Ql ASIT O štev. 45 — Letnik IV. PTUJ, 16. nov. 1951 Cena din 5. PoStnfna plačana v gotovini Uredništvo In oprava Ptuj, MLO. 11 oadstropje - lelefoo 6tev 156 - Cckovm račun pri Narodni banki Ptuj itev. 643-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — Odjjovomi ured- nik Vrabl Jož« — Rokopisov ne rračamo — Mesečna naročnina od 1 maja 1951 dalje 20 din celoletna naročnina 208 din. Naročniki, ki to plačali din 156 — za celo leto. doplačajo din 52-—— Tiska Mariborska tiskarna. I^a zaključni svečanosti, ki je bila v pgdeljo 11. novembra t. 1. dopoldne v ^yorani gradbenega podjetja »Drava« ^ Ptuju, so bile razdeljene podjetjem, ystanovam, obrtnikom in kmetovalcem ^plome in priznanja in objavljeno ^ladno poročilo o uspehu II. gospodar- gj^e razstave. Na svečanost so bili povabljeni vsi jgzstavljalci,* ki so izpolnili vse pogoje za sprejem diplome, priznanje in po- hvale ter člani razstavnega odbora, svečanost je otvoril podpredsednilc razstavnega odbora tov. Vobič Ivan, jaljši referat o razstavi in njenih uspe- liih pa je imel tov. Ogorelec Mirko, svečanosti se je udeležil tudi član 'CK j^S tov. Goršič Milko, ki je čestital ^-sem razstavljalcem, predvsem pa pre- jemnikom diplom in priznanj. Po razdelitvi diplom in pohval je bila o referatu še obširna diskusija, iz l^atere so bili povzeti najvažnejši pred- logi, ki so jih sprejeli za bodoče delo. Prihodnja razstava bo v septembru 1953, ker je potrebno dvoletno časovno razdobje za prikaz nadaljnjega razvoja našega gospodarstva. Prihodnja raz- stava mora dati zraven gospodarstva pudarek tudi kulturi in prosveti. Za razstavo je potrebno pridobiti zemljišče, kjer bi bilo potrebno zgra- iiti stalne razstavne prostore, ki bi jih flzstavni odbor odstopal raznim orga- nizacijam za vsakovrstne prireditve. Začasni gospodarski odbor naj bi se spremenil v stalno gospodarsko pod- jetje. Za dosego potrebnih finančnih sred- stev, ki so potrebna za ureditev stal- nih razstavnih prostorov — paviljonov, je treba v aprilu ali maju 1952 prire- diti veliko tombolo, katere izkupiček bo deloma porabljen za podporo Okraj-- nemu gledališču v Ptuju. Z zbiranjem potrebnih dobitkov bodo takoj pričeli ter pritegnili k temu vse razstavljalce sedanje razstave, predvsem pa pod- jetja. J?ela Mia-^ikj* ob Dravi bo ostala v jPtuiu viden dokaz, da je II. okrajna gospodarska razstava v Ptuju uspela, prejete diplome in priznanja pa so dala podjetjem in ustanovam ter obrtnikom novo pobudo, da se bodo za III. okraj- no gospodarsko razstavo še temeljiteje pripravili Diplome in priznanja so dobili: Trgovska podjetja Diplome I. Okrajni magazin poslovalnica 3; I. Okrajni magazin poslovalnica 1; I. Potrošniška zadruga poslovalnica 1. j Priznanj a ' II. Okrajni magazin poslovalnica 12; III. Okrajni magazin poslovalnica 4; III. Potrošniška zadruga poslov. 12; IV. Potrošniška zadruga poslovaln. 3; V. Okrajni magazin poslovalnica 15; VI. Okrajni magazin poslovalnica 7. Diplome Hristov Minčo, vrtnarstvo, Ptuj; testna tkalnica in barvarna, Ptuj; ^oduktivna zadruga z o. j., pletarna, ^aj; Slovenija Vino, Ptuj; MOD — mi- ^rstvo, Ptuj; Vauda Josip, vrtnar, ^uj; Vinarska zadruga z o. j., Ptuj; ^overjeništvo za kmetijstvo pri OLO, ^tuj; Sološi Ludvik, kotlar, Ptuj; In- validsko podjetje tovarna perila, Ptuj; ^'ibarska zadruga, Ptuj; Poverjeništvo kmetijstvo in gozdarstvo — odsek veterinarstvo, Ptuj; Mlekarna, Ptuj; Jkonomija MLO, Ptuj; KDZ Osojnik, ^tuj; Farma zdravilnih zelišč, Ormož; Svet za kulturo in prosveto, Ptuj; Štu- ®jska knjižnica, Ptuj; Podgornik Mir- ko, učitelj, Ptuj; Cizerl Ernest, vulka- nizacija, Ptuj; Foto-kino klub, Strni- šče; Elektro-strojni klub LT PRI MOD, Ptuj; MOD, klobučarna, Ptuj; Šegula Otilija, Ptuj; Čevljarska predelovalna in proizvajalna zadruga Obutev, Ptuj; Tovarna volnenih izdelkov, Majšperk; Alkoholna industrija »Petovia«, Ptuj; Ilec Jože, mehanik, Ptuj; Jakopec Do- roteja, leso-rezbarka, Ptuj; Vidovič Ivan, slaščičar, Ptuj; Puž Ivan, medi- čar, Ptuj; Dornik Rudolf, parketar, Ptuj; Državna veletrgovina »Vino— Sadje«, Ptuj; MOD strojne delavnice, Ptuj; Slavinec Anton, mizar, Ptuj; Marčec Andrej, sodar, Središče; Grad- beno podjetje »Drava«^. Ptuj; Lesno industrijsko podjetje »Lip« Maribor, obrat Ptuj; Remontno podjetje, Ptuj; Šiviljska produktivna zadruga, Ptuj; Vrbnjak Jože, državni mojster kroja- ške stroke, Ptuj; Rajh Janko in Kuni, krojaški salon, Ptuj; Muzek Ljudmila, šivilja, Ptuj; Majcen Jakob, vrtnar, Ptuj; Trstenjak Feliks, sodar. Središče; KDZ Sobetinci. Priznanja Komel Fran j o, čebelar, Ptuj; Kmetij- sko gospodarstvo, Dornava; Okrajna zveza KZ, Ptuj; Sklad za mehanizacijo, Ptuj; Prejac Stanko, čevljar, Ptuj; Čevljarska produktivna zadruga, Lo- vrenc; Čevljarska delavnica KLO, Str- nišče; Kocen Avgust, čevljar. Središče; Simonič Jože, torbar, Pobrežie; Tkalec Vinko, sedlar. Središče; Mariborske opekarne, obrat Ptuj; Okrajna ope- karna, Ormož; Gojkovič Otmar, izdelo- vatelj brusnih kamnov. Ptujska gora; Okrajni premogovniki, Sodinci; Nemec Mihael, lončar, Ptuj; Langerholc Franc, fotograf, Ptuj; Krajn Angela, Ptuj; Ra- dio krožek LT, Strnišče; Okrajni odbor, LT, Ptuj; Španer Rupert, vrvar, Ptuj; Šegula Ljudmila, Ptuj; Krojaška pro- duktivna zadruga, Ptuj; Kokol Martin, krojač, Ptuj; Žniderič Kari, krojač, Obrež; Mestna izdelovalnica brezalko- holnih pijač, Ptuj; Republiško mlinsko podjetje, Ptuj; Mestne pekarne, Ormož; Filatelistično društvo, Ptuj; Ivanuša Avgust, ključavničar, Središče; Vorina Ludvik, uslužbenec MOD, Ptuj; Bren- kovič Martin, klepar, Ptuj; Mar Drago, mehanik, Ptuj; Šegula Peter, mehanik, Ptuj; Kukovec Franc, krojač, Ptuj; Medved Franc, pletilec, Ptuj; Redžepo- vič Vili, slaščičar, Ptuj; Mernik Anton, medičar, Ptuj; M&rinič Vlado, mizar, Hajdina; Ljubeč Franc, mizar, Ptuj; Kajzersberger Alfonz, tapetnik, Ptuj; Vidovič Franc, mizar, Ptuj; Šabeder Franc, mizar. Nova vas; Arnuga Mar- tin, pleskar, Ptuj; j Vinarska zadruga z o. j.^ Ormož; Krnela j sko gospodarstvo. Za vrč; Kmetijsko gospodarstvo, Pod- lehnik; Tovarna gllnice in aluminija, Strnišče; Podgorelec Drago, mizar, Leš- nica; Tomažič Franc, sedlar, Ptuj; Šo- šterič Jože, kolar, Ptuj; Invalidsko podjetje sodarske delavnice, Ptuj; Stre- lec Tomaž, kovač. Markovci; Rejci ma- lih živali, Ptuj; Okrajna lovska zveza, Ptuj; Gozdna uprava, Ptuj; Mestne obrtne delavnice ključavničarstvo, Ptuj; Okrajno pleskarsko podjetje, Ptuj; Cvetko Jožef, sodar. Brstje; Dom učen- cev v gospodarstvu lesne stroke, Ptuj. RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE Kmetijska gospodarstva Diplome Kmetijsko gospodarstvo Dornava (za razstavljeno govejo živino); Kmetijsko gospodarstvo Zavrč (za razstavljeno go- vejo živino in svinje); Republ. kobi- larna Turnišče—Pragersko (za razstav- ljene konje); Hrga Ivan, Gabernik (za razstavljeno govejo živino); Toplak Ivan, Mostje (za razstavljeno govejo živino); Šimenko Rudolf, Vid pri Ptuju (za razstavljeno govojo živino); Kiselak Ivan, Tržeč (za razstavljeno govejo ži- vino); Republ. kobilarna Turniške— Pragersko (za razstavljeno govejo ži- vino in svinje). Priznanja Kmetijsko gospodarstvo Podlehnik; Ekonomija Mestnega ljudskega odbora Ptuj; Ekonomija Doma onemoglih Mu- re tinci; Kmetijska delovna zadruga »Osojnik« Ptuj; Čuš Franc, Gabernik; Štebih Janez, Gabernik; Šprah Jakob, Mostje; Črešnik Franc, Bukovci; Ko- stanj evec Franc, Stnjnci; Glažar Ma- rija, Stojnci; Viricefe Anton, Stojnci; Petrovič Jožef, Stojnci; Glažar Slavko, Stojnci; Šegula Liza, Mala vas; Petek Neža, Muretinci; Ljubeč Jožef, Nova vas; Strelec Jernej, Nova vas; Kos Alojz, Nova vas; Lovrenko Anton, No- va vas; Kline Martin, Markovci; Golob Andrej, Nova vas; Horvat Roza, Nova (Nadaljevanje na 2. strani) Vrednost sterilnega dne w Sobetfincih |e že sedaj 55 bono^^ in 200 din v soboto 10. nov. t- 1. so prejeli za- družniki KDZ Sobetinci 470.000 bonov, ki jih je dobila ta zadruga za prodano blago na intervencijskem trgu. Raznim večjim odjemalcem je prodala skupno nad 240.000 kg krompirja za prehrano in seme. Marljive zadružne družine so bile ta dan zelo zadovoljne, saj so do- bile na podlagi števila opravljenih sto- rilnih dni lepo število bonov. Zvečer so se zbrali člani in članice ter so se na rednem zboru pomenili o opravljenem in bodočem delu ter o arondaciji, ki bo pomenila za to zadrugo velik korak naprej. Jesensko delo So v gla\'nem opravili. Na 16-hektarski površini lepo poganja posejana rž, na 22 ha pšenica in na 4 ha je posejan ječmen. Lepo je videti zelene redi posevka žitaric. To pred- stavlja le eno tretjino razpoložljive po- vršine njiv. Ostalo površino bodo izra- bili za okopavine in za zeleno krmo. Svo|e delo so v glavnem opravili. En traktor šo poslali na pomoč pri oranju v Banat, drugi traktor s štirimi priko- licami in pet konj z vozmi pa v Cmo, kjer bodo prevažali les. Doma je še sicer tudi precej dela. Pokriti bo še treba novo postavljeno veliko hlevsko poslopje. Tudi na sobotnem zboru zadružnikov se je mnogo govorilo o arondaciji za- družne zemlje, kar pomeni za to za- drugo nov korak naprej. Mesto dose- danjih razsejanih parcel in jezičkov m«d njivami zasebnikov bo imela KDZ So- betinci in Prvenci veliko združeno po- vršino, na kateri bodo laže in ekono- rtjičneje gospodarili. Ne bo več treba ho- diti kilometre daleč na razgubljene parcele. O tem pa ni diskusije samo med zadružniki, temveč tudi med va- gčani Sobetinc in Prvenc, ki še niso včlanjeni v zadrug« in imajo svoje njivske in tudi druge površine sredi za- družnih. Funkcionarji zadruge jim ne prikrivajo, da jih bo arondacija posta- vila pred dejstvo, da se vključijo med delovne člane zadruge ali pa da se po- mirijo s tem, da jim bodo dane v za- meno parcele, ki ležijo izven načrta arondiranih površin. Površine v Mar- kovcih in Zabovcih bodo dane v to za- menjavo. Nekaj zemlje bodo celo vrni- li družinam Bezjak iz Markovcev in Kuhar iz Zabovec, ki sta dali svoj čas površine zadrugi v najem. Mesto poedincev zadružnikov, ki niso hodili delat, so prihajala v zadrugo na delo dekleta iz sosednjih vasi. Iz vrst teh je že več prijav za članstvo v za- drugi. Kljub temu, da je bilo na inter- vencijo OLO Ptuj nekaterim zadružni- kom iz Prvenc prepuščeno 1 ha ohišni- ce, ti niso prihajali na delo v zadrugo in sedaj trpijo občutno škodo, saj ima malokdo izmed njih 20.000, 30.000 ali celo 40.000 bonov, kot so jih pravkar dobile tiste družine, ki so pošiljile svo- je člane redno na delo v zadrugo. Ze sedaj znaša vrednost storilnega dne v bonih 55 din in 200 din v denarju, kar bo nedvomno pomenilo v okraju naj- višjo vrednost storilnega dne. Letos se Je KDZ Sobetinci izkazala tudi s skrbjo za starce. Eden izmed njih se je celo zjokal od ganjenosti, ko Je videl, da so mu pripeljali na dom zrnje kar od mlatilnice in so bili starci prvi, ki so dobili pridelek. Po zboru so ostali zadružniki in za- družnice v zadružni menzi, kjer je bil zbor, še par ur v privatnem razgovoru, pa tudi razveselili so se, saj so jim pre- jeti boni ponovni dokaz, da zlasti fant- je in dekleta iz zadruge po svoji gospo- darski moči daleč prekašajo svoje so- vrstnike i? vasi, ki delajo doma na manjših ali večjih pesestvih. »Pridite k nam«, pravijo »in boste videli, da smo pri nas v KDZ resno na delu, da bi bilo J^aše življenje res srečno in veselo, kar je namen v socialistični družbi. V. J. Pred t?©lllvcimi ^ ©snovnih froniiElli ©rgaitis^^pcili Prejšnja leta smo izvajali volitve v osnovnih frontnih organizacijah po- dobno onim v krajevne ljudske odbore. Določen je bil poseben dan, volitve so se vršile na določenem volišču celo- dnevno v navzočnosti posebnih volilnih komisij itd. Postopek ob volitvah v osnovnih frontnih organizacijah je se- daj temeljito poenostavljen. Vršile se bodo namreč v obliki pbčnih zborov na dan in kraj, ko ga bodo določile cenov- ne organizacije. Seveda je potrebno, da odbor predhodno pripravi kandidatno listo ter da na predhodnem sestanku seznani člane z načinom volitev in kan- didati, prav tako in posebej pa tudi ie. Volitve se bodo vršile z listki, na ka- terih bo približno še enkrat toliko kan- didatov, kolikor članov bo štel bodoči odbor. Pri štetju glasov bodo komisije upoštevale vse neprečrtane kandidate. Paziti je pa treba na tajnost volitev in na čim številnejšo udeležbo članstva. Istočasno se bodo volili delegati za okrajni zbor. Na 50 do 80 članov Fronte se bo voia po en delegat in od 80 do 200 članov po dva itd. Pred nekatere manjše frontne odbore se je v zadnjem času postavilo vpra- šanje združitve z bližnjimi močnejšimi odbori. Okrajni odbor Osvobodilne fronte bo take združitve, za katere bo predložen utemeljen predlog, potrdil. Umestno bi bilo, če bi se te združitve izvršile še pred volitvami, volitve same pa bi naj bile končane po vseh frontnih odborih do konca tega meseca. Novoizvoljeni frontni odbori se bo- do najpozneje v treh dneh po volitvah konstituirali ter prevzeli delo v frontnih organizacijah. ^ Na zasedanju Generalne skup- ščine v Parizu je govoril dr. Aleš Bebler Na zasedanju Generalne skupščine v Parizu je v diskusiji' o dnevnem re- du po predlogu, da se vprašanje jugo- slo\i^anske pritožbe »o sovražnem ra- vnanju sosednjih informbirojevskih držav« vnese na dnevni red zasedanja govoril jugoslovanski zastopnik dr. Aleš Bebler, ki ga je skupščina z zanima- njem poslušala. Delenaciji za sklenitev premirja na Koreji vztraiata vsaka pri svojem Pogajanja za premirje na Koreji ni- kamor ne napredujejo, ker vztrajata de- legaciji vsaka na svojem stališču. Po poročilih iz Koreje je odstopil poveljnik kitajskih sil na Koreji, general Peng Teh Hui, nadomestil pa ga je general Kau Kang Mai. V Perziji niso zadovoljni z Mosadekcm v Perziji se je razvila opozicija proti predsedniku vlade Mosadeku, ker v Ameriki ni uspel rešiti petrolejskega spora z Veliko Britanijo. Ali se že pripravljate na svečono proslavo 28. novembra? ¥ ilLO Obr@i I® Pra^a i@ odn@sla n@kaj sto heklarfet plodne zemlfe, ¥ ICLO Sredfsc® pa §r©ii s podobnim raidejanlsin v preteklih letih po drugi svetovni vojni se ob spomladanskem in jesen- skem deževju in nalivih in s tem zve- zanim naraščanjem Drave in prcplav- Ijanjem njenih bregov predvsem pa z vsako leto in ob vsaki poplavi obsež- nejšim odnašanjem vedno večjih po- vršin plodne zemlje vprašujejo pre- bivalci obdravskih vasi, n. pr. v Za- bovcih, Markovcih, Obrežu, Središču in dr., kdaj in kje se bo kdo zganil in začel misliti na to, da bi razdiralnemu delu Drave napravil temeljit konec. Ljudstvo čita v časopisih vesti o borbi za večje obdelovalne površine, o melioraciji in izšuševanju Skadarskega jezera ter o pridobitvah novih obdelovalnih površin zdaj tu in zdaj tam, in ob vseh teh ve- steh postaja vedno bolj nerazumljivo, da v tem pogledu, v pogledu reševanja že obstoječe plodne zemlje, marsikje nikdo ničesar ne ukrene, da bi jo za- varoval pred uničenjem. v KLO Obrež je na področju k. o. Grabe Drava v preteklih nekaj letih odnesla že nekaj sto hektarov deloma najplodnejše, deloma manj plo- dne zemlje in na področju KLO Sre- dišče prav tako že ogromne površine. Kjer so bile še pred leti cvetoče njive, teče sedaj dravska voda, ali pa kopiči svoje naplavine. Sedanje napeto stanje vodne površine Drave je sprožilo med ljudstvom zopet obilico diskutiranja. Drava namreč grozi, da bo, če ji uspe prebiti le še nekaj deset metrov širok pas trde ze- mlje zajela s svojim deročim tokom ogromno, nad 400 hektarjev obsegajoče površino kmečke delovne zadruge Sre- dišče in mnogih kmetovalcev, v Za- bovcih, Markovcih, Cvetkovcih in dru- god pa bo odnesla ogromne količine lesa ter povzročila nepopravljivo opustošenje. Površinsko plast humusa, ki jo bo Drava odnesla, če se ne bo nikdo zganil, da bi ji to preprečil, ne bo mogoče na- domestiti niti skozi desetletja, če bo z obzirom na globoko odneseno zgornjo zemeljsko ekorjo to sploh še mogoče. Ljudstvu ni znano, če sta KLO Obrež in Središče ter ostali prizadeti KLO pričujoče vprašanje ie kjerkoli načeli ali pristojne oblastne forume o tem opozorili. V predvojnih letih so občinski odbori organizirali manjša dela za zavarovanje dravskega brega ter v glavnem uspeli Dravo zadržati v stari strugi. Glede na to, da je Drava n. pr. pri Središču bi- stveno spremenila smer svoje struge ter da teče sedaj skoraj pravokotno z ozirom na staro smer, ni verjetno, da bi lahko z manjšimi deli lokalnega pome- na zavarovali zemljišče pred odna- šanjem. Zato je potrebno, da se za za- varovanje ogroženih površin zavzame okrajni ljudski odbor ter za to zain- teresira tudi vlado LRS. Jasno je, da trenutna akcija ne bi mogla odložiti neodhodno potrebne re- gulacije celotne struge od Ptuja pa vse do Varaždina, ki bo lahko edina zava- rovala velike površine plodnih polj na najbolj izpostavljenih mestih v Mar- kovcih, Zabovcih, Novi vasi, Cvetkovcih, Veliki Nedelji, Obrežu, Grabah in Sre- dišču, ter drugje ob dravski strugi na desnem in levem bregu. -u- ^premembe v zvezi z novim finanč- ^^^ sistemom so močno zainteresirale l^di upravni odbor Kmetijske zadruge Da ne bi sami razpravljali in ^^hčali o vseh predlogih članov in o ^^ktih direktivah, je sklical v nede- 11. novembra t. 1. občni zbor čla- Rešiti je bilo treba predvsem pred- glede prevzema industrijskega ^'^aazina TAM v Staršah, zvišanja ;'"edita in glede drugih gospodarskih '•^'•ašcni. Zbora se je udeležilo veliko število ^^'^'ružnikov, pa tudi nekaj kmetoval- ^'^-nezadruinikov. Prišel je tudi kme- ^^(ilec šolar Franc star. iz Zlatoličja, ^^'''eČnik Franc iz Starš in drugi. Pri ^ Opravi o raznih predlogih, potrebah, ^^^^danjih nepravilnostih in drugem si 1 Po govoru delegata OZKZ prilastil . ®edo tudi Šolar Franc, ki pa ni pri- fg 2 namenom, da hi zboru koristil, o« K ^^ je le hotel razbiti zbor. Njegovo ''i^ -položenje napram nekate- ^^ članom KZ je izrazil z zahtevo, da razbije in potem ponovno Ker s tem predlogom Š.lor- t . P®-niso prodrli, so poskitš.ili r!n več ne verjamejo Ijud- ^blasti, KZ in niti samemu sebi. Med navzočimi člani zadruge so pač hoteli ustvariti vtis, da bi edino oni znali gospodariti v KZ, da v KZ niso potrebni tudi manjši posestniki, tem- več samo kmetje itd. Lahko jim verja- memo, da sebičneži ljudstvu niso nikoli verjeli, ampak le sebi. Zbor je kljub prizadevanju nekorist- nih gostov zbora opravil svojo nalogo. Šolar Franc star. in Gerečnik ter drugi so doživeli poraz. Vsekakor bi bilo potrebno vprašati Šolavja Franca in Gerečnika ter njune pajdaše, kaj vse bi bilo po njihovem pri nas zraven KZ Starše še potrebno razbiti, da bi oni lažje gospodarili po svoje, da bi jih ljudstvo moralo zapet »spoštovati* in da bi zopet obveljalo načelo, da morajo imeti Šolarji. Gceč- niki in drugi raj na zemlji, napredni mali posestniki in delavci pa na dru- gem svetu. • Nedvomno takim razbijačem ljudstv>o ne bi nikdar več verjelo, saj so imeli dovolj prilike pokazati, kako znojo skrbeti za druge in kako za ne. Za- druga po njihovem vzorcu bi ne bila druao kot nadaljevan ie teoa. če^ar .«ro se morali ob nastanku ljudske za vedno odreči. FS. Na PolenSaku so obnovili satno tri stene šolskega poslop a Sola na Polenšaku stoji na res lepem prostoru. Daleč naokrog je lep razgled. Tudi šola je s čelne in obeh stranskih strani obnovljena ter kaže lepo lice. Človek pa naredi nehote dolg obraz, ko pogleda še dvoriščno stran stavbe. Ta je umazana, razpadajoča ter se obupno razlikuje od svojih treh na na- vo urejenih sester Neprijetno zuna- njost poudarja še zidarski oder, ki brezupno obljublja, da bo prišel nekoč človek ter obnovil še četrto steno. Zanimal sem se pri domačinih glede cbnove šole ter so mi povedali, da je pose] denar, ki je pripomogel trem šol- skim stenam do čedne zunanjosti, da so na seji KLO pač sklenili s pomočjo kraje\Tiega samoprispevka zbrati še nadaljnja sredstva za dokončno uredi- tev šole. Vse je bilo torej urejeno, le da je predsednik KLO tri tedne po tem vrnil nabiralno polo za zbiranje pri- spevka s pripombo, »da nima časa za zbiranjeJf. Niti od članov odbora, ki mu predseduje, ni pobral prispevka. Ljudje pa prav gotovo niso iz hudo- bije povedali še tega, da je predsednik kljub temu imel veliko časa, saj je vo- zil gramoz na pot proti pokopališču, ko so gospod župnik zagrozili, da po tako zapuščeni poti ne bodo šli več na po- greb ter izrazili radovednost, kdo neki je zbral denarne prispevke za obnovo cerkvene zunanjosti. Ljudje so pač zadovoljni z lepim re- dom okrog cerkve In pokopališča ter menijo, da je to v čast vaščanom na Polen.šaku. Prepričani so pa tudi, da ne- dovršena obnova šolskega poslopja ne dopolnjuje te časti. Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 16. novembra 195i IZ ZBOROVANJA PROSVETNIH DELAVCEV Prosvetni delavci ptujskega okraja vedo^ kajl je ljudstvu potrebno V soboto 10. t m. se je zbralo v dvo- rani Dijaškega doma v Ptuju nad 200« prosvetnih delavcev iz ptujskega okra- ja. Pred ustanovitvijo novih prosvet- nih sindikalnih društev so razpravljali o najaktualnejših problemih Šolske in širše ljudske prosvete, ki prav gotovo zanimajo tudi širšo javnost. Najprej so obravnavali vprašanje splošnega Izobraževanja naših ljudskih množic. S tem so začeli eno zares naj- važnejših prosvetnih vprašanj, saj ve- mo, da je stopnja demokracije in sle- herne produktivnosti odvisna tudi od stopnje izobrazbe in družbene zavesti ljudi. Brez znanja ni napredka. V na- ših pogojih bi bila za širše ljudsko iz- obraževanje najprimernejša organiza- cijska oblika Ljudska univerza, ki v večjih centrih našega okraja že deluje. Zato so sklenili prosvetni de- lavci, da bodo vsestransko podprli delo že obstoječih ljudskih univerz in po- magali pri ustanovitvi novih v vaseh, ki teh še nimajo. Obenem bodo povsod, kjer so za to pogoji, obnovili in razši- rili zimske izobraževalne tečaje. Uspeh teh tečajev je predvsem odvisen od programa, ki naj ho v skladu z inte- resi in praktičnimi potrebami ljudi ter primeren njihovi razgledanosti. Načel- no naj bodo predavanja nazorna. V šolah bodo lahko dobili predavatelji slike, zemljevide i. si., ljudska tehnika pa bo poskrbela za projekcijske aparate in filme. V zvezi s tem so na zborovanju raz- pravljali tudi o vprašanju nadaljnjega izobraževanja učiteljstva. Tu so bila mnenja različna. Eni so se v prepriča- nju, da je najboljši učitelj tisti, ki je obenem strokovnjak za razne gospo- darske, zdravstveno-higienske, kultur- no-umetniške i. si. panoge, ogrevali za uvedbo tovrstnih počitniških učitelj- skih tečajev, drugi so bili mnenja, da danes, ko prihaja iz raznih gospodar- skih in drugih strokovnih šol vse več kvalificiranega strokovnega kadra, ni potrebno, da bi se učitelji*še posebej izobraževali v tej smeri, kot je bilo to nekoč. Učiteljstvo naj bi pritegovalo k sodelovanju v izobraževalnih tečajih za strokovne predmete strokovnjake, sa- mo pa bi poskrbelo za čim kvalitetnejši pouk splošno izobraževalnih predme- tov. Strokovnjaki so iz svoje stroke Se vedno radi predavali, če se pa tega tu pa tam kdo brani, izvira to iz ne- vere v lastne strokovne sposobnosti, ali iz podcenjevanja znanjaželjnih ljudi, toda tudi teh o koristnosti tečajev ne bo težko prepričati. Mnenje, da izobra- ževanje mladine in odraslih ljudi ni samo stvar šolsko-prosvetnih delavcev, temveč vseh državljanov, ki so spo- sobni posredovati kakršnokoli znanje, ki koristi našemu gospodarskemu in kulturnemu napredku, se nam zdi pra- vilnejše. Učiteljstvo naj bi posvečalo več pozornosti kulturno-umetniškim panogam, ker nam danes spričo rasto- čih potreb na podeželju zares primanj- kuje sposobnih režiserjev, pevovodij in si. Prosvetni delavci so nadalje ugoto- vili, da je sindikat učiteljev in profe- sorjev mnogo storil za nadaljnjo stro- kovno in pedagoško izobrazbo mlajšega in starejšega učnega kadra, delo pa da bi bilo uspešnejše,' če bi bili imeli na razpolago za šolsko prakso potrebno pedagoško literaturo, predvsem iz pod- ročja didaktike, specialne metodike in pedagoške psihologije. Res je, da so lahko taka dela samo plod študijskega dela množic pedagoških praktikov, vendar bi bilo treba pod vodstvom razgledanih pedagogov čimprej pristo- piti k organizaciji takega kolektivnega dela. Prosvetni delavci iz Haloz in Slo- venskih goric so bili mnenja, da bi mo- rale biti možnosti za izobraževanje mladine na vseh področjih okraja enake. Samo mreža nižjih gimnazij v okraju dokazuje, da so Haloze in Slo- venske gorice v šolstvu nekoliko zapo- stavljene. Učencem iz tega področja je prestop na strokovne šole skoraj one- mogočen. Če že ni drugega razloga, jih odklanjajo te šole zaradi telesne šib- kosti. Tudi v Halozah in Slovenskih goricah živi delavna in sposobna mla- dina, ki ji bo treba nuditi več možno- sti za razvoj. Diskusija je postala zelo živahna, ko Je prišlo do vprašanja di- jaških domov. Z uvedbo novega pla- čilnega sistema in višjih otroških do- klad so bile v dijaških domovih uki- njene nekatere olajšave. Ni bil namen teh ukrepov, da bi zmanjšali število dijakov v srednjih šolah, ker bi bilo to v očitnem nasprotju z osnovno linijo našega šolstva, tako glede množičnosti kakor glede kvalitete šolskega izobra- ževanja in vzgajanja. Prosvetni delavci so pravilno ugotovili, da bo treba v prihodnjem obdobju smelo premago- vati težave in kakorkoli omogočiti štu- dij vsem otrokom, ki imajo za to po- trebne pogoje, če starši otroka nikakor ne morejo vzdrževati, je treba najti sredstva, seveda ne tako, kot je to predlagal nekdo, da bi namreč zmanj- šali nagrade zaslužnim delavcem, tudi ne tako, da bi znižali stroške za kon- grese množičnih organizacij, ker je bilo slednje že davno storjeno na zahtevo CK KPJ. Sredstvo za izobrazbo mla- dine bo Iskala naša oblast tam, kjer so in za tiste, ki so jih potrebni. Ne smemo pozabiti, da je za uspeš- nejše izobraževanje potrebna individu- alna prizadevnost in požrtvovalnost za izobrazbo zainteresiranih posameznikov in da se bo treba na področju krediti- ranja dijaških domov boriti proti špe- kulantstvu in neodgovornosti nekate- rih roditeljev. Diskutanti tudi niso mogli mimo vprašanja nezadostno preslcrbljenih otrok v Halozah in Slovenskih goricah. Vprašanje vinogradniških področij je treba v resnici reševati tudi s te plati, toda ne bomo ga rešili z dajanjem smi- selne pomoči, temveč s pritegovanjem ljudi, ki jih krpica zemlje ne more več rediti, v industrijo, strokovno spo- sobni kmetovalci in vinogradniki pa si bodo lahko pomagali samo z združit- vijo sredstev in sil, to je s prehodom v naprednejše zadružno gospodarjenje. Nakazali smo le nekaj važnejših vpra- šanj, o katerih so na svojem zborova- nju razpravljali prosvetni delavci iz ptujskega okraja, iz katerih pa je raz- vidno, da se ti svojih nalog v službi ljudstva dobro zavedajo In da jih bodo v svojih krajih ob pomoči ljudske oblasti in množičnih organizacij tudi smelo uresničevali. —Č. Louis Adamič: Iz dveh domovin Louis Adamič Je bil »Iz dveh svetov«, starega in novega. Kadar Je pisal, je gledal z očmi, ki sta se navadili gle- dati in razumeti lepote, vrednote in vprašanja obeh domovin — slovenske, v kateri se je rodil in doraščal, in ame- riške, v kateri • je dorasel In umrl. Adamič je bil Američan po odločnosti oblikovanja in obenem naS rojak In za- veden učenec Ivana Cankarja v toliko, ker so se mu podobe posameznih ljudi pod roko spreminjale v simbole. Pričujoča knjiga kaže Adamiča skoraj z vseh strani — manjka samo njegova politična kritika. V knjigi »Iz dveh domovin« govori kot priseljenec Iz Slo- venije, ki se navdušuje za neke pozi- tivne strani ameriškega življenja (»Hello Phil«), ki opisuje uspešno pot neka- terih priseljencev, (n. pr. Hrvatice Mande Evanič) pa globoko doživlja krizo v Ameriki, ki je obenem bila tudi zanj kriza različnih pogledov na živ- ljenje (»Tihotapska industrija pre- moga«). Tu podaja neposredne, žive reportaže o celotnem tedanjem ilvljenju (n. pr. »Ko je hišni zvonec zazvonil v letu 1932«). Obenem Je v tem delu L, Adamič pri- kazan kot pisatelj. Tudi v Ameriki Je dosegla visoko priznanje tu vključena novela »Skrivnost«, ki nekako (sim- -bolično v enem človeku) kaže pogubo močne, mogočne, pa neusmerjene ci- vilizacije (To je kratko poročilo o knjigi »Iz dveh domovin«. Ptujski razstavljalci so dobili diplome in priznanie Nadaljevanje s 1. strani vas; Kolarič Jožef, Nova vas; Polanec Franc, Nova vas; Cvetko Peter, Nova vas; Satler Lojze, Pobrežje, Vid pri Ptuju; Senekovič Alojz, Pobrežje, Vid pri Ptuju. Razstavljena vina Diplome Kmetijsko gospodarstvo Podlehnik (Laški rizling. Rumeni muškat). Kmetijsko gospodarstvo Zavrč (Ren- ski rizling, Šipon, Laški rizling, Ru- landec, Šipon, Muškatni silvanec). »Vino—Sadje« Ptuj (Laški rizling). Vinarska zadruga Ormož (Laški riz- ling, Šipon, Muškatni silvanec). Vinarska zadruga Ptuj (Laški rizling, Beli burgundec. Muškat ottonel. Zeleni silvanec, Semilon, Muškatni silvanec, Traminec, Šipon). Priznanja Kmetijsko gospodarstvo Podlehnik (Šipon, Renski rizling. Beli burgundec, Traminec). Kmetijsko gospodarstvo Za vrč (Ru- meni muškat, Renski rizling. Beli bur- gundec, Modra portugalka). »Vino—Sadje« Ptuj (Mešano belo vi- no, Laški rizling, Šipon, Šipon, Zeleni silvanec, Renski rizling. Beli burgun- dec, Muškatni silvanec, Muškatni sil- \'anec. Modri burgundec, Gamay). Vinarska zadruga Ormož (Beli bur- gundec, Laški rizling, Muškatni silva- nec). Vinarska zadruga Ptuj (Zeleni silva- nec, Traminec, Modra frankinja). Ocena vin proveniense Ljutomer— Gornja Radgona Diploma »Vino—Sadje« Ptuj (Laški rizling, Jeruzalem; Zeleni silvanec, Preslika; Renski rizling, Janž. vrh; Rulandec, Jeruzalem; Traminec, Jeruzalem). Priznanj e Zeleni silvanec, Miklavž; Beli bur- gundec, Negova; Muškatni silvanec. Vinski vrh. Člani odbora II. Okrajne gospodarske razstave dobijo za požrtvovalno delo pri organizaciji razstave Diplomo Ogorelec Mirko, predsednik, Vobič Ivan, podpredsednik, Zadravec Jurica, tajnik, Rosenfeld Anton, reklamni ar- hitekt, Sotler Jože, Maučič Albert, Baj- got Ivan, Kolarič Ciril. Priznanja^ Drobina Mišo, Masten Danilo, Bračko Franc, Vnuk Jože, Frangeš Lojze, Sta- nič Stane, Šprah Stane, Kolarič Miha, Urbančič Boris, Hrašovec Jože, Repa Jože, Purg Anton, Kostanjevec Alojz, računovodja. Stropnik Lojzka, Vogri- nec Janko, Veselko Edi. Ivan Potrč: Zagozdila in podstavila sta železo in kramp, da bi odrinila vrata, ki so bila zdaj že zaklenjena, ko sta oba hkrati prisluhnila. Na oni strani brega je votlo treskalo. Spogledala sta se. »Hm,« je pogrknil Vračko in pomen- ljivo pomežiknil. Stefek se je obrnil in poskočil, tlesk- nil je z rokami in jezikom. »To je na advokatovem ...« je vzklik- nil. »Kejačevi se selijo...« Vračkov obraz se je zresnil. »Saj, advokatovih ne bo več nazaj, kaj? Ata, saj so jih Nemci selili...« Ali Vračko je molčal, nobene ni rekel. »Oče, kaj?« je vprašal Stefek še en- krat, le da bolj trmasto. »Kaj, kaj?« je jezno odvrnil Vračko in prav tako odsekano nadaljeval: »Vrnili... vrnili... Naj se vrnejo. Kaj nas to briga, gorice so naše, Kejac je kopal, Kejac bo trgal.« Obrnil se je in zavpil: »Potegni!« Oprla sta se v železo in ob kramp in vrgla vrata s tečajev. Iz prikleta je butnila vanju tema, vse polknice so bile zabite. Odprla sta okna, najprej v veži in zatem v veliki izbi Pokazala se -e notranjščina gospo- ske Fišarjeve zidanice. Okrogla in vi- soka lončena peč,, oljnate slike po zidu, od katerih Je bila največja Marija z Jezusom in ki je visela nad posteljama, zatem miza v sredi, rezljani stoli, rez- Ijane omare, radio, perzijaner na tleh, slike in znova fotografije, Fišarjeva. Fišaričina in obeh Fišarjevih otrok. Stefek je planil v kamro, odprl polk- nice in vzkliknil. Skozi odprte polknice se je vlilo Jutro In obsijalo otroški po- stelji. »Ata, tu bomo mi spali. Ml, Lujzika, Franček Pa Peter...« Vračko je pogledal v malo ali zadnjo hiško in mu komaj pokimaL Obrnil se je po Izbi, stopil še enkrat v vežo in kuhinjo, si vse ogledal in se vrnil v i-z.bo Potpgnil je stol, si podprl .qIavo ob kolena, se zazrl po izbi in čez čas pokimal: »Ja, Stefek, prišlo je... Tu ne bo Fišar nikoli več spal... Tu bomo zdaj mi...« Prijel je otroka za ramena in ga trdo stresel, »Ha. ti galjot, aH zdaj se bo reklo kopati!« Ta čas je stala na hribu Vračkovca, z otrokom v naročju. Peter in Gellca sta se je držala za krilo, vsak na svoji strani, in se z njo vred ozirala v gorice na nasprotnem gričevju. Izza koče je pritekla Lujzika, se usta- vila, ko Je zagledala mater, in zakri- čala: »Sirkovi se selijo, na farovško se se- lijo,.. Krave so napregli.« Vračkovca je potegnila otroka višje na prsi in zaskrbljeno izpregovorila: »Jezus, ali naj se gospod vrnejo?!« Prvi večer v zidanici so se šU otroci Fišarjeve. Lujzika je sedla s slamnjačo na krilu In luščila fižol; pred njo Je ležala zibel in v njej otrok. To je bila stara in znana zibel iz Vračkove koče. bila je edini preneseni del oprave v gosposki izbi. Preostali — bili so sami otroci, staršev ni bilo nikjer videti — Franček, Peter in Gelica so se obešali okoU stola. Na samem stolu je klečal Stefek in se otepal otrok, ki so z njim vred drezali v radio in stezali roke po gumbih. Krcal jih je po prstih, enkrat Francka in drugič Petra. Ta direndaj z godbo in okoli radia je trajal le nekaj kratkih trenutkov. Prvi, ki se je radia naveličal, je bil Peter. Nehal se je vesitj na stol in ste- govati roke proti radiu. Izvlekel se je iz gneče, se obrnil in odšel s svojo raca- sto hojo preko izbe in proti omari. Tam se je ustavil. Zagledal je priprta vrata in se ozrl, da bi se prepričal, če mu kdo ne sledi. Vse je bilo kam za- verovano. nobena nevarnost ni grozila Počasi je začel vleča vrata, ali staro pohištvo je strahotno zacvililo. Lujzika je dvignila glavo, koj odložila slamnjačo in planila proti omari. »Peter!« je svareče vzkliknila. Svarilni znak pa ni zmotil niti Petra niti otrok okoli radia. Zgodilo se je še nekaj. Svetle obleke v omari so zama- mile Lujziko samo. »Juj-na, svila!« je vzkliknila. Začela je vlačiti iz omare oblačila in si jih pomerjati. Eno si Je oblekla in prišla z njo na sredo izbe, pod luč. »Glejte, glejte!« je pojoče in vzhičeno vzkliknila. Njen glas, vse tijeno obnašanje je bilo nenavadno in otroci so se začeli obračati. Pasli so si oči na svetlih obla- čilih in se zazirali v Lujzldn obraz, ki je bil iznenada povsem drugačen, kakor so ga bili navajeni videti. Kakor da ne bi mogli prvi trenutek dojeti, da vidijo Lujziko. Obličje ji Je žarelo, a glas, ki je vedno svaril in opominjal, ta glas je bil ena sama nečimemost Peter se je takšne sestre ustrašil. »Mamaaa ...« je zakllcal In zajokal. Stefek pa je zaklical: »Gremo se Fišarje!« Pognal se je 8 stola pred našeperjeno sestro. »Lujzika, ti boš gnedigste!« Ozrl se je in potegnil Frančka k sebi. »Franček. ti boš Fricl, Fišarjev Fricl!« Vedno resna Lujzika je bila koj za to Otroka sta se hitro oblekla, Lujzika v Pisano Fišaričino obleko, Franček v kratke in v na moč prostorne Friclove hlače. Franfeku je bila Frlclova obleka še nekam po meri. le Lujzika se Je mo- rala najmanj dvakrat Izpodrecati Po- tem je sedla na fotelj, si razmršila las-^ in začela cviliti ko Fišarica. Franček Je staknil nekje papirnato zastavo s kljukastim križem, začel ma- hati z njo, da se mu Je moralo vse umakniti, in korakati po dolgem P® Izbi. Venomer je gonil eno: »Marširen ... marširen ... marširen.« Zategoval je srednji zlog, da se : zdelo, ko da bi igral lokomotivo. Lw zika si je mašila usta in cvilila, kal«"^ bi naj delala to Fišarjeva gnedigste. »Gip-ru, Fricl, gip-ru...! Umkrist'' gotesvilen, gip-ru. Fricl, majn UD« kind ...« J No, Franček se je malo zmenil gnedigste, marširal je in nategoval o^ »ši«. Vse to je sililo Lujziko, da se morala še huje zvijati, dokler se ni nenada utrujena in izčrpana zlekn-' VTJiak po fotelju. Mirovala je trenute^ dva, zatem pa odprla oči in se zaz-^ v Štefka. Globoko je vzdihnila in čela klicati: »Fračko!« je zavpila proti Steii^^ »Fračko, pridite k meni, poste nel^^ delala!« Stefek, ki si je medtem oblekel o^'^ tov zimski suknjič. Je prilezel pod telj, se odkril, se priklonil in se kislo ko ponižno nasmehnil, vse ta^' kakor je videl delati to očeta' ali dri»S viničarje. ... »Fračko,« je začela zdaj Lujz-^,, »zahvaliti fireru, zdaj ne več Srf^ ja, zdaj ne več Jugoslavija, Dajčland, zdaj firer, zdaj vse toP- Zdai mi frej, vi frej, vir dankem u^s rem firer. Zdaj vi topro šifeti, vi kop la in šifela, mi šifela. Zdaj vi vin^' ali firer naredila in vi tajč. Firer top^^ do vejncl, samo če vi topra. Mi rekla, vi heile rekla. In mi vsi ae resen? Gip-ni, Fricl, gip-ruuu..- O pastirčkih, hfapčk h in isaspanih otrod Med nami, v nag in okrog nas Je to- liko velikih in malih vsakdanjih vpra- šanj, toliko težav, negotovosti, toliko upanj in cbupov, zmag in težav, da bi moral imeti človek včasih pač več pa- rov oči, ušes in tudi rok, da bi jih opazil, slišal in jih reševal. Prav goto- vo je to v veliki meri potrebno naše- mu učitel.lu. Toliko radovednih očk se upira « pričakovanjem, upanjem in hrepene- njem (o, pa tudi s strahom!) iz dneva v dan v našega učitelja. Pravim »to- liko« in na vsf^ je treba odgovoriti, vse slišati, vse «'Jdeti. O roditeljskih sestankih smo že dosti pisali in brali (žal se vsi starši in red- nikl ie ne zavedajo dovolj njihovega namena in nalog!) Z roditeljskih se- stankov odnese pač vsakdo, ki se jih udeležuje s plemenito mislijo koristiti napredku šole kot take, toliko napot- kov za Izboljšanje dela, da mora biti res že precej zakrknjena duša, ki bi hodila na roditeljske sestanke, pa pu- stila obenem, da bi šlo življenje otro- ka nemoteno naprej po starem oziro- ma dosedanjem tiru. Pa pustimo rodi- .tcljske sestanke In starše oz. rednike, ki se jih udeležujejo, nekoliko ob stra- ni. Pri teh dosegamo itak uspehe in vsa čast staršem in rednikom, ki naj- dejo ne le za roditeljske sestanke tem- več tudi sicer vedno dovolj časa, da se zanimajo za svoje otroke. Odstotek staršev in rednikov, ki jim je, lahko rečJ^^Tto. in uspeh njenih otrok deveta briga. Je žal v na8ih kra- jih še prece.1§en. Učitelji se, upam, do- volj trudimo, da bi pritegnili k sode- lovanju s šolo tudi te neodgovorne ljudi. Ce ne dosežemo vedno uspeha, nI to naša krivda. Dotaknimo se nekoliko teh z mirno vestjo povedano nesrečnih otrok In se bo razkril pred nami problem, ki nI le čisto šolski, temveč mnogo Širši in globlji, ki je problem celotne družbe kot take. Delil bo morda kdo, da od- krivamo nekje nesrečne otroke in druž- bene probleme, kakor da bi ne bilo pametnejšega in koristnejšega dela. Mislim, da je ravno odkrivanje teh in takih otrok oziroma njihovih staršev ter rednikov zelo pametno In koristno delo. »Pa pokaži te nesrečneže In njih ve- lik problem!« bodo dejali In se trkali na prsi. Vprašam vas: »In pastirčki, in hlap- Cki in dekle-otroci in...?« Pred nekaj dnevi je zapustil šolo v Gorišnici pastirček in se odselil spet bogve kam. Gospodar ga Je odpravil z Izgovorom, da ne zna in ne zmore nobenega poštenega dela (mimogrede pa bodi povedano, da je vse poletje in vso jesen garal od zore do mraka — za iolo nI bilo časa!), da sedaj na zimo itak ni nobenega pravega dela itd. Pa- stirček je odšel, kakor je prišel: raztr- gan, bos in lačen, v svoji otroški pre- zgodaj udarjeni notranjosti pa ves zrušen In ubit. Učiteljica mu je dala ob slovesu, ki Je bil med njima in vsem lazredom res prisrčen, skromno popot- nico B toplo in dobro besedo Deček je zapustil šolo in jesen ga Je vzeia. Mo- goče se bo Javil na kaki sosednji šoli spet kot pastirček ali kot hlapček pri tem in tem gospodarju. »SlužIm,« bo dejal in bo služil še ves mlad in nebogljen svoj vsakdanji kruh, ki bo, verjemite mi, otroku grenak in težek do solz. 2e od nekdaj Je navada, da priha- jajo Iz sosednje Hrvatske, iz Haloz ali iz Slovenskih goric k nam na polje otroci, dečki ali deklice, ki se udinjajo za pastirčke, hlapčke, dekle, služkinje in podobno. Za hrano, obleko In par čevljev. In stvar sama na sebi je rešena za otroka, ki, boste dejali. Itak nima večjih zah- tev in potreb, in za gospodarja, ki vza- me takega otroka iz »usmiljenja« k sebi, pa tudi. Tak otrok s svojim delom itak več ne zasluži. Pa kaj bi končno z večjim plačilom, naj bo rad, da je in da ga oblečemo. Da pa režeta Cospodar ali gospodinja kruh bolj tenko in da ga oblečeta po navad} stare ponošene obleke in obujata neredkih primerih v svoje seveda donošene čevlje, ki so otroku prevei{ je pa vprašanje zase. Takega otroka je gotovo revščina ^ mačega ognjišča prisilila, da je zap stil dom in odšel v svet iskat boljjj in obilnejšega kruha. Nihče nima | česar proti takemu reševanju socj; nega problema? Proti načinu, ki jg veliki večini vse drugo kakor pa j clalen, moramo dvigniti svoj glas. Kaltšno škodo lahko povzroči neo govorno ravnanje s takimi otroki, ] bo težko ugotoviti. Otrok, ponavljaj otrok, si mora s svojim delom sluj kruh. Ne trdimo, da bi otroci že pj merne starosti ne smeli delati in delu samem spoznavati, da je deio ; 7ivljenje nujno potrebno. Tudi otro morajo delati! Toda t-^ delo naj ne i djlo odraslih, delo, ki presega otrokoi telesne moči! Da morajo opravlja taki otroci včasih dela, ki jih telo« •n duševno prekmalu ubijajo, da otro pr^izpodaj ostarijo, je znano dej5tv ki ga ne smemo prezreti. Poglejmo nekaj šolskih matičnih 1 stov takih otrok! Med učiteljevia opombami boste našli neredko: la! krade, je len, nepazljiv, zaspan, neti vari?iki In podobno. Dovolj žalostno 1 resnično dejstvo, ki ima mnogo huji in težja ozadja ter lahko nedogled: posledice. Ce ima tak otrok vse te rv. štete in podobne lastnosti, ne emem iskati vzroka vedno v njegovi narav temveč v njegovem socialnem položaj, v katerem je prisiljen živeti. Ni čudno čovsem , "župana: »Vsi fi bandit. fsi vajnclsama ^andit, u—, u—, u—, uh! Bandit!« .t^-a se je in na ves glas zakričala: ^-inaus!« ^Padla je nazaj na fotelj, se prijela .^lavo in zaniižala. j^efek je planil za posteljo, potegnil nje metlo, jo nameril proti Luj- to je proti Fišarjevl gnedigste. In zaklicali »Pif-puf!« Gnedigste je odprla ofi, zagledala cev in pri priči divje zatulila: »Hilfe, Fricl. hilfe! Bešala, Fricl, be- šala' Fsi vajncel bandit!« Nič več ni bila zmučena in nič več utrujena. Planila je ko vidra s fotelja, potegnila kovček z omare in ga na naglo nabasala. Zatem ga Je začela vleči s Friclovo ali s Frančekovo po- močjo proti vratom. Zdaj sta tudi Peter in Gelica začela pomagati. Streliala sta »pif-puf« in kri- lila z rokami. Stefek se je postavil sre- di hiše in zaklical za bežečima, za LuJ- ziko in Frančekom: »Mi kopala, ml pila, vi nič delala, vi nič pila. Aufnimerviderzen!« Predstava je bila končana. Otroci so pritekli drug proti drugemu in se na glas in od srca nasmejali... Prijeli so se za roke in zaplesali. VIII. Tak smeh in tak živiav Je bil čez nekaj dni po goricah. Začela se Je dru- ga kop in rezanje. Sonce se je opiralo v gorice, razcvelo Je breskve in napelo popie na češnjah in na rozgah. Pr vseh bregovih so kopali, vse Je bilo v goricah. Na farovškem so kopali Sirkovi. pod Fišarjevo zidanico so se zarili v gorico Vračkovi. Kopali so Vračko Jula in oba starija otroka, Stefek in Lujzika, Franček Je vlačil kramp in -ekal po sredi med redmi v ilovnat in v laporoat svet. Na sepu kraj gorice sta prevažala Peter in Gelica malega. Otrok je ležal na lesenem vozičku z ročicami in gar- cami na cunjah. Vračko se je sklanjal k trtam in Jih okopaval. Potem je prijel za trto, potegnil obrezač in razkazal Stefeku, kako se dela. »Viš, dve, tri očesa! Tu pustiš, to tu pa odrežeš. Trta, to je najžlahtnejša rozga na svetu. Vsako oko Je žlahtnina! Zase delamo .,.« »Tudi obrali bomo mi,« je rekla resno Lujzika. »Tudi obrali,« je potrdila Jula in se zravnala. »Vse?« so spraševali otroci. »Vse.€ »Kaj pa drugi?« »Tudi drugi,« Otroci so kopali, počivali in spraše- vali. Jula Je odgovarjala. Imela Je ču- dovito mehak, domala spokojen glas. Znova in z!;ova se je zravnala in dolgo časa zrla čez gorice. Cela pokrajina s prekopanimi goricami na sončnih pla- teh in s hostami na odsojnih je bila navdahnjena z modrikasto barvo brste- nja. Za Julo in ob kolu se Je dvignil Vrač- ko. Pogledal je tja, kamor je zrla, se še sam zagledal v tisto daljavo in rekel: »Pa je le prišlo...« »Moralo je tako priti,« Je rekla vini- čarka, »zadosti smo se natrpeli...« Otroci so drug za drugim prestajali s kopjo, se na pol dvignili in prisluško- vali pogovoru staršev. Končno pva so se tudi oni z materjo in očetom vred za- strmeli v tisto daljavo, le da so bili njihovi obrazi bolj radovedni ko za- maknjeni ... Takrat, v tak lep dan, pa se je zasli- šalo, po sepu znano lomljenje koles od koleslja. Jula se je zravnala in v zli slutnji vzkliknila: »Cujete?!« Vsa viničarjeva družina je nehala s kopjo in se zazrla proti sepu. Ali sep je bil previsok, da bi lahko z gorice vi- deli, kdo se vozi. Edino glas koleslja je bil sumljiv. Stefek se je odtrgal od kopačev in se pognal po gorici — znenada pa je ob- stal, kakor da bi mu nevidna roka pri- kovala nogi na lapomat svet. Roke so se mu povesile in lezle v žepe. Izza koče, na sepu, se je prikazal ko- leselj, na njem pa sta se peljala Sinko in žunnik Farkaš. Kmet je sedel spre- daj ko kočijaž, za njim od zadaj pa žup- nik. Farkaš je sedel na koleslju na ši- roko, da je zgledalo, ko da je zadnji sedež komaj zanj napravljen, in se držal Za železne paliraste oprijemače na obeh straneh vozila. Ko.eselj se je zaganjal čez prelco*^? ali celo vozilo, ki :e bilo skoz in skoz tenko grajeno, od koles do peres med zadnjo šibasto osjo in med sedalom. se je kar zgubljalo pod široko Punnikovo postavo Enako raz- phan ko telo je bil tudi gladko obrit Farkašev obraz. Dobri časi so se po- znali na njem, a vsa koža na obrazu je biln nekam poveše-na inupad"'a. .=!0 se neprestano pregibala, ksikor da bi nekaj žvečila in mlela, in vsak tas sa- ma od sebe zamlaskala, kakor da bi gospod ne bil več docela njihov gospo- dsr »župnik se peljejo!« je vzkliknil Ste- fek, kakor v ihti. »Gospod? Jezus!« Je vzkliknila Jula. kakor da bi vzdihnila. Dvignila je roke in jih potem spotoma sklenila, kakor v molitvi. »Farkaš!« je izustil viničar, ko da bi zaklel in zapičil kramp v lapor. »Uboga Sirkovca, uboga dcčica!« je vzkliknila viničarka. Vsa viničarjeva družina je bila za- prepadena ko če bi črn oblak potegnil čez pokrajino, ki je bila še malo prej vsa v soncu in nasmejana, tudi naj- mlajši trije na- sepu pri gorici so pre- stali z žlobudranjem Vse ?e je za- strmelo proti sepu, kjer je Sinko tibal konja in peljal župnika. Na križpoti, pri podrtem križu pod jagnedom se je Farkaš prekrižal in sklenil roki voz pa je zavil proti farovški zidanici Od tam je nekaj trenutkov za tem zavpilo več otroš'kih glasov; jasno seje razločilo kako je zagnal vsak «vo:o šti- mo. zatem so zalopTjtnila neka vrata. Se malo in iz farovške zidsnice se je zaslišalo strahovito tuljenje in vrisča- nje. V grabo po porid pa le tekel od hrama eden izmed Sinkov^re-vih otrok in .ce na ves glas drl. »To so Slfkovčina deca... Jočejo se, sirotice!« je vzdihovala Jula in se ozi- rala proti farovškim goricam ^Jezus, Sirkovca se je zagnala proti hramu!« Nadaljevanje prihodnjič. Stran 4 vPTUJSKI TEDNIK« Ptuj', 16. novembra 1951 Drugo žrebanje obveznic II. ljudskega posojila Amortiziranih je 261,700.000 dinarjev, dobitki pa znašajo 70,495.000 Drugo žrebanje obveznic II. ljudskega posojila Je bilo opravljeno dne 10. novembra 1951. Amortiziranih je bilo 261,700.000 dinarjev; do- bitki znašajo 70,495.000 din. 1. AMORTIZIRANE OBVEZNICE! Amortizirane so tiste obveznice, ki nosijo spodaj navedene številke v vseh serijah: številka obveznice: 15 38 24 42 30 61 36 74 37 97 104 119 138 140 201 221 242 272 292 293 441 445 450 454 481 489 514 542 548 573 580 609 683 695 702 736 742 769 800 808 843 853 856 857 860 862 867 891 942 948. 2. IZ2RE8ANI DOBITKI Dobitek 100.000 din je dobila obveznica, katere število serije je 3927, število obveznice pa 104. Dva dobitka po 50.000 din sta dobili obveznici s it ' Vilko 481 iz naslednjih serij; 2955, 5466. 487 dob.tkov po 10.000 din so dobile obveznice s številko 856 naslednjih serij: 4 11 14 21 24 32 61 93 98 104 111 129 140 143 194 199 201 227 232 245 269 279 299 302 309 323 348 378 441 528 552 553 579 598 604 627 628 635 691 704 725 745 771 772 791 801 837 833 857 864 875 -897 898 914 917 919 921 929 938 940 1051 1053 1068 1099 1102 1105 1107 1111 1112 1114 1141 1151 1183 1203 1213 1241 1251 1263 1281 1287 1316 1332 1338 1340 1356 1362 1366 1370 1396 1431 1445 1461 1467 1473 1478 1481 1482 1483 1499 1502 1522 1531 1577 1579 1582 1618 1623 1656 1687 1701 1714 1718 1730 1745 1752 1768 1772 1776 1778 1798 1810 1817 1824 1840 1841 1843 1847 1848 1849 1850 1854 1862 1869 1870 1890 1899 1921 1944 1964 1978 1996 2013 2023 2025 2052 2054 2069 2088 2117 2120 2129 2131 2133 2141 2203 2208 2213 2234 22.'>5 2273 2284 2329. 2352 2469 2484 2488 2495 ?509 2514 2552 2558 2581 2586 2593 2598 2601 2621 2622 2642- 2651 2678 2680 2fi84 2688 2704 2705 2706 2714 2722 2730 2735 2737 2739 2745 27^ 2759 2763 2766 2667 2775 2785 2793 2806 2821 2822 .^2833 2838 2839 2850 2859 2869 2904 2906 2907 2909 2910 2914 2931 2935 2946 2948 2972 2980 2989 2992 2998 3012 3019 3037 3054 3055 3060 3070 3083 3105 3114 3175 3206 3210 3220 3231 3245 3252 3362 3272 3296 3303 3304 3309 3345 5354 3371 3383 3414 3431 3445 3448 3456 3475 3497 3.507 3517 3523 3536 3543 3559 3500 3571 3588 3591 3594 3597 3641 3678 3679 3687 3703 3704 3712 3716 3789 3794 3796 3797 3798 3809 3826 3839 3870 3874 3880 3890 3896 3913 3924 3928 3942 3968 3972 3990 4008 4023 4034 4065 4086 4087 4097 4100 4114 4115 4125 4137 4156 4158 4165 4168 4175 4191 4207 4208 4214 4215 4233 42.59 4327 4329 4335 4339 4341 4343 4356 4359 4375 4383 4384 4413 4418 4422 4426 4433 4445 4465 4482 4484 4500 4515 4521 4530 4544 4551 4585 4.591 4605 4617 4691 4612 4727 4747 4752 4776 4788 4795 4806 4833 4865 4869 4908 4915 4921 4940 4955 4978 5001 5007 5039 5040 5048 5056 5057 5073 .5078 5093 5095 5098 5104 5135 5143 5162 5173 5175 5202 5206 5207 5210 5214 5260 5289 5300 5302 5337 5340 5341 5358 5364 5367 5370 5386 .5404 5414 5430 5439 5476 5481 5484 5510 5530 5538 5538 5546 5555 5576 5595 5605 5619 5622 5644 5657 5686 5714 5739 5746 5811 5816 5830 5834 5865 5907 5915 5918 5919 5920 5975 6128 6155 6171 6174 6184 6191 6214 6218 6235 6244 6255 6259 6279 6286 6307 6341 6379 6384 6385 6395 6414 6424 6425 6433 6478 6500 6515 6525 6530 6565 6568 6623 6628 6643 66.50 6657 6666. 2617 dobitkov po 5000 din so dobile obveznice s številko 393 v vseh sodih (parnih) serijah. •26.170 dobitkov po 2000 din so dobile vse obveznice vseh serij, ki nosijo eno izmed naslednjih številk: 15, 211, 445 808 in 948. 3. NACIN IZPLAČILA Amortizirane obveznice se izplačajo po naslovni vrednosti .skupno s pripadajočimi obrestmi. Amor- tiziranim obveznicam pripada nasloraa vrednost in 5% letnih obresti za čas od 1. januarja 1. 1951 do 31. decembra 1. 1951. V Tinesku izžrebanega dobitka je vsebovana tudi naslovna vrednost obveznic in je z izplačilom do- bitka ta obveznica popolnoma izplačana. Izžrebanim obveznicam, katerih naslovna vrednost znaša 1000 din, pripada ves znesek dobitka, obveznicam po 500 dinarjev pripada polovico dobitka, obveznicam po 200 din petina dobitka, obveznicam po 100 din pa desetina dobitka. Obv.eznicam, ki so bile iz- žrebane z dobitkom, pripada prav tako 5% letnih obresti od 1. januarja 1951 do 31, decembra letos. Amortizirane obveznice 'n !z?,rebani dobitki se izplačulelo 15 dni po opravlienem žrebanju, t. J. začenši' od 25. novembra 1951 naprel. Izžrebane obveznice izplačuieio blagajne vseh poslovnih enot Državne investicijske banke in Narodne banke ob predložitvi same obveznice. Izžrebane obveznce zastaralo za zplačilo v treh letih od dneva dospelosti izplačila. Svečano so končali taborjenje predvojaške vzgoje v Selah so zaključili 10-dnevno ta- borenje pripadnikov predvojaške vzgo- je, ki Je začelo 1. novembra t 1. Mla- dinci iz vasi Sela, Pristava, Apač, Lo- vrenca, Lancove vasi in Dolene so se izkazali. O uspehih tega taboren j a se je prepričal tudi zastopnik ptujskega garnizona JA. Pregled je izvršil zastop. vojnega odseka porgčnik JA tov. Tram- puž Lojze. V napovedanem tekmova- nju vsem ostalim centrom predvoja- ške vzgoje v ptujskem okraju v poča- stitev dneva JA 22. decembra hočejo biti najboljši center. Ob koncu taborenja so imeli sveča- nost. Zbrali so 12.000 din. Prispevke je dal komandni kader in mladinci. Vo- jaški referent KLO Lovrenc in pred- sednik KI.O Sela sta prispevala 5000 dinarjev. Svečanosti se je udeležil na- čelnik voj. odseka kapetan JA tov. Me- kina Franjo, poročnik JA tov. Tram- puž Lojze in podporočnik JA tov. Žig- man ter zastopniki krajevnih odborov Lovrenc in Sela. Priznanja, ki so bila izrečena ko- mandnemu kadru in mladincem, bodo nedvomno vzpodbujala k nadaljnjim uspehom na tem področju, ZH. Junaška mati 4 otrok v trinadstropni hiši v Brooklinu je izbruhnil požar. Mati štirih otrok je bila toliko prisebna in junaška, da je spustla svoje 4 otroke na razpeto plat- no 9 metrov izpod okna njenega sta- novanja še v času, ko je ogenj že pro- diral v njeno stanovanje, V svoji prisebnosti je vrgla najprej e skozi okno platno, ki so ga razpeli 4 moški v vi- šini ramena, 3 otroci so srečno padli na to platno, le enemu je bilo treba nuditi zdravniško pomoč v bolnici. Po rešitvi otrok je zaklicala, da se sama ne more spustiti na platno, ki je preslabo, da bi zdržalo tudi njo. Dela- vec, ki jo je hotel rešiti iz goreče hiše, se je moral vrniti po lestvi nazaj na zemljo. Junaška mati je ostala v go- reči hiši. Dan starih mater Nad 10.000 starih mater je v ZDA vključenih v zvezo klubov starih mater. Pričakujejo, da bodo sedaj združene stare matere v oktobru vsako'leto pra- znovale »Dan starih mater«, ker so za- htevale, da se tako imenuje njihov oktobrski praznik. Narasla Drava je ogrožala ptujska mostova Od ponedeljka do' torka zvečer 13. novembra t. 1- je Drava visoko narasla. Nosila je izruta drevesa, deske, otesane hlode in drugo, kar je ležalo ob vodi nepripravljeno na poplavo. Gladina vo- de je bila vižja kot ob spomladanski poplavi, v torek zvečer je bil v Ptuju dan signal s sireno zaradi nevarnosti za cestni most, ker je moč toka izdrla in razmajala tri pilote sredi mostu. Avtomobilsko-potniški promet je bil prenesen na desno stran Drave na Breg, kjer je sedaj tudi postajališče za a\^obuse. Tokratna povoden j je napravila v bližini Ptuja ogromno škodo. UpraviJene pritožbe Nekateri prebivalci dobivajo od svoj- cev iz inozemstva razne stvari, kakor živež, obleko itd. Do konca preteklega meseca so plačevali na pošti pristojbino 2 da 20 dinarjev. Od 1. novembra pa je določena pri- stojbina oz. (taksa din 200 od vsake po- šiljke, pa če tudi je ista brez vredno- sti; ni namreč razlike od pisma nad 20 gramov do paketa do 20 kg. Ker je evidentno, da se s tem po- vzroča negodovanje, bi bila potrebna sprememba takega ukrepa. Prizadeti. V Šoli na Bregu je bil roditeljski sestanek o raznih vprašanjih vzgoje otrok v šoli in o predlogih staršev učiteljem so razpravljali na roditeljskem sestanku v nedeljo 11, novembra t. 1. v šoli na Bregu, ki se ga je udeležilo veliko star- šev. Breška šola slovi po tem, da si je znal učiteljski kolektiv pridobiti za- upanje otrok in staršev in prednosti tega odnosa se odražajo vsako leto na šolskih uspehih. Kot prejšnja leta bo tudi letos v breški šoli gospodinjski te- čaj, tako da bo ta šola v veliko po- moč tudi odraslim državljankam. V kratkem bo zopet roditeljski se- stanek v Dražencih. V. J. Vesti iz organizacij Osvobodilne fronte Vaški odbor OF Pušenci je na zad- njem sestanku razpravljal o novih go- spodarskih problemih ter o elektrifika- ciji. Ob tej priložnosti je bilo ugotov- ljeno. da je setev bila ob lepem vreme- nu izvršena stoodstotno. Takoj po tem pa So vaščani iz Pu.šenc prijeli za delo pri čišren:u potoka od vasi pa vse do železniškega mosta na _ progi Ormož- Središče, da jih ne bi pozno jesensko deževje zopet presenetilo, kakor jih je lansko leto, ko :e voda. ki ni 'mela od- toka po zapuščeni tokovi strug:, popla- vila celo pušensko in frankovsko polje. Poziv obrtnikom vseh sektorjev Okrajna obrtna zbornica v Ptuju po- ziva obrtništvo vseh sektorjev, da ji dostavi seznam otrok zaposlenega osebja, najkasneje do 21. novembra 1951. Iz pisarne OOZ Okrajno gledališče Ptuj Sobota, 17. novembra, ob 20. uri: Jurčič-Desetak: »Deseti brat«. Nedelja, 18, novembra, ob 15. uri: Jurčič-Desetak: »Deseti brat«. Esperantski tečaji v Ptuju Dne 2. t. m. je pričel začetni tečaj za pionirje v osnovni šoli. 13. 11. se pa prične tečaj za odrasle na -MLO in 15. novembra za dijake v gimnaziji, katerih se je prijavilo 50. Tečajnikom priporočamo le vztraj- nost, ker ne bodo obžalovali, ako se nauče ESPERANTO. -o- Tekma TD Ormož : f^K Aluminij 0:3 (0:1) kakor so jo ocenili Ormožani v nedeljo, 11. t. m., je gostovalo TD Ormož na Strnišču, kjer se je pomerilo v prijateljski nogometni tekmi z Alu- minijem. Tekma se ni dolcončala, ker je sod- nik tov, Arbes kakih 15—20 minut pred koncem tekmo zaključil. Da je prišlo do tega, nosi velik del krivde sodnik sam, ki je večkrat z ne- pravilnim sojenjem spravil gostujoče moštvo v nezadovoljstvo. Pri TD Ormožu je tov. Arbes takoj videl in piskal vsako najmanjšo na- pako, dočim je pri Aluminiju večkrat prezrl, kljub temu, da je stranski sod- nik tov. Grabnar mahal z zastavico. Tov. Grabner je bil dober, toda tov. Ar- bes ga je malokdaj videl, kljub temu, da je tov. Grabner imel dostikrat pra- vilne odločitve, na katere bi bil moral ,tov. Arbes tekmo ustaviti. Navedel bi samo en primer. Desno krilo TD Ormoža je prodiralo proti golu, dva igralca Aluminija ga dobita v škarje, tov. Arbes zaustavi igro in dosodi prosti strel proti TD Ormožu. Je to pravilno??? Po tej nepravilni odločitvi je prišlo do nezadovoljstva gostujočega moštva. Tov. Arbes je nato izključil iz igre desno zvezo TD Ormoža zaradi prigo- varjanja Dotični igralec ni hotel zapustiti igrišča in tov. Arbes je odpiskal tek- mo. Na koncu bi vprašal samo še tole: Koliko tekem je tov. Arbes že sodil, ne da bi bilo prišlo do temu sličnega primera? NK Aluminij je tekmo zasluženo do- bil, saj je pokazal boljšo igro kakor gostje. Ormožani se ^e želijo pomeriti z NK Aluminijem, samo pred objektivnim sodnikom, ki bo znal tekmo pravilno voditi. -ec ... in kakor so jo ocenili ljudje iz Strniš^a v povratni prijateljski nogometni tekmi med TD Ormožem in SK Alu- minijem Strnišče je zopet prišla do iz- raza nedisciplina med igralci TD Or- moža. V igri sami niso gostje niti domači pokazali nobene igre, nego zgolj nabi- janje V prvem polčasu so bili gostje v delni premoči, ali vratar SK Alumi- nija je dobro interveniral, tako da se je domačim posrečilo končati prvi pol- čas z 0:1. V drugem polčasu so se do- mači nekako strnili, povečali so rezul- tat ha 0:3, kar pa gostom seveda ni bilo po volji in so začeli s surovo igro. Sodnik je bil primoran, da je igralca opominjal, ki pa mu je začr^l odgovar- jati in zavirati igro vSodnik je kazno- val igralca s tem, da bi moral zapu- stiti igrišče Ker pa te^a ni hotel sto- riti, temveč je pozival še soigralce, naj zapustilo iF^ri.^če, je po preteku pred- pisanega časa codnik iero zaključil. S to tekmo, čeprav je bila prijatelj- ska, ?o igralci TD Ontioža nokaznli ne- discipliniranost na igri.špu, za kar ie tudi odgovoren kapitan« moštva, ki bi moral tudi sam vp^ivav- na svoje igral- ce. S tak'mi in slični--rii tekmami ne bomo nikoli dosegli v nf^gnmf^tu ti.=;te- ga. kar Hubitelji nogometa od n-ega pričakujejo. 2-na. ZALOŽBA »OBZORJA" Maribor, Prešernova ulica l/II je Izdala izven zbirk Izbor tz del Louisa Adamiča IZ DVEH DOMOVIN Cena 175 din Kmalu bodo sledile v poljudnoznanstveni zbirki F. Brenk: ZAPISKI O FILMU 8 150 ilustracijami filmskih igralcev In prizorov ter v zbirki pesmi A. Gradnik: KITAJSKA LIRIKA nova pomnožena izdaja Na zalogi imamo še: A. Ingolič: LUKARJI, roman, cena 105 din L Potrč: GORICE, tekst za scenarij, cena 135 din B. Traven: OBIRALCI BOMBAŽA, socialno pustolovski roman. Cena 130 din Ali niso brezobzirni? misli človek, ko vstopi v zaduši čakalnico ambulante D.Z. S.Z. MeJ bolniki, ki čakajo na zdravniški prejTie^ so taki, ki ne prenašajo dima, matera z malimi otroci in druge žrtve ne. uvidevnih kadilcev. Mogoče bi ka..j za- leglo, ako bi bilo na vidnem mestu opozorilo: »Kajenje je dovoljeno le n^ hodniku«. Facijentka, Zahvala Ob težki izgubi naše predrage žene, mame, babice, prababice in sestre gospe Mesaric Lucije, se najiskrenejše za- hvaljujemo, vsem, ki ste jo spremljali ha njeni zadnji poti, ter poklonili vence in c\'etje. Iskrena hvala tudi g. proštu za poslovilne besede. Žalujoče družine Mesaric, Klepač in Ra'ko\"č Zahvala Za izraze sočutja, za šopke in vence ter spremstvo na ptujsko mestno po- kopališče ob pogrebu naše nepozabne hčerkice KRAMBERGER MARIJE roj. 1942, ki nas je po kratki bolezni za vedno' zapustila 6. novembra t. L, se iz vsega^ užaloščenega srca zahvaljujemo vsern^ sorodnikom, znancem in prijateljem. Užaloščeni starši in jbrat Kramber- ger Franc, Marija in Franc ter ostalo sorodstvo.__ RAZl?lS 2-mesečnega tečaja za katastrsko- administrativno osebje Geodetska uprava LRS razpisuje te- čaj za katastrsko-administrativno oseb- je Tečaj bo trajal od 1. decembra 1951 do 31. januarja 1952 in sicer na ka- tastrskem uradu v Mariboru za tri te- čajnike, na katastrskem uradu v Ptuju za štiri tečajnike ter na katastrskem uradu v Celju za tri tečajnike. Za čas tečaja bo vsak tečajnik prejel honorar v višini 3000 din. Po uspešno končanem tečaju bodo prešli tečajniki kot aktivni uslužbenci h katastrskim uradom. Pogoj za sprejem na tečaj je dovrše- no 18. leto starosti, za moške državlja- ne tudi odsluženi kadrovski rok ter po- polna nižja srednja šola z dovršenim nižjim tečajnim izpitom.. Refilektanti naj naslavljajo pravilno kolkovane lastnoročno napisane prošnje s svojim točnim naslovom do 20. no- vembra 1951 na Geodetsko upravo LRS v Ljubljani, Selenburgova 4-if. (V!ALI OGLASI Razveljavljam izgubljeno osebno izkaz- nico, loijižico o kolesu in aruge do- kumente na ime Vidovič Marija, Sp' Breg 164 A. Razveljavljam ukradeno osebno izkaz- nico ter ostale dokumente na ime Potrč Franc, Lsvanjci 25, p. Dester- nik ter izkaznico o kolesu na ime Smid Jožefa, Zg. Velovlak 7, p. De- stemik. Primerno stanovanje za 3 do 4-članslvO družino v Murski Soboti zamenjam za enako v Ptuju. Poizve se v upravi Ptujskega tednika. Najditelja štirioglate ženske ročne ure s črnim jermenčkom med RajčeV ulico in Kvedrovim trgom v Ptuj" prosim, da jo odda proti nagradi upravi lista, PRODAM porcelanske ploščice za Šte- dilnik. Vprašati Zupanič Avgusta. Hajdoše št. 15, p. Hajdina. KUPIM dobro ohranjeno konjsko sedlo- Vprašati v upravi. PRODAM elektromotor 4 KS. NasloV" v upravi lista. POZIVAM najditeljico denarnice z bopl in denarjem ter dokumenti na ini® Pešl Majda, Ptuj. zgubljene v gostih' ni pri Belem križu, da jo takoj odda v upravi Ptujskega tednika, sicer t)" predana sodišču, ker je znana ham, ki so jo videle, ko je pobra-^ denarnico. EKONOlvnJA MLO PTUJ rabi za neS^ svinj eno pošteno družino ali delanj" ko. ki bi imela vesel.ie do svinjcr?:;''' Stanovanje je brezplačno, plara P'' uredbi. ★ Obveščamo, da imamo instalira^^a luščilnico za predelavo prosene ječmene kaše. Zamenjava se vrši ^ v sredo in soboto na ekonomiji. priredltelfem Okrajni ljudski odbor v Ptuju je na svojem rednem zasedanju dne 23. okt. t. 1. sprejel uredbo o plačevanju pri- spevka od javnih veselic, ki jih prire- jajo množične organizacije, gostinski obra-ti (državnega, zadružnega in pri- vatnega sektor.|a) in ostali. Od plačevanja prispevka so izvzete interne zabavne prireditve, ki jih pri- rejajo fjelovni kolektivi državnih pod- jetij, ustanov in kmečkih delovnih ra,- drug. Prispevki se plačujejo v ^dšini od 1000 do 3000 din od vsake veselične pri- reditve in sicer po sledeči lestvici: a) od veselic z do 209 obiskovalci 1000 din, b) od veselic z 200 do 400 Zakaj ni drv za potrošnike? Do konca oktobra t. 1. je bilo do- bavljenih od potrebnih 6000 prostorn. metrov drv za kurivo za potrebe usta- nov in gospodinjstev le 2786 prostorn. metrov drv. Zaostanek 3214 prostorn. metrov se močno čuti v tem, da so še mnoga gospodinjstva brez drv. Vse te resnosti bi se morali v večji meri zavedati lesni manipulanti pri KZ, ki so pri svojem poslu preveč po- pustljivi, seveda na škodo družbenih potrošnikov in zasebnih gospodinjstev. Izvršni odbor OLO Ptuj se bo moral resno zavzeti, da se pojav iz oktobra ne bo ponovil tudi v novembru. V novembru ne bo dovolj premoga Direkcija rudnika lignita Velenje je obvestila poverjeništvo za trgovino in gostinstvo pri OLO Ptuj, da bo v no- vembru t. 1. dobavila le ca. 50 % pre- moga za družbeno potrošnjo in za go- spodinjstva in da zaostankov iz okto- bra ne bo dobavila zaradi prioritetnih dobav. Mesto pogodbenih 300 ton premoga bo torej dobavljenih le okrog 150 ton. Delitev teh zmanjšanih količin bo pri velikem povpraševanju vsekakor te- žavna, vendar upamo, da bosta pover- jeništvo in podjetje, ki bosta razdelje- vala premog, poskrbela, da bo delitev vezana na čim manj razburjenja in pritožb. Za margarino v Ptuju ni povpraševanja v zadnjih 10 dnevih je bilo v trgo- vinah OKMA in Potrošniške zadruge v Ptuju in pri pekarnah največje po- vpraševanje po krušni moki in kruhu, masti in sladkorju, dočim za oljem ni bilo povpraševanja. Največ kruha je bilo prodanega 3. in 6. novembra, naj- manj pa 2. novembra. Za sladkorjem je bilo največje povpraševanje 2. in 3. novembra, pozneje pa je popustilo. Do 7. novembra ni bilo povpraševanja za oljem, ki ga je bilo prodanega le 4 litre, 8. novembra pa je zanimanje porastlo in so prodali 147 litrov. Za margarino sploh ni povpraševanja. Ve- liko povpraševanje je za koruznimi iz- delki, ki jih je bilo prodanih samo 10. novembra nad 2000 kg. obiskovalci 2000 din, c) od veselic z nad 4G0 obiskovalci 3000 din. Za sezonske plesne prireditve v go- stinskih obratih s stalno godbo so do- ločeni pavšalni zneski: a) za plesne prireditve z vstopnino 300 din od večera, b) za plesne prire- ditve brez vstopnine 200 din od večera. Prispevke je treba nakazati Okrajne- mu odboru Ljudske prosvete v Ptuju v roku sedmih dni po veselični prire- ditvi. Prispevki se bodo .stekali v poseben za to določen fond, ki bo predstavljal enega izmed rednih virov za gmotno vzdrževanje Ljudske prosvete v okraju Ptuj. Za kršitev uredbe je določena kazen v znesku 2000 din. Uredba je stopila v veliavo % dnem sprejetja na zasedanju OLO 23. 10. t. I., izvaja pa se od 1. novembra t. 1- naprej. Prireditelji veselic, ki se bodo vršile po 1. novembru, naj takoj nakažejo do- ločene prispevke Okrajnemu odboru Ljudske prosvete po navadni poštni po- ložnici. , Odbori Osvobodilne fronte, nabavite potrebne zvezne in republiške zastave v Pletarni v Ptuju. Cena za en meter dolgo zastavo din 300, 3 m din 1300, 4 m din 1800 in 6 m 2800 din. Kako je na ptujskem trgu? v sredo je bil ptujski živilski trg dobro založen po zaslugi žen iz okolice Ptuja. Prodajale so kislo zelje (50 din kg), čebulo (80 do 90 din v vencih), sve- že gobe (60 do 70 din kg), zelje v gla- vah (10 din), česen (80 din venec), sir (50 do 60 din), smetana (50 do 60 din liter), mleko (20 din liter), kostanj (20 din kg), mast (300 din kg), piščanci (300 do 400 din par), kokoši (270 do 350 din kom.) in purani 600 do 700 din kom.). Ponudba je večja od povpraševanja, vendar so gospodinje pri nakupovanju dokaj neenotne, zato prizadevanja po- edink za znižanje cen ne koristijo. Krompirja je še vedno na trgu pre- malo, niti ni intervencijskega krompir- ja, ki bi vplival na ceno. Zene se spra- šujejo, ali res ni mogoče računati, da> bi gospodinjstva oskrbela s krompir- jem ptujska podjetja in ali bo res tre- ba pogledati za krompirjem pri pride- lovalcih. Železničar šneberger je hotel škodovati ugledu predsednika KLO Janeževci Na pobudo in odgovornost Sneber- gerja Huga, železjaičarskega uslužbenca v Ormožu, doma iz Placarja št. 14 je bil v Ptujskem tedniku št. 20 z dne 25. maja 1951 glede predsednika KLO Janeževci tov. Hameršaka Franca iz Placarja št. 16 pod naslovom »Kaj pravite k take- mu predsedniku?« objavljen članek, v katerem je hotel pisec članka slednje- ga prikazati ljudstvu v čisto napačni luči. Preiskava je izkazala, da so podatki glede Hameršaka Franca neresnični in da Sneberger Hugo ni imel namena ščititi interesov ljudske oblasti, temveč škodovati ugledu predsednika KLO Janeževci. Uredništvo.