Razne stvari. Domače (Milostivi knezoškof) so se v ponedeljek vozili na Videm ob Savi, kjer so potem v torek posvetili novo krasno župnijsko cerkev sv. Ruperta. V torek zvečer pa so se mil. nadpastir zopet povrnili v Maribor. (ČC. gg. lazaristi), ti neutrudljivi misijonarji med našim Ijudstvom, se prih. nedeljo naselijo v Mariboru in sicer pri Sv. Jožefu, kamor prideta č. g. superijor Frane Javševec in č. g. Jožef Navinšek in trije bratje. Ob pol 10. uri bodo jih mil. knezoškof slovesno umestili in predstavili vernikom. v (Shod volileev) skličeta prihodnjo nedeljo, dne 12. septembra, državna poslanca vlč. g. dr. Lavoslav Gregorec in č. g. Jožef Žičkar na Slatini, v gostilnici g. Fr. Ogrizka. Pričakuje se prav obilno volilcev. Po shodu pa bode prosta zabava s tamburanjem in petjem. (Dva nova Nemca v Vitanju.) Dobili smo iz Vitanja dopis, da sta se tara naselila klepar Suster od Sv. Jurja na južni železnici in sedlar Mandelc z Gorenjskega. Obadva sta čudno goreča Nemca. No, naj le živita od vitanjskih Nemeev! 0 tem bomo spregovorili, če ne bo miru, še resno besedo. (Od Sv. Jurija v Slov. gor.) se nam piše, da je bil dne 29. avgusta v Malinskem vrhu mladi narodnjak in Veleposestnik, g. Franc Krajnc, enoglasno za župana izvoljen. Tako je prav ! Slovenci, le složno naprej! (Vzavodu šolskih sestervMariboru), kjer imajo iste poleg šestrazredne dekliške šole in pripravnice zasebno žensko učiteljišče s pravico javnosti, začelo se bode šolsko leto 1897/98 dne 17. septembra s slovesno sv. mašo. Gojenke, ki na novo vstopijo, vpisovale se bodo dne 13. in 14. septembra. Vsprejemne in ponavljalne skušnje za učiteljišče bodo dne 15. in 16. septembra. (Premovanje) goveje živine — samo marijedvorskega plemena — za gornjo Savinjsko dolino bo dne 11. oktobra na Ljubnem. (Ponesrečil) se je, vozeč se v duhovno pomoč v Luče, pater F. P. iz Nazarij. V veliko srečo je zadržalo drevo, da ni padel na najnevarnejšem kraju v prepad. — Vse kliče, da cesta proti Lučam v gornji Savinjski dolini je potrebna popravila, le slavni deželni odbor ne sliši glasu vpijočih v puščavi. (V e 1 i k e v a j e) z gasilnim orodiem so se vršile v nedeljo pri Sv. Frančišku v gornji Savinjski dolini; teh vaj so se udeležili prostovoljni gasilci iz Ljubnega, Gornjega grada in Rečice. (Gastnim o b č a n o m) v Solčavi je voljen za slovensko turistiko velezaslužni g. profesor dr. Janez Frischauf iz Gradca. (V dijaško semenišče) so od 78 prošnjikov bili na novo vsprejeti ti-Ie dijaki: Bezjak Franc od Sv. Urbana pri Ptuju, Čuš Fr. od Sv. Marjete niže Ptuja, Dobnik Feliks iz Doliča, Glonar Jožef od Sv. Barbare pri Vurbergu, Golob Mihael iz Šoštanja, Goričan Anton od Sv. Tomaža, Hebar Anton od Velike Nedeije, Kozjek Jakob od Sv. Lovrenca v Puščavi, Lapuh Janez iz Brežic, Močnik Fr. iz Negove, Pirnat Jožei iz Šmartna pri Slov. Gradcu, Podpečan Jernej iz Galicije, Ratej Frid. iz Žič, Šlander Anton iz Gornjega grada, Sevnik Leop. z Vranskega, Turnšek Viktor iz Nazarja, Venta Jakob od Marjete niže Ptuja, Vrečko Frid. iz Št. Uja pod Turjakom, Wurzer Jožef od Sv. Petra pri Radgoni in Zorjan Mat. iz Središča. (Na celjski višji giranaziji) se za šolsko leto 1897/8 učenci vpisujejo še le dne 20. septerabra. (Od gornje Savinje.) Zdravnik g. dr. V. Vilimek ni nastavljen, kakor so nekateri časniki poročali, v Sežani, ampak tara je bival le na dopustu ter se zopet vrnil na Ljubno. (Sporain 25-letnice) raašništva obhaja dne 16. septembra vlč. g. duhovni svetovalee in dekan v Gornjem gradu, Fr. Dovnik. Na mnogaja leta! (Zamorski mašnik), pater Danijel Sorur Pharim Den, misijonar apostolski iz Helouana v Egiptu, je v ponedeljek zjutraj maševal v ljutomerski cerkvi. Pridni ljutomerski župljani so za misijonske namene pri tej priliki zložili 30 fl. (Pšenica) je na Dunaju dne 21. avgusta veljala 12 gld. 40 kr. Tako visoke cene tam blago ni imelo od leta 1882., če izvzameš leto 1891, ko se z Ruskega ni smela pšeniea izvažati. Sedaj se iz raznih krajev poroča, da je tu in tam žetev izpadla bolje, kakor se je pričakovalo. In vsled tega je pšenici začela cena zopet padati. Naši kmetje po Murskem polju so zadnja tri leta imeli pšenice po shrambah veliko, a kupca ni bilo od nikoder. S pšenieo so celo krraili živino. Še le minolo zimo so prišli kupei. V okraju ljutomerskem se pšenice namlati baje po 80 tisoč drevenk ali vaganov na leto, od tega je pač čez polovico za prodajo. Z Ogerskega se ob navadnih letinah sporazproda po 11 do 12 milijonov centov, letos imajo za prodajo samo 7 do 8 milijonov centov pšenice. (Duhovniške spremembe.) Premeščeni so ti-le čč. gg. kaplani: Anton Droienik iz Šmartna pri Slov. Gradcu v Luče, Henrik Hrašovec od Sv. Martina na Pohorju v Knstrivnico, Janez Kozoderc iz Vitanja k Sv. Juriju ob Ščavnici, Martin Kranjc iz Kostrivnice v Vitanje, Anton Miklič iz Luč k Sv. Frančišku in Mat. Vaupotič od Sv. Barbare pri Vurbergu v Dramlje. — Na novo nameščeni pa so čč. gg. Fr. Horvat v Zibiki, Jož. Panič pri Sv. Barbari pri Vurbergu, Jožef Somrek v Vojniku, Janez Topolnik na Dobrni, Mat. Zemljič v Smartnu pri Slov. Gradcu, Jožef Žekar pri Sv. Martinu na Pohorju in Melhijor Zorko v Solčavi. Drnštvene. (Dijaški kuhinjivMariboru) so darovali mestni vikar Ant. Rančigaj, kaplan Fr. Kocpek, kaplan Jurij Šelih po 5 gld., kaplan Al. Šuta, kaplan Jož. Gunčar in kaplan Jernej Vurkelc po 3 gld.; prebitek veselice v Središču 2 gld. 5 kr. in na gostiji v Šmiklavžu 2 gld. 30 kr. — Odbor naznanja: Pridni in v resnici revni dijaki, ki smatrajo prositi za hrano v dijaški kuhinji, naj to učinijo vsaj do dne 16. sept. Prošnji je treba priložiti ubožni list in spričevalo. (Delavsko bralno in pevsko društvo) v Mariboru priredi dne 11. sept. večer veselico v gostilni g. Nekrepa. Na vsporedu je igra »Gospod Čapek« in 8 pesmij. Vstopnina za neude 20 kr., obitelji 50 kr., udje polovico. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Vuhren-Marnberški okraj) ima letno redno občno zborovanje dne 26. sept. v gostilni g. Widmoser-ja v Vuhredu popoldne ob 3. uri z običajnim vsporedom. Po zborovanju prosta zabava. Slovenci marenberškega okraja in drugi gostje, pridite v obilnem Stevilu! (Tombolo in veselico) priredi »Kmetsko bralno društvo v Grižah« dne 12. septembra v prostorih gostilne g. J. Piklna v Grižah. Vspored: 1. Tombola z mnogobrojnimi in lepimi dobitki. 2. Veselica, pri kateri nastopijo iz posebne prijaznosti »Zalski tamburaši« in pevci »Slov. katol. delavskega društva« v Žalcu. Začetek ob 4. uri popoldne. (Bralno društvo pri" Sv. Barbari niže Maribora) ima v nedeljo, dne 12. sept. po ,JI. sv. opravilu svoje zborovanje v šoli. O tej priliki predava sadjarski in vinarski učitelj g. Bele o času primerni gospodarski stroki. Iz drugih krajev. (Zopet potres.) V Vodicah pri Kamniku, v onem kraju, kjer je bilo o veliki noči 1895. leta neko ognjišče velikega potresa, bil je dne 3. sept. ob 8. uri 20 minot zjutraj zopet precej močan potres. Smer mu je bila od vzlioda proti zahodu. Ljudje so prestrašeni bežali iz hiš. (VI. shod avstrijskih vinogradnikov)se je vršil v Tridentu dne 6. sept. Med ogromnim številom udeležnikov iz vseh vinorodnih krajev so se nahajali namestnik gi-oi Merveldt, deželni glavar groi Brandis in deželni glavar istroki dr. Campiteli. Namestnik Merveldt je pozdravil sbod v nemSkem in potem v italijanskem jeziku. (Mostseje polomil) pod vojaki v Weimaru na Nemškem, ko so ravno korakali čezenj. Več vojakov je utonilo. (K r u h v P a r i z u.) Vsled novega podraženja v pšeničnih eenah so parižki peki zopet podražili kruh. To je dalo povod novim agitacijam socijalistov, katčri zahtevajo, da se na raestne stroške razdeli brezplačno vsak dan 70.000 kg kruha. (R i b i č v s o b i.) Pri zadnji povodnji na NižjeAvstrijskem je ekonom Knauer v Ullersdorfu v svoji stanovalnici, ki je bila preplavljena z vodo, uiel tri velike krape, težke 12 kg. (Petindvajsetletnica srbske hirane.) Dne 24. avgusta 1872 se je prvič pela srbska himna povodom predstave »Markova sablja« v proslavo tedanjega kneza Milana. Himno je zložil profesor J. Gjorgjevič, uglasbil pa naš rojak Davorin Jenko. (Sedaj in n ekd aj.) Po uradnih izkazib je dognano, da je veljal leta 1527, lorej takrat, ko so prišli prvič Turki na Dunaj, kilogram mesa 4 do 6 kr. naše veljave. V začetku tega stoletja je cena poskočila na 23 kr., okoli petdesetih let na 50 kr. in sedaj stane kilogram raesa 1 gld. in še več. Lep napredek! (Priporočba.) Zavarovanje vseh vrst, pri »Unio catholiea«. Pošteni, delavni zastopniki na deželi se iščep. Več pove radovoljno glavni zastop v Gradou, Radetzkygasse štv. 1.