko
spet videla
ampak ji daš vejico polno cvetov
in v strahu
da ne bi kaj rekel
pohitiš na prvi jutranji tramvaj
Robot
Dan je kocka
A ponoči v sanjah
gol beži za golo žensko
nor od stegen
sebe
sonca
Dan Je kocka
In razbite sanje iščejo zaman da bi zabolele do krvi
Beseda o
Umetnost že skoraj pet tisoč let spremlja različne civilizacije, zdaj tako da nekomu služi kot eno izmed sredstev za dosego nekega cilja, drugič zopet tako, da se kaže zgolj kot estetsko lepa in dovršena ter na ta način nudi človeku »duhovno ugodje«. Zdaj Je didaktična, zdaj zopet nemoralna in uporniška, vseskozi pa ohranjuje svoje nespremenjeno bistvo, nenehno prisotnost v času in prostoru.
Ce hočemo spoznati umetniško delo, ga v sebi podoživeti in ga tako dojeti v vsej njegovi lepoti, racionalno s pomočjo razuma, ali pa intuitivno, sl moramo prej Jasno Izoblikovati mnenje in pogled na umetnost ter se odločiti med dvema ali več terminološkimi oznakami, teorijami, ki tako ali drugače odgovarjajo na vprašanje, kaj je umetnost? Danes so se nekako dokončno izoblikovale tri »definicije« umetnosti, izmed katerih vsaj dve Jasno priznavajo tako pisci in kritiki kakor publika. Ali Je prava umetnost »l'art pour l’art« ali Je to »angažirana« ali pa nekakšna tretja definicija umetnosti kot samostojne, samosvoje »avtonomne duhovnosti«? Zelo težko, praktično skoraj nemogoče ,Je dokazati, katera izmed teh treh postavk bi bila naj-bližja pravi, avtentični definiciji umetnosti, kajti v prid vsake govori nešteto dokazov, skorajda neovrgljivih argumentov. Vsekakor Je zaradi tega nujno, da nakažemo vsaj glavne značilnosti vseh treh poimenovanj tega »fenomena človeškega duha«. Naši sklepi bodo vsekakor točni, ker se ne spuščajo v tisto področje, ki ga Izvrstno obvladajo razni literarni znanstveniki, torej na področje vseh mogočih in nemogočih variant, ki so pogojene po filozofskih, psiholoških, socioloških in drugih teorijah. Sicer je pa takšen ograjen način meditiranja sprejemljivejši iz enostavnega vzroka: če bi se spustili v globlja razglabljanja, bi nujno zabrisali najpomembnejše, a to so sklepi osnovnega pomena za to ali ono definicijo. Angažirana umetnost, lahko bi reku tudi utiUtaristična, vedno teži k dosegi nekega cilja, končnega učinka. Človeku hoče pomagati, mu koristiti, uporablja znanstvene in politične teorije v taki meri, da Jim Je nemalokrat celo podvržena. Takšna umetnost ima nacionalno poslanstvo, socialno poslanstvo, človeško poslanstvo... »Pesnik nosi breme duš« pravi Vigny. Pogosto želi vzbuditi človeka k novemu gledanju na svet z razburkanjem njegovega nemirnega duha. Rezultati so angažirani umetnosti važnejši kot metode, pisatelj ali pesnik postane teoretik in učitelj, disciplinirati skuša individualno svobodo in se velikokrat v popolnem soglasju z razlogi in sodbami razuma odmakne od umetnosti z namenom, da bi njegovo delo imelo svojo funkcijo v razvoju človeštva. Angažirana umetnost pristaja na Ideološki angažma, vendar to ni nujno, kajti o takšni umetnosti lahko govorimo tudi takrat, ko se iz odpora proti obstoječemu stanju umakne v abstraktno Intelektualni svet in Je že s svojo prisotnostjo angažirana. Kljub vsemu pa se mi zdi, da so tisti, ki so se v sebi odločili za takšno možnost, še najdlje od prave resnice, ker Je umetnik že tako ali tako emocionalno in duhovno navezan na okolje, v katerem živi, in zato mu to okolje nikoli ne bi smelo biti povod za ustvarjanje, kajti v tem primeru se umetnik sploh v ničemer več ne razlikuje od an-
umetnosti
gažiranega človeka. Umetnost Je angažirana že lz enostavnega vzroka, ker obstaja, ker je prisotna tukaj in danes.
2e leta 1830 se je Victor Hugo uprl saint-simonistom in fourieristom, ki so od pesnikov zahtevali, naj zastavijo svojo besedo v službi socialnega napredka, in zahteval pravico, da objavi tudi »nekoristno knjigo čiste poezije«* vrženo v vrvež resnih opravkov občinstva. Larpurlartistična umetnost (izraz l’art pour l’art je »izumil« Hugo) se torej ne zanima za socialni in ideološki napredek dobe, niti ne skuša »potrošnika« prepričevati in mu česarkoli dokazovati, takšna umetnost obstaja zaradi sebe same, poimenovana Je po tistem, kar je, in ne skuša, v nasprotju z angažirano umetnostjo, biti prav nič drugega kot gola umetnost. Umetnik ne »nosi več bremena duš«, noče biti sistematski ali nehoteni odmev javnega mnenja, prava vrednost mu je sama lepota, ne pa gola utilitarnost. Umetnik se ne podreja inspiraciji, ideje in čustva si brezpogojno podvrže, premagati hoče čas, ne ceni človeških konstrukcij, zadovoljuje se le s spoznanji, prezira prerahlo sentimentalno poezijo, ničesar ne prepušča slučaju, ne trudi se, da bi ugajal kakršnikoli množici, trdi, da je intelektualno razkošje dostopno le redkim duhovom itd., itd. Ce angažirani pridobiva besede esmisluje, jim daje smiselni Izraz, namen in pomen in na ta način pridobiva neslutene možnosti izražanja, se vendarle zapira v neki določen krog, ko pa ga preseže, odkrije novega, v okviru katerega se bo njegovo ustvarjanje nadaljevalo, če skuša svoje misli uravnavati v določen cilj, v neki smoter, ki ga želi doseči, če skuša pogojiti svoje delo vselej z znanstvenimi in političnimi teorijami, počne »larpurlar-tlst« ravno nasprotno: besedo skuša osvoboditi njenega praktičnega pomena, v Jeziku skuša najti nov jezik, svoj Jezik, predaja se ritmu in zvoku besed, išče stilno, estetsko In vsebinsko lepoto.
Umetnost lahko obstaja tudi ne da bi dobila svoj »umetniški Izraz«, kajti umetnost Je stanje, ki se kaže v stvareh, v odnosu do stvari. Kakor hitro bi se torej osvobodila vseh logičnih vezi, in skušala morda s pomočjo intuicije prodreti do neraziskanih globin človeškega duha, ko bi se osvobodila tradicionalnega zapovrstja vzrokov in posledic upoštevajoč edino samosvojo duhovnost posameznika, ustvarjalca, bi lahko postala umetnost univerzalna in vseobsegajoča, odkrila bi »latentno umetnost«, ki počiva na stvareh.
Razumevanje in dojemanje umetniškega dela kot »samosvoje duhovnosti« Je odvisno od intenzivnosti notranjega sveta bralca. Cim močnejši in čim bolj Intelektualno globok bo njegov duhovni svet, tem laže bo v sebi razčistil poimenovanje umetnosti, tem laže bo dojel posamezno umetniško delo in če se bo zgodilo to, bo to že obenem dokončna določitev umetnosti kot take, razumevanje dela pa bo tudi razumevanje umetnosti same.
J. D.
„Tali|e“ je za Mariborčane v prasaj
NA ENI STRANI SMO PREMALO ZAINTERESIRANI ZA PROGRAMSKO IN GMOTNO POLITIKO GLEDALIŠČA, NA DRUGI STRANI PA ČESTOKRAT ODKLANJAMO PREDSTAVE, KI SO MOREBITI KVALITETNE, A JIH ZARADI POMANJKLJIVE GLEDALIŠKE VZGOJE NE RAZUMEMO ...
Ce razmišljamo o našem gledališču, ahko ugotovimo, da je za izboljšanje ocioloških in ekonomskih determinant lela na voljo samo dvoje dosegljivih nežnosti: neposredna družbena in po-itična akcija, in drugič, kvalitetnejši zbor dela.
(Nc)uspeh prve možnosti smo spoznali •red nekaj dnevi, ko se izmed pred-tavnikov družbenih in političnih or-;anizacij skoraj nihče ni udeležil razgovora o PROGRAMSKI POLITIKI v iNG za prihodnjo sezono.
»Naredili smo vse, odziva ni bilo ...« travi dramaturg Kamenik. Svet za kul-uro molči, komite ZK molči — SZDL ta je verjetno tudi kapitulirala.
»... lahko bi govorili zelo obširno n prepričan sem, da bi uspeli najti kupni jezik glede izbora kvalitetnejših lel,« pravi med drugim direktor ope-c tovariš Kobler. Da» tudi Jaz In še :do mislimo tako. Drugače pa mislijo tokaterl, ki jim ni mar usoda glcdali-ča, ki jim ni mar kulturni napredek nesta in »škilijo« s svojim revnim in-elektom morda samo skozi prizmo ma-crialnih dobrin.
»Tovariši, zavozili smo...« sem po-nislil pred nekaj dnevi, ko mi je štu-ent mariborske višje šole — doma z ju-a — »objasnio«, da je OTHELLO VE-tOVATNO ZNAMKA AVTOMOBILA, n ko sem med dijaki STS slišal, da ZARADI NAS LAHKO TEATER ZADETE«, sem zardel in se ustrašil, da
nisem morda zašel med nomade... Ob nizanju podobnih misli bi človek lahko pomislil: v čigavih rokah je pravzaprav kulturni napredek gledališča in končno kulturni ugled vsega mesta? (In odgovor?) Dokler si ne bomo vzgojili mladih »kulturnih« obiskovalcev, Je vsak še tako mojstrski napor, da bi jim gledališka dela vsilili, odveč. Tovrstna vzgoja bi morala postati važna dolžnost prosvetnih in pedagoških delavcev že v osemletkah, pozneje pa ne samo na gimnazijah, marveč tudi v strokovnih šolah. Uspeh pa je odvisen tudi od staršev...
Pred vojno politični in oblastveni forumi niso bili zainteresiran) za napredek gledališča. Dobro bi bilo, ko tega stavka ne bi prezrli pristojni forumi danes In bi prizadevne člane SNG tudi gmotno širše podprli...
Ne da bi se zdaj spuščal v polemiko o razdeljevanju vlog. Povedal bi samo to, da starejši člani gledališča radi prezrejo mlade, nadarjene člane In jih čestokrat potisnejo skorajda za kulise... Mlajši obiskovalci gledališča bi hoteli na odru spoznati tudi mlade, sposobne igralce in pevce, ki so prav tako polni energije ln vere v življenje kot mi sami. S tem bi pritegnili obenem širši krog mladih obiskovalcev.
Usoda TALIJE je odvisna od nas vseh. Ne bodimo samo gledalci, marveč tudi kritiki in sodelavci.
MIROSLAV SLANA
Dopisujte v vas list
KATEDRO
misli
Vsa pota nekam vodijo.
A kam vodijo pota osamljenih?
Njih pota vodijo nekam, kjer konec navadno ni znan. V tem Je vsa skrivnost ln negotovost. Prisiljeni so, da se navadijo na ta dva pojma, sčasoma Ju celo vzljubijo. V tem ni samo skrivnost, je tudi lepota. Morda romantika?
Tavajo. Sami ob sebi. Osamljeni. Po eden In eden.
Iščejo ... tipajo — z odprtimi očmi, z odprtim srcem.
Njih delo so dvomi, negotovost.
Njih delo je nezaupanje in nerazumevanje.
To delo jim prinaša pomanjkanje in samoto. Prinaša pa jim tudi lepoto. Mnogo lepote, ki se ne da opisati z besedami, taka kot je. Prinaša jim željo po taki ljubezni, ki je ni. Vodi jih v svet, v katerem živijo samo oni. Ta svet je lep. najlepši vseh svetov, toda premalo, premalo resničen. Tako malo stvarnega je v njem, pa vendar več kot v vsakem drugem svetu. Ta svet Je najbogatejši in najrevnejši hkvati.
Svet razmišljanja, dela ln hrepenenja.
Tako malo jih je, pa vendar ogromna množica, k] živijo v tem svetu in hodijo po meglenih poteh lepote.
Imenujejo jih umetniki.
Jaz jih imenujem LJUDI, ljudi z veliko začetnico.
Nekdo, takih je mnogo, je z obžalovanjem, skoraj s pomilovanjem v glasu govoril o njih; smilijo se mu, ki se podajo na pot v bistvo umetnosti, čeprav vedo, aa bo lahko njih delo, ustvarjanje, kronano najpogosteje samo s pomanjkanjem, morda celo z neuspehom. Toda tolaži ga misel, ker jih kljub vsemu tudi ta, eden mnogih, ceni in spoštuje, da so tudi v njihovem življenju in delu svetli trenutki.
Jaz pa trdim, da je njihovo delo en sam svetel trenutek, njihovo življenje pa je v bistvu lepo in svetlo, kljub pogostemu pomanjkanju in bedi.
Toda jaz sem idealist ln strasten občudovalec umetnosti in njenih ustvarjalcev — umetnikov. Sem tudi romantik; njihovo življenje se mi zdi lepo in romantično Tudi jaz želim zaviti na to pot, tudi jaz sem osamljen, moje želje so enake njihovim.
ZATO JE TAKA MOJA MISEL!!!
ALEKSANDER
#||>»ш<н»иммт>>ж»н>мм»шм»мтмии»ииииит»тшиц»н
Ne le
izobrazba, tudi vzgoja
Stopnja izobrazbe, vzgoja, srčna kultura so oblike, ki bi naj ljudi postavljale v »hierarhično» lestvico idealne človečke družbe.
Sola, starši Iti okolje so osnovni pogoji, ki vplivajo na razvrščenost oz. celotno usmeritev in izoblikovanje človeškega življenja. Stopnja izobrazbe je odvisna predvsem od sposobnosti In danih pogojev. Vzgoja in kulturna raven posameznika je mnogokrat in v veliki meri odvisna od kulturne in gospodarske stopnje, ki jo je narod dosegel.
Naloga srednje šole je, da mlademu človeku, ki je v tej dobi zorenja najmanj kritičen do sebe in okolja, polemično prikaže s socialističnega zornega kota kulturne in zgodovinske tradicije narodov in da ga usmeri k sodobni umetnosti in znanosti ter mu vzbudi zanimanje za dobre, prijateljske in kulturne odnose med ljudmi.
Navadno si v dijaških letih ustvarimo svoj svetovni nazor. Pri oblikovanju profila socialističnega mladinca-srednješolca bi poleg staršev, šolskih, družbenih in mladinskih organizacij morali odločno sodelovati tudi profesorji. Obširnost učnih programov ne bi smela biti razlog za zapostavljanje polemike o kulturi, umetnosti, znanosti in politiki pri slehernem predmetu. VCNO VZGOJNI ZAVODI POSTAJAJO VSE PREVEC UČNI IN VSE PREMALO VZGOJNI!
Seveda pa so stališča in odnosi posameznika odvisni v precejšnji meri od njega samega. Volja, vzgoja, okolje, pogoji so le zunanji elementi, ki predstavljajo le sugestije določene družbe. Človeku pa bi šola oz. učnovzgoj-ni zavod moral dati pravo mero ali modro omejitev, fci bi mu. pomagala pri sprejemanju vplivov okolja.
Odnosi do sočloveka so odvisni od srčne kulture; le-to pa si človek stežka pridobi v šolskih klopeh. Avtoriteto si pridobimo predvsem z dobrim zgledom pri delu in ustvarjanju. Omalovaževanje in samozvišenost sta večkrat le bežanje pred lastnim strahom in neznanjem. Dialog kot oblika izmenjave mišljenj je možna le ob enaki duhovni stopnji sogovornikov, nikakor pa se ne more razvijati dober odnos med ljudmi z vsiljevanjem svoje volje, pristranostjo in neodgovornostjo posameznikov, ki imajo večjo družbeno vlogo, a je ne morejo izvrševati.	J.	G.
«тстммм*м«и«мб*мтмммм§
Seminar ZIVIS na Pohorju
O dolgih
Na Kagcrjevcm domu na Pohorju jc bil pred nedavnim seminar za predsednike in sekretarje aktivov ZIVIS srednjih šol.
Seminar je obsegal aktual-lo ZK z mladino, sprejemanje na vprašanja pri iskanju skupnih in boljših poti v ZK in ZM.
Najprej so obravnavali de-tnladih v ZK ter razpravljali o smernicah za bodoče delo. Razgovor je vodil Stanc Ga-vez, član mestnega komiteja ZK.
konferenci
Na koncu vsakega delovanja, za katero pa pogosto niti ne moremo uporabiti tega izraza, se ljudje sestanejo, da bi sc pogovorili o njem in si napravili načrte za bodoče delo. Nov program je z lahkoto napraviti, če so se ljudje izkazali, drugače pa je, če je bilo delo tako borno, da se sploh nimajo o čem pogovarjati.
Pregled dela mladinskih aktivov so vsakoletne konference. Konferenca pa je tudi oblika sestajanja, ki često odkrije stvari, ki bi drugače ostale skrite.
Tako je bilo tudi na konferenci mladinskega aktiva prve gimnazije v Mariboru, ki je bila te dni. Najprej Je vse potekalo po predvidenem vrstnem redu. Predsedniki posameznih organizacij na šoli so se vrstili na odru In brali svoja poročila, po katerih bi lahko sklepali, da je bilo delo v preteklem šolskem letu še kar dobro. Nekateri v dvorani so se začeli rahlo dolgočasiti, drugi celo zabavati. Na oder je prišel dijak, ki je prebral imena novih članov komiteja. Ob vsakem imenu so se poslušalci odzvali z zateglim »da«, kar je pomenilo, da soglašajo, da postane omenjeni mladinec član šolskega komiteja.
Razpoloženje v dvorani se je spremenilo, ko je prišel pred mikrofon fant z nekoliko daljšimi lasmi. Molčal je nekaj časa in gledal po dvorani. Nato se je začel pritoževati, kako grdo je, da je vodstvo šole prepovedalo no-
Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje Stojana Požara, podpredsednika skupščine občine Maribor, in predsednika komisije za verska vprašanja, ki je govoril o socialističnih silah in religiji.
Psiholog Milan Horvat je govoril o nekaterih lastnostih mladinskega voditelja, Ivan Marovt pa jc vodil razgovor o organiziranosti mladih in njihovi aktivnosti, o programskih načelih in statutih ter o specializirani mladinski organizaciji.	J.	G.
ф
HOTEL
SLAVIJA
MARIBOR
Tudi pozimi 1967/68 v restav raciji ZABAVNA GLASBA S PLESOM, vsak dan razen ponedeljka.
Telefon: 21-197, telex: 331 41
siti dolge lase, ki so vendar znamenje gibanja »flower-power«. Razložil je, da privrženci tega gibanja nasprotujejo vojni in vsakemu nasilju. Menil je, da dolge lase prepovedujejo predvsem malome-
ščani in ljudje z nižjo izobrazbo. N1 pa povedal, na koga so letele te besede. Dolgo je govoril in nazadnje zahteval odgovor profesorskega zbora, zakaj ne smejo nositi fantje dolgih las.
Nekaj časa se ni nihče oglasil, če odštejemo nekoliko
glasna dolgolasa dekleta In še glasnejše fante z zalisci. Nenadoma se je v ozadju dvorane oglasil profesor, ki je menil, da so dolgi lasje dokaj čudna vrsta gibanja za mir in nenasilje. Mnogi znani državniki nimajo dolgih las in se vseeno bore za boljše razmere v svetu.
Pojavil se je naslednji govornik, ki je trdil, da se gimnazijski dolgolasci prav nič ne borijo za mir in da so to samo modne muhe. Dolgolasca je vprašal, kaj je sam napravil za mir, in slednji se je spet pojavil na odru in izmenjava menj se je nadaljevala.
Na koncu je spregovoril ravnatelj prof. Ivan Rudolf. Bil je objektiven. Rekel je, da dolgi lasje ne sodijo v šolo, ker je v šoli potrebno delovno vzdušje, ne pa modna izstopanja. Prebral je tudi nekaj šolskih zakonov. Z dijaki se je celo strinjal, da povedo svoja mnenja, pa čeprav so često v zmoti.
Redki so se dolgočasili na gimnazijski konferenci. Večina dijakov se je najbolj smejala besedam predsednika ZM na šoli: »Vsem se zahvaljujem za prisotnost na naši konferenci, posebej pa še tovarišem profesorjem.« V ozadju dvorane, kjer so sedeli profesorji, vsaj na začetku, tedaj ni bilo več nikogar.
Zanimivo, kako lahko nastane iz konference, ki smo jo v začetku opredelili kot resen sestanek za pregled dela in programiranje za t\aprej, tako razigrano dopoldne.
TEODOR A,H AL
STROJKOPLAST
MARIBOR, Kejžarjeva 3/a
ZAHTEVAJTE NAŠ KATALOG!
Izdelujemo:
vrstne sponke v seriji od 2,5 do 240 mm2; signalne svetilke vseh barv in drugo drobno električno opremo.
Kakovost in ugodni dobavni pogoji vas bodo prepričali!
Ob letni konferenci centre klubov OZN v Mariboru
RAZGOVOR Z DANILOM VINCETIČEM, NOVIM PREDSEDNIKOM
MEDOBČINSKEGA CENTRA
KLUBOV OZN V MARIBORU
Medobčinski center klubov OZN, ki uspešno deluje že nekaj let, se Je v času avojega obstoja že več-krat znašel v precej težkem položaju. O delu centra In kakšen je njegov program, nam Je povedal predsednik Danilo Vincetič.
— V Mariboru Imamo danes 34 klubov OZN, ki združujejo več kot 1000 članov. Klubi delnjejo na osnovnih ter srednjih šolah. Prizadevamo pa sl, da bi ustanovili klube OZN tudi v nekaterih podjetjih oziroma delovnih organizacijah in kolektivih.
— KAKO SODELUJETE S POSAMEZNIMI KLUBI NA SOLAII7
— Naše sodelovanje s posameznimi klubi OZN na šolah temelji na tem, da mlade ljudi vzgajamo Idejno ter sodelujemo In pomagamo pri oblikovanju svetovnega nazora. Redno pa jih oskrbujemo z dokumentarnim gradivom.
— VASI PROBLEMI?
— Naša dejavnost Je odvisna predvsem od dotiranlh sredstev.
Upamo, da bomo letos dobili vsaj minimalna sredstva za nemoteno delo In obstoj našega centra.
stopan na tej prireditvi. Ob tej priliki vabim vse, ki bi želeli postati naši člani ln želijo z nami sodelovati, naj se osebno ali po telefonu oglasijo na naslov:
MC KLUBOV OZN — MARIBOR TOMŠIČEVA 45 - TELEFON 22-968 J. G.
Danilo Vincetič
— KAKŠEN NAJ BI BIL PROGRAM V LETOŠNJEM LETU?
— Za prvo in najvažnejšo nalogo smo sl postavili: čira tesnejše sodelovanje z vsemi klubi OZN našega medobčinskega centra, potem z vsemi klubi OZN v Sloveniji ln no nazadnje sodelovanje s klubi po vsej državi. Menimo namreč, da Je taka oblika dela ln sodelovanja najplodnejša. Naša želja (upam, da ne bo ostalo samo pri željah) Je, da bi sodelovali tudi s kakšnim klubom OZN Izven naših meja. Vendar zaenkrat še ne vemo, ali bomo Imeli vsaj toliko sredstev, da bo klub lahko nemoteno deloval? Toda o tem ne mislim polemizirati, saj bomo delali kljub temu kolikor bo mogoče, ln če bo treba, bomo sredstva dajali tudi Iz svojih žepov, kakor smo že delali. Obenem bi dodal še to, da pripravila za klube študijska komisija gradivo o dogodkih na Bližnjem vzhodu ter še o 30-lelnlcl ustanovnega kongresa KPS.
22, oktobra 1967 pa bo v Ptuju centralna proslava 10-letnice klubov OZN. Tudi naš center bo za-
LILET
tovarna
obutve
Maribor
NINA B.
Zapuščenje
Vse ti bom povedala ko bo dan razklenil
čeljusti Ce poslednji mrtvec zgnije v mojem vratu pridem gola brez obraza
ko se boš igral s senco
na zapuščenem stolpu
AN2EL STANKO
Pesmi
Čutim dim, ki mi razjeda prsi in vem:
nekdo bo umrl...
Kadar bom jaz na vrsti, lahko mojo dušo pripnete na kaktus.
Zorelo je sadje in žito rumeno hitelo v najino žetev.
Se je ostala opojnost
za drugo poletje. Takrat se vrnem.
S košarico belega cvetja me pričakuj!
Aleka Pipan o sebi, tenisu in marsičem
Imam le malo prostega casa
Le kdo ne pozna simpatične Alenke, tiste Alenke, ki je prav to leto dosegla svoje največje uspehe?!
Z beležko v roki smo se odpravili v veliko sivo zgradbo: I. GIMNAZIJA.
Kaj kmalu smo našli 3. c, katerega obiskuje Alenka. In pogovor je stekel...
— KAKO SI SE ODLOČILA ZA TA ŠPORT?
»Povsem nenamerno. Ker sem stanovala blizu teniških igrišč, sem prebila veliko časa z bratom tam. Brat je igral, jaz pa sem samo gledala. No, in potem sem nekega dne poskusila tudi jaz...«
— KAKŠNE SO MOŽNOSTI TRENINGA?
»Ugodno, celo odlično bi lahko rekla, je poskrbljeno za treninge, le pozimi je slabše, saj veste, da primanjkuje primernih prostorov.«
— KOMU SI NAJBOLJ HVALEŽNA ZA SVOJE USPEHE?
»Trenerju SREČKU SLANI«
— TVOJI NAJVECJI USPE-
HI?
»Prav gotovo letošnje neuradno evropsko prvenstvo za mladinke do 17 let, potem pa seveda državno prvenstvo Jugoslavije v Mariboru.«
Ob teh besedah se je
Alenka samo nasmehnila, pozabila pa je povedati, da je postala letos državna prvakinja pri članicah posamezno, pri članicah v dvoje ter prva v konkurenci mladinskih dvojic. Za las ji je ušlo prvo mesto pri mladinkah, predvsem zaradi utrujenosti, saj je tekmovala v vseh konkurencah. Sicer pa bo praznovala 10. decembra svoj sedemnajsti rojstni dan.
— PROSTI CAS?
»Imam ga zelo malo, saj veste šola in ...«
— KDAJ SI DOSEGLA SVOJ PRVI USPEH?
»To je bilo državno pionirsko prvenstvo leta 1963.«
— KAKO TRENIRAŠ? »Treniram? Sedaj nič, sicer pa tudi ne preveč.«
— SI PRECEJ NAPREDOVALA OD LANI?
»Nekoliko že, toda včasih se mi zdi, kot da sem vedno slabša, potem pa spet pride dan, ko mi gre vse tako od rok, kakor jaz hočem.«
— ALI IM AS VZOR MED ŠPORTNIKI?
»Ne. Igram tako, kot znam sama najbolje.«
— ZA KAJ SE ZANIMAŠ
Se poleg tenisa oziroma športa?
»Rada imam dobro knjigo, pa tudi v kino in gledališče grem rada.«
— KAKŠNE SO TVOJE
Alenka Pipan
ŽELJE IN UPI V BODOČNOSTI?
»Morda še kakšno državno prvenstvo, toda kdo ve, ugibam ne rada. Morda...«
— KO TE ŽE TOLIKO SPRAŠUJEM — KAJ BI TI MENE VPRAŠALA?
»Povej mi, čemu me toliko vprašuješ?«
— LJUBIŠ BEAT GLASBO?
»Včasih jo rada poslušam, seveda, če je ansambel res kvaliteten.«
— KAJ MENIŠ O FANTIH, KI NOSIJO DOLGE LASE?
»Mislim, da so ekstravagantni, vendar če so drugače dobri, nimam nič proti njim, sicer pa; vsak ima svoje veselje!«
— MINI KRILO?
»To je tako kot z dolgimi lasmi.«
— SE TI ZDI, DA JE V MARIBORU ZA MLADE DOVOLJ ZABAVE?
»Mislim, da nudijo nam, mladim, dovolj za zabavo in izvenšolsko dejavnost, vendar ne znamo tega izkoriščati. Vse ne more priti na krožniku!«
J. G.
ARKADIJ AVERCENKO:
MOJ STRIC
Danes je obletnica smrti mojega strica.
Upam, da bo odnos bralcev do mene dober, da bodo delili z mano mojo žalost zaradi začasne izgube, kajti stric je bil čudovit človek. Živel je dobro, vendar je bil njegov konec manj bleščeč. Kakor piše v Evangeliju: »Njegova smrt je bila mirna, brez bolečin in častna.« (Bačka Mahno ga je namerno obesil na železniško črpalko, ker je stric imel zlata očala in oškrob-Ijen ovratnik ...) S spoštovanjem sklonim glavo, hočem se spomniti nekaj iz življenja tega čudovitega človeka, ki je začel svojo kariero za blagajniškim okencem, a končal je na železnem kavlju črpalke.
Ko sem bil še mladenič, sem prišel k njemu in mu rekel: »Stric, vi ste ničvrednež!«
On si je nataknil očala in mi odgovoril:
»Lahko bi te sedaj mahnil z blagajniško knjigo, vendar bom prej do konca poslušal tvoje obtožbe, pa te šele zatem premlatil. Mogoče bom potem lažje delal.«
»Stric! Vi ste včeraj kupili hišo za petindvajset tisoč rubljev.«
»Kupil sem, pa kaj zato! Da te slučajno ne bi moral prositi za dovoljenje?«
»Ne gre za dovoljenje. Včeraj ste mi pripovedovali, da pred desetimi leti, ko ste stopili v državno službo, niste imeli niti prebitega dinarja ...
»Pa kaj potem?«
»V enem letu zaslužite tisoč petsto rubljev. V desetih letih to znaša petnajst tisoč. V tem času ste porabili osem tisoč. Od kod se je potem vzelo tistih osemnajst tisoč za novo hišico?!«
Stričeve oči so se veselo zaiskrile. Lopnil me je s knjigo po hrbtu, da so mi vse kosti zaškripale, In dejal:
»Sčene! Tvoja matematika je — neumna. Poglejva primer: vzemi ali ukradi na trgu kilogram masti ...«
»Kupil bom.«
»Kupi. Vedno si bil razsipnik. Poišči zatem sto ljudi in jih razporedi v vrsto.«
»Razporedil sem jih.«
»Daj nato prvemu v roke kilogram masti. Ta naj mast da drugemu, drugi tretjemu in tako naj si podajajo do zadnjega.«
»In?«
»Kaj bo zadnji imel v rokah?«
»Razumljivo, kilogram masti.«
Stric je skočil in zarjovel kot tiger:
»Neumnež! Od kod kilogram masti? S čim pa si bodo ti ljudje, ki so si podajali mast, zamazali roke?«
»Z mastjo!«
»No, vidiš. Od tod sem si kupil hišico! Jaz sem, vidiš, pošten človek, ali denar je enak masti in...«
No, ali moj stric ni pameten človek? Se pred Einsteinom je postavil celo matematiko.
Naj njegov prah v miru počiva na železniški črpalki...
Stran 12	KATEDRA	OKTOBER	1967
.................................        _     —m •	.1	i	-.i.	ii,	  —	.	       ,	!	i	■■	-—^
RATKO OROZOVIC:
Aforizmi
Vsi imamo jezike, toda kaj bi bilo, ko bi imeli vsi svoje deklaracije. Mi smo delavska dežela; to se najbolje vidi okrog poldneva na naših ulicah.
Ce bi Čakali, da bo gospodarska reforma prišla z jugoslovansko železnico — kdo ve, če bi sploh prišla.
Kdor nima v glavi, ima v gumah,
Dokler se je za njim dvigal prah, je bilo dobro. Danes se za njim dvigajo pešci.
Kot pešec je spoštoval voznike, ko pa je postal voznik, so ga spoštovali pešci, ker je bil direktor.
Prvi so samoupravljanje razumeli tako, da samo upravljajo ne da bi kaj delali, drugi pa tako, da samo oni upravljajo z družbenimi avtomobili.
Človek je največji osel na svetu. Celo življenje nosi obleko.
Kadar je vozil, nikoli ni pil. To je običajno počel pred vožnjo. Vse več je avtomobilov in vse' manj denarja v družbenih blagajnah.
Prevedel: D. J.
Edini ».nin — zaposlitev ali življenje
Kaj se čudiš?! Bruc Milan se pripravlja na prvi kolokvij-
Brez besed