Vloga okrajnih svetov za notranje zadeve
(Iz ekspozeja tov. flleksandra Rankoviča 3 predlogu zakona o orgtmih notranjih zcdev)
Stapnjo demokratičnega raz-voja posameznih organov ia ustanov na raznih področjih na-Se družbene in državne urediive je tretoa med drugim preiojali ludi po tem, v kolikšni meri družba prek svojih predstavni-kov neposredno vpliva na nji-hovo poslovanje. To je zlasti važno za organizacijo notranjih zadev glede na naloge, pristoj-nosti in pooblastila, ki jih do-bivajo organi te panoge držav-ne uprave. Zato je razumljivo, da smo posvetilj razvoju teh organov posebno pozornost v prdzadevanju, da bi se tudi ta panoga državne uprave razvija-la v isti smeri kakor vsa naša državna uprava.
Okrajne svete za notranje za-deve smo upostavili že leta 1952 vzporedno s formjranjem svetov za druge upravne posle in na\o-ge okrajnega ljudskega odbora. Razširitev družbenega upravlja-nja tudi na te službe je bila ne-dvomno pomemben demokrati-čen ukrep, ki je v bistvu pome-nil prispevek vsemu sistenvu so-cialistične demokracije in pospe-ševanju same službe notranjih poslov.
Po podatkih iz aprila letoš-njega leta sodeluje v delu sve-tov za notranje zadeve in sploš-no upravo v akrajnih ljudsklh odborih skupaj 1017 državlja-nov. Ce upoštevamo, da deluje to Stevilo državljanov po svef.;h za notranje zadeve v 107 ok~a-jiht vidimo, da so se ijudskJ odbori docela pravilno orienti-rala pri izvedbi širših volitev v te svete.
Ce pa pogledamo sestavo teh predstavnikov v družbenem upravljanju, mislim, da bi se morali Ijudski odbori pri izbiri članov teh sv&tov znatno bolj usmeriti v neposredne proizva-jalce. na predstavnike zaintere-6iranih družbenila organizacij ter na družbene politične de-lavce. Ker uslužbenci, k! sode-lujejo v delu teh svetov, delajo na raznih družbenih področjih, so lahko koristni, saj prinašajo strokovnost v delo teh organov družbenega upravljanja. Vendar pa mislim, da bi se pri volitvah v ta svet ne smeli postaviti na stališče pokličhe strokovnosti kot podlage, marveč bi morali upoštevati, da bodo člani s svo-iim znanjem in -izkušnjami lah-ko pripomogli k u?pešnemu delu sveta. Delo sveta bo uspešno samo tedaj, če bo njegova se-stava ustre-zala gospodarskemu in splošnenm družbenemu sta-nju ti9tega kraja, ker bo tako eagotovljeno. da d^lujejo v njem tako zainteresirani predstavniki družbe, in sicer po oblikah in metodah dela. ki jlm dajejo ze4o široke možnosti za njihovo de-javnost.
Glede funkcij sveta nismo imeli zmeraj jasnih nazorov, pa tudd pomanjkanje zakona Je vplivalo na to. Večinoma pa so se sv^ti pravilno lotili svojih funikclj in metod. Pri tem bd opozoril na eno izmed funkcij, ki je ne pojmujemo vedno pra-vilno.
Napačno bi bilo presojatt de-lovanjo organov za notrahje z»-deve samo po primerih kriitve Javne vamosti, javnega reda in miru. Nasprotno, posebno važno te  tudi  delovanje   teh  organov
prl uveljavljanju potrebnih ukrepov, da odstranimo vzroke, iki bi lahko privedli do takšnih kršitev. Zato menim, da ima svet zelo široke možnosti gleda delovanja prav v tej smeri in da lahko zelo koristno vpliva ne le na delo organov za notra-nje posle, marveč tudi na boj proti vzrokom negativnih in Skodljivih pojavov, ki bi se utegnili pozneje primeriti v žkodo državljanov, organizacij, ustanov, posameznikov in druž-bene slkupnosti nasploh.
Dosedanje izkušnje iz dda teh svetov v mnogih prejšnj'h in sedanjih okrajih kažejo, da lab-ko prek najrazličnejših oblik in metod dela pred temi svebi ob-ravnavamo zelo različno pro-blematiko tistega področja. T! sveti lahko obravnavajo ne le vprašanja, ki sodijo v izkljufno pristojnost organov za notranje posle, marveč mnogo šdrše tudi o prablemih, ki sodijo v pris'oj-nost drugih državnih organov, na katere pa v svojem delu za-devajo organi za notranje zade-ve pri izpolnjevanju svojih re-dnih nalog zlasti v vprašaniih zaščite državljanov ter družb^ne in osebne imovine. Ko obravna-vajo te probleme, morajo s_ide-lovati tudi z drugimi zainterc-Si-rtnimi sveti. organi :n org-^niza-ciiami. To pomeni, da bidi na sejah svetov za notranje zaslsva dostikrat sodelovali tud> pred-stavniki drugih zainteresiran.b. svefov, organov ;n orgarizacij, oziroma da bodo l!sni tega sve-ta sodelovali v delu drugih sve-tov ali na kon?>r*iicah, ki j-h bodo sklicevali zainteresiran! organi in organizacije. Probitrm kateregakoli podro^ja družbene-ga življenja v občin,' oz.ir3ma v okraju, kakcr n. pr skrb za za-ščiito in vzgojo mladoletnikov, zapravljanje druž'/?n9 imovme •.q slabo upravUanio s to imo-vino, vzdrževanje cest, mostov, t-tdov in dfi-gla prometnh «r-2dstev, od katerih je odvisna Vnrnost prometa. uveljavijanj^ uk;epov civilne in prstipoZame zaičite. kazenska po-itika v ad-m.nstrativnem kaz»nskem po-•¦iopku ,a mnoga druga vpraša-n-> ne morejo bit. p.-oblemi, ki nij bi jih obravnavali saino s^'?-ti za notranje zadeve. Nasprot-no, t. sveii bodo iahko pravilno zajpli in obravnavali vn ta :n druga vprašanja samo, če bo *r njlhcvem obravnnvanju sodelo-v! čim žirši kvcg za-nteresita-nh organov in organizaci>.
Glede širokih mo/nosti dcla t.?ga sveta je i)ornembna '.udi n^egova naloga v kontvolimnju d'^8 organov za notcanje zade-ve. V izpolnjevdnju te naloge lahko svet zah«eva, da mi.i na-čelnik sekr^tar-ata pornča o de-lu aparata v sekv^tariali; in njegovih izpostavah, dalje o de-lu postaj Ljudsk^ milice, da ga seznani s povprečnim trajanjem priporov in preis-iovalmh zapo-:jv v kazenskem postopku ki jili vodijo organi za notranje zacltve, o stanju zaporov, kakor tudi o drugib podobn h vpra-š?Tijiih. Nedvomno je treba sveiu PMOčati in ga scznaniti tudi s problemom, ki nastaj.T v lunkci-cn ranju aparata zaradi pomanj-ki»nja gmotnrh ^reil.ti;/ ati nje-gove nezadostno opremc s po-taebnimi  tehorfntmi sredstvi.
Vsekakor ne bi zaioitova'o, da b; samo svat obravnaval de-lo In probleme organov za no-trtnja zadeve. Totrebno je, da predsednilc sveta kdaj pa kdaj P<Toča o delu '.n  sadovih de^a,
o p-oblemili in tsžavah aparata tu<ii samemu jjudskemu odboru z oceno in mnenjei-n sveta. Tiko dobe odbori okrajnega ljudske-ga odbora prelc razprave o t.:kšnih  poročilih  ve6  možnosti,
da povedo svoja mnenja Ia ugo* tovilve in da siJi-«je-ma Ijudsld odtor sklepe, ki b>ii poz.t;-/n» vplivah tako na samo dclo apa-ra»a kakor tuili nu obravnava-Dje problemov gmolne preskrba posamezmh   siiižb   tega   orgaua.
Na podlagi dosedanjih tzlku-Jenj lahko rečemo, da je drož-beno upravljanje na tem poi-ročju državne nprave v večinl okrajev omogočilo organom z* notranje zadeve, da so z mnogoi večjiml uspehi izpolnjevali svo-»
(Konec na 5. rtranl)
(Nadaljevanje s 3. strani) je naloge, da so zajeli probleme mnogo širše in da so bile druž-bene sile mnogo bolj zainlere-sirane na obnavnavanju mnogih pcreeih vprašanj. Pokazalo se je tudd, da so v mnogih večjih mestih, na sedežih okrajev vlo-žili precejšnja gmotna sredstva sami okraji, da bi Ljudski mi-hci ter kriminalističntm jn dru-gim službam omogočili čim boljše in čim učinkovitejše po-slovanje.
Poudariti pa moratn, da je bilo nekaj, resda zelo nialo okrajev, katerih sveti niso po-slovali lako uspešno. Ti sveli se sestajajo zelo poredkoma, njihovi članl se ne pogiobe v probleme, na drugi strani pa jim aparat notranjih zadev ne pripravi potrebnih analiz, do-kumentacije in poročil. Posle-dica taikšnega nopravilnega dela je, da obravnavajo posamezne probleme počasneje in da se ljuriaki odbor; premalo zanimajo za težave v poslovanju svojega aparata za notranje  posle.
Ko govorim tu o družbenem upravljanju na tem področju državne uprave, bi rad opozoril še na eno obllko delovanja predstavnikov družbe v obrav-navanju kočljivega družbenega vprašanja. Ko smo se zanimali za Ijudi, ki so prišli po prestani kazni iz zaporov, zlasti če je bila kazen daljša, sroo ugotovili, da čaka mnoge izmed njih cela vrata vprašanj In problemov, o katerih roorajo neposredno ukre-pati, če se bočejo znajt; in pri-lagoditi    rednemu    žvljenju   na
prostosti. Razen težav grnotne narave jih čakajo tudi mnoga družinska in druga vprašanja. Ta problem je precej težavnejšl pri mladoletnikih in ženskah brez družinskega okolja, kl bd j:h sprejelo, in brez določenega po&lica.
Stoječ na stališču, da mora družbena skupnost, zlasti pa neposredno okolje skrbeti za te ljudj tudi potem, ko pridejo iz kazensko poboljševalnJh usta-nov, in s tem preprečiti vzro-ke, ki bi jih utegnili znova za-peljati v skušnjavo, smo leta 1951 upostavili pri sekretariatih za notranje zadeve okrajnth ljudskih odborov odbore držav-ljanov, katerih naloga je, po-magati Ijudem, fc; so prjšli ix kazetisko poboljševalnih usta-nov. Iz ciljev in nalog teh od-borov državljanov je videti, da je treba v njihovem delu akti-vizirati čim večje število pred-stavnikov družbenega okolja tetega področja, jn sicer lz večjega števila raznih družbe-nih organizacij, družbenih služb in državnih organov. Ce pogle-danno sestavcv sodelovanja dr-žavljanov v delu teh odtorov, pa vidimo, da so zasnovani res dokaj široko, kajti v 107 okrajih v naši državi sodeluje 1272 državljanov. Od teh je samo 42 predstavniikov družbenih orga-nizacij ter družbeno političnih delavcev, 942, to se pravi veči-na, pa je uslužbencev. Menim, da je prav takšna sestava tudi vzrok nekaterih pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v delu teh od-borov in k^ preprečujejo, da se
ta koristna ustanova' ne mora razviti tako, kakor je bil naš namen, ko smo uveljavila za/ko-niti predpis o njeni ustanovitvi. Ti odbor; so postavili težišče svcjega delovanja v glavnem na denarno pomoč vsem Ijudera, v mnogo manjši meri pa na pri-zadevanje, da bi jim širše ia bolj pomagali. Denarna pomoč je nedvomno koristna in učin-kovita oblika pomoči, toda če je edina, tedaj je jasno, da se dejavnost adborov državljanov ne more širše razvijati. Ti od-bor; naj bodo koristne posveto-valnice teh državljanov, posa-mezni njihovi članj pa naj imajo kot družbeno socialni delavcl stike s t!st;mi, o katerih odbor meni, da se po prestani kaznl niso znašli bod; zaradj psihične potrtosti, bodi zaradi drugih težav, kot posledice raznih dru-žinskih in drugih razlogov. Vi takšni povezanosti je treba spo-znati tistega človeka, se mu pri-bližatj in skupaj z nj.m sodelo-vati, kadar ima o-praviti s pri-stojnimj organi in ovganizacija-mi. Takšna pomoč je zlasti po-trebna ženskam in mladoletni-kom. Ce bomo lako usmerlll delo teh odborov, sem prepri-čan, da bodo mnogo bolj aktivni in koristnejšl. Tedaj se bo v njih zbiralo več socialnih de-lavcev ter predstavnikov druž-benih in družbeno političnth organizacij, s tem pa bodo tudi neprimerno bolje upostavili so-delovanje In stalno povezanost z ustrezniimi družbenimi služba-mi jn organizacijami, ki delu-jejo v podobni smexi.