Ameriška Domovi ima

ITOsl

AM€RICAN IN. SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
NO. 112
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, JUNE 9, 1954
ŠTEV. LTV — VOL. LTV
Glava skladatelja Haydna spet združena z njegovim truplom
Kardinal Innitzer je v soboto svečano blagoslovil lobanjo, ki je bila pred 145 leti odrezana od trupla.
DUNAJ. — V soboto je dunajski nadškof slovesno blagoslovil glavo oz. lobanjo slovitega skladatelja Josef a Haydna, ki je bila 145 let ločena od njegovega trupla.
Na čelu procesije najvišjih dunajskih uradnikov je korakal kardinal Innitzer, dunajski nad-Ikof, v poslopje Musikvereina, k j er je začasno počivala glava skladatelja Haydna, ki je bila odrezana od telesa oz. od Hayd-novega trupla kmalu po njegovem pokopu.
Ob kardinalu Innitzerju, ko je le-ta blagoslavljal lobanjo, so stali avstrijski predsednik Theodor Koerner, kancler Julius Raab. člani diplomatskega zbora in papežev nuncij, Msgr. Giovanni Dellepiane.
Lobanjo so potem položili v krsto ter jo' odpeljali v Eisen-stadt v Burgenlandu, kateri kraj je pod sovjetsko zasedbo, kjer so jo položili k Haydnove-mu truplu, ki počiva v slikoviti 'domači baročni cerkvi.
Pokojnemu skladatelju je odrezal glavo od telesa Josef Rosenbaum, tajnik kneza Eszter-bazyja, skladateljevega mecena (sponzorja ali dobrotnika). — Tajnika so podkupili zdravniki, ki so želeli dobiti glavo velike-fa muzikalnega genija v svrho študij.
Ob koncu druge svetovne voj-je prešla lobanja v last dunajske Akademije glasbe. Akademija je vprav pristala, da izroči lobanjo Eszterhazyjevi rod-' mi, ki jo je hotela pokopati po-ieg ostalih skladateljevih zemeljskih ostankov, ko je bil sedanji knez Eszterhazy, Madžar ■P0 rodu, s kardinalom Minds-zentyjem. vred aretiran ter obojen v petnajstletni zapor.
Preds, Rhee poziva Združene države, naj odidejo s konference
Južna Koreja bi se jim pridružila; komunisti bi se uklonili, pravi Rhee.
Topla zgodba v mrzli vsakdanjosti sveta
SEAFORD, N. J. — Neka divja raca, ki sedi na svojih jajcih, je še vedno nesporna gospodarica 25 akrov obsegajočega zemljišča, kjer bi kontraktor in stavbenik Louis Hirsch rad nadaljeval s svojim delom.
Zgodba je sledeča:	že pred i	r -
domala tremi tedni so prišli na L, , j U2na °^a' to ozemlje delavci z žerjavi in Predsednik Syngman Rhee je
“bulldozerji’", da izčistijo drev-	bl moralljAlenka in
je in grmovje na zemljišču, kjer JuZn° Koreja nemudoma oditi z
bo zgrajenih 96 novih hiš. Am-
pafc delali so račun brez krčmar-L Amerika izgublja dan za
ja. Komaj so se dobro pUpra- K^™ SV°3 obraz (pi'est^z ali u' vih k delu, se je spustil iz zraka 1^ Je rekel Predsednik S.
nanje račji par ter jih pričel ob-	^ ’	. , ■ , ,
delovati s svojima kljunoma. -	Jaije jodeja!, da se m odpo-
Delavci so kmalu ugotovili, da Vedal	Uporabe Slle . ali
gospa raca in njen soprog tam v L?3'1 fro^nJf s sil° za združitev bližini gnezdita in valita jajca. KoreJe> to je vprašanja, o kate-Kontraktor Hirsch je naročil J ŽeneV1 brez uspeha deba-delavcem, naj prenehajo z de-	,
lom, dokler se račke ne izvale. L PoS®bn!0 Priporočava je za-Račke se pa še niso izvalile iz dnJa alternaPva , je rekel Rhee. jajc, ki jih je devet, radi česar °Cltn?. Je> da Sovjetska zveza ima Hirsch doslej zaradi 2aoJnocev m pripravljena na vse-
stalega dela že $2,100 škode .	vojno v tem casu ~ SOT-
1 ]eska beseda njenim podložnikom pa je le-tem zakon.”
Nato je pozval protikomunistične narode, naj nehajo “besedičiti in apizati” in naj povedo rdečim, da se pobero iz t>	i	.	ilndokine in Koreje, “ali na bo-
mo udanli z vseh vrst orožjem
ei^ri0neV“- ki nam 1e na razpolago, in ke čete, ki SO zavzele trd- vse legitimne tarče.”
Javo Dien Bien Phu.	“Komunisti bi po mojem na-
HANOI, Indokina. — Viet- ziranju uvaževali tak ultimat, minhske čete, ki prodirajo od Korejo bi se potem lahko zdru-zavzete trdnjave Dien Bien Phu ž^o m zedinilo, vojno v Indoiki-se čedalje bolj približujejo Ha-|m pa končalo s častnim mirom.” noiju ter hočejo z velikim oprijemom v obliki klešč prodreti skozi obrambne črte Francoske Unije v Indokini.
Kolone upornikov nevzdržno jprodirajo kljub tonam
Oduševljen sprejem McCarlhya v Wisconsinu
RIPON. Wis. — Republikanski odbor je tu praznoval 100-letnico ustanovitve republikanske stranke, toda glavna atrakcija celotne proslave je bil senator Joseph R. McCartthy.
Dan je bil praznovan v znamenju parad, povork, plesov, govorov, piknikov, na ražnju pečenih jancev itd. Celo malega slona, ki je simbol republikancev, ni
USODNA ODLOČITEV V DESETIH DNEH...
WASHINGTON. — Nek visokostoječ republikanski senator je včeraj izjavil, da je usodepolna odločitev glede ameriške intervencije v Indokini pred pragom.
Neka visoka demokratska osebnost v poslanski zbornici je tudi izjavila, da je administracija pripravljena vprašati kongres za potrebno avtoriteto, tekom tridesetih dni. Isti demokrat je dejal, da vlada želi, da “iz-kapljajo” te vesti v javnost, da se kongres in ameriško ljudstvo spravi v pravo razpoloženje za intervencijo v Indokini.
—------O-
Uporniki v Indokini obkoljujejo Hanoi
na
uvi je Biuiuui lepuunKancev, m j Poročevalec Marquis Childs poroča iz Washingtona, manjkala. Toda glavna atrak- da stojimo zdaj pred usodno odločitvijo glede intervencije v cijh vsega je bil senator McCar- Indokini, katera odločitev bo padla v desetih dneh ali dveh thy, ko se je pripeljal z avtomo- tednih. V tem času bo namreč razvidno, če je glede Indoki-bilom nekega svojega prijatelja ne mogoč tak sporazum, ki bi bil sprejemljiv za francosko v Milwaukee, kjer je bil kljub vlado v Parizu.
njegovim sporom z armado ka- Visoki francoski vladni uradniki pravijo več ali manj kor tudi z drugimi navdušeno’ javno, da so jim ameriški voditelji obljubili poseg v Indoki-pozdravljen.	no, če se ne bodo hoteli komunisti zadovoljiti z ničemer, ra-
[zen s polno zmago.
Francozi pravijo v bistvu tole:
Ali komunisti pristanejo na končanje vojne, ali pa morajo Združene države poseči v Indokino z Iqtalsko in pomorsko silo. Danes ni nobene druge izbire in v desetih dneh bomo vedeli, pri čem smo. —
V neka[ dneh ali tednih se utegnejo Združene države znajti na robu prepada.
Sovjetska zveza je bolje pripravljena za obrambo kof Amerika
Pri gradnji novih hiš posve čajo v Sovjetiji večjo po-
Novi grobovi
Mamie Hoffert
Po hudi in dolgi bolezni je u-
težkih Imrla V t0rek zjutraj v Cleve-bomb, s katerimi jih obdelujejo land Clty bolnišnici Mamie Hof. francoski letalci iz ameriških le-'	^ Sterle> s 1386 K 43 St
----O-----
Zastrupitev dveh deklic
PLYMOUTH, Ind. Tukaj sta 6 zastrupili s podganjim stru-pomešanim med “cereal” -etna Kring in njena 8-letna estnca Patricia. Deklici nista eii, da je bil strup pomešan
^r10-obe sta strupu
Odličen kmetovalec
TOKIO. — v nedeljo je ja-Qtiski cesar hotel dokazati ja-
to>nSkemu budstvu, da je kme-Vanje eden najčastnejših po-lcev ter je lastnoročno posadil v°di stoječ nekaj riža.
Tl ----------------
‘inotapec diamantov
OSTON — Tukaj so carin-t Uradniki prijeli Samuela *eLia iz New Yorka, na čigar t Jr1, so našli za 60,000 diaman-’ ki dh je vtihotapil iz Pari-]0 ’ odlkoder je prispel z leta-
]0 ,anes deloma oblačno, top-H.vln SoParno; med grmenjem! ezni prši.
tal.
Dočim se kolone Pomikajo od zapada, so drugi vietminski uporniki infiltrirali delto, kjer jih je zdaj že sto tisoč, ter udarili na manjše francoske garnizije.
V nočnem napadu so uporniki zavzeli dvoje vietnamskih vojaških postojank, eno v bližini Bon Thaya, 35 milj severnoza-Padno od Hanoija, drugo pa v bližini Haiponga.
Tornado ubil ženo in hčerko
NORFOLK, Neb. — V nedeljo je tukaj ubil tornado Mrs. Yaw-rence Klawoon. Ubita je bila tudi njena 11-letna hčerka, njen mož pa nevarno ranjen.
DoSma je bila v Loškem potoku
unorniknv'V Starem kraju’ k^er zaPušča se-Stri El0 Sterle-in Antonijo Kalan. V Clevelandu je zapustila soproga Louisa, sinove Edwar-da, Franka, Emila in šest vnukov. Bila je članica SDZ št. 18 in Supreme Forest WC. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v petek zjutraj ob devetih, nato v cerkev Brezmadežne na Superior Ave., in E. 41 St. ob 9:30 ter dalje na Kalvarijo.
Joseph Ster
Kakor smo včeraj sporočili, je po' dolgi bolezni preminul dobro poznani rojak Joseph Ster, (Whitey) v starosti 58 let, sta-
vccju pu-i WASHINGTON (UP). — Washingtonski list Wash-zornost zakloniščem proti iri?ten Post and Times Herald je 7. junija sporočil, da je bil bombam kakor v Združe- Predse^nik Eisenhower že 26. aprila pripravljen, vprašati nih državah.	kongres za dovoljenje ameriške, intervencije v Indokini, to-
WASHINGTON. — Kakor po- da načrt je propadel zaradi nesoglasja od strani Velike Bri-ročajo, je v Sovjetiji zaposlenih tanije.
pri civilni obrambi 22,000,000 o- Bela hiša in državni department sta se vzdržala vsakega seb.	j komentarja tega poročila.
V	Združenih državah pa — [
4,561,195.
Sovj. zbor opazovalcev oziroma čuvajev, ki opazujejo nebo, če bi se na njem pojavila sovražna letala, šteje en milijon ljudi.
V	Združenih državah je čuvajev polovico manj.
Sovjetija je pričela decentralizirati ali razkropi j e vati svojo
industrijo že leta 1920.	I NE WYORK. — Adlai Ste-
Ameriška industrija pa se de- I venson je v soboto izjavil v New centralizira s polževo naglico. I Yorku, da “mc-chartyzem” do-Vsi novi domovi, 'ki jih gra-1 kazuje, da utegnejo biti Ameri dijo v Stalingradu, morajo biti kanci v “večji nevarnosti, da po-opremljeni z zaklonišči proti stanejo roboti kakor sužnji.”
Modre besede Adlaija Stevensona ob | proslavi obletnice Columbia univerze v N. Y,
“Ali bomo Amerikanci zopet inspirirani od motivov človeš-še svobode, ali bomo zapadli novi religiji obožavanja države in voditelja?” vprašuje bivši predsedniški kan didat demokratske stranke.
Chase Brass. Zapušča žalujočo soprogo Rose, poprej Ivančič, brata Petra, sestre Manca Basel in Mary Yeray. Bil je član , dr. Cvetoči Nobel, št. 450 SNPJ. 'nujoč na 854 E. 207. St. Sem je (Pogreb bo v četrtek zjutraj ob
bombam. V Ameriki ne posvečajo tej varnostni meri skoraj nobene pozornosti.
Neznana utopljenka
NEWPORT, R. I. — Moštvo neke jahte je naletelo na morju na truplo neke neznane utopljenke, ki so jo potegnili krov.
na
-- ——..JV. b- — ~v, v vvvvvv-.v .t-jUHclj VU
prišel leta 1913 iz Vodic pri Tr- 9:30 iz pogrebnega zavoda Mary žiču Gorenjskem. Tu je delal vIA. Svetek na 478 E. 152. St.
Zdaj je nastala “nova moda, da postajamo cinični, sarkastični in skeptični glede Amerike,” je rekel Stevenson. “In to kljub dejstvu, da so Amerikanci napisali največjo zgodbo uspehov v človeški zgodovini.”
“Zakaj smo se pričeli zadnje čase sami sebe bati?” je vprašal. “Zakaj postopamo zadnje čase, kakor da je ves naš narod varnostno nezanesljiv — (security risk)? Zakaj poslušamo meketanje onih, ki pravijo, da je nevarno, če ima človek svojo lastno idejo v glavi? Zakaj govorimo, da se bomo rešili s tem, če izvršimo samomor?
Jugoslavija je lepa dežela - Jugoslovani gostoljubni ljudje
Christian Flrimro Mrm?_	.	.	........^	J J
“The Christian Science Monitor”, eden najbolj znanih ameriških listov, ki izhaja v Bostonu, je objavil poročilo iz Jugoslavije. Napisala ga je posebna poročevalka Florence Tits, prevedla pa publikacija “Pregled”, iz katere posnemamo sledeče: Skoro vsak, kdor je le enkrat obiskal Jugoslavijo, zlasti Dalmacijo, želi priti nazaj. Pred vojno so mnogi Amerikanci obiskovali vizhodno obalo Jadrana, po vojni pa je bila politična klima taka in podatkov smo imeli tako malo o Jugoslaviji, da je potnikom jemalo pogum, da bi obiskovali to deželo.
Še pred dvemi leti ni bilo skoro nobenega turističnega prometa. Hoteli so prepadli, prevozna sredstva so bila slaba. Od tedaj so zopet začeli pospeševati turizem in videti je izboljšanje vsepovsod. Evropejci, ki iš-
čejo poceni počitnice, so se vrnili v velikem številu.
Jugoslavija pa še vedno ni kraj za razvajenega potnika, ki zahteva sobo s kopalnico ali celo toplo! vodo. Pogosto v malih hotelih ne dobiš drugega kot čisto posteljo in mizo. Vsdkakor pa je Jugoslavija primeren kraj za turiste, 'ki žele videti kaj novega v pokrajini, med ljudstvom in v načinu življenja.
Dežela ima prav vse lastnosti, ki privlačijo radovednega raziskovalca. Ima dolgo in viharno zgodovino in pretresljivo, zanimivo sedanjost. Ima čudovito spremenljivo pokrajino, od gozdnatih gora na severu, do visokih pustih pogorij ob obali, od dolgih morskih obrežij, do skritih jezerc v planinah. Tu so u-žitki v planinstvu, v raziskovanju majhnih muslimanskih va-
sic in v veslanju ter jadranju med jadranskimi otoki.
Res je, da imate povsod, kamor koli greste, občutek, da je bil maršal Tito že tam in pustil svoje podobe za seboj. Poleg teh vas povsod spremlja policija z rdečimi zvezdami, ki vas opominja, kakšna vlada je tu. Vse-kako pa potem, ko so pregledali potni list na meji, na vlakih, v hotelih, puste turiste popolnoma pri miru in ti policaji postanejo neke vrste posebna zanimivost na izletu.
Jugoslovansko ljudstvo je do Skrajnosti gostoljubno in pre_ srečno, če pridejo Amerikanci na obisk, zlasti če vidijo med njimi stare znance.
Izlet v to balkansko državo povzroči za Amerikance več presenečenj, kot izlet v kako drugo evropsko deželo, ker smo tako slabo poučeni, kaj bomo mogli
tu videti. Dežela, pokrajinslka slika, ljudstvo, vse se menja in izpreminja v vsakem posameznem delu države. Navade, nošnje in celo jezik se izpreminja, ko človek potuje od vzhoda prb-ti zapadu ali od severa proti jugu.
Turist, ki se je odločil za počitnice v Dalmaciji, bo našel čudovita obrežja, tople in mirne vode in posamezne vasice kot prilepljene na obronke hribov, vrhu katerih stoje kakor krone krasni gradovi.
Amerikanci so resnično dobrodošli. Morda potrebujejo posebno mero potrpežljivosti in dobre volje, toda prav gotovo dobe zadoščenje v lepi pokrajini in v družbi jugoslovanskih državljanov.
Pač krasno izpričevalo deželi in njenim ljudem!
“Kaj se prav za prav dogaja z 'mami?” je vprašal Stevenson v svojem govoru ob proslavi 200. obletnice Columbia univerze.
“Diagnoza tega prašanja je: nevednost in strah. Nevednost privede mnoge, da zamenjavajo namene s sredstvi, da delajo, kakor da je konec vsakega materialnega napredka, mesto da bi se zavedali, da imamo na razpolago vsa sredstva za dosego velikih in plemenitih namenov.” ‘Če bomo sami živeli v dvomih, ne bomo nikogar prepričali. iče sami dvomimo o svoji svetovni misiji, ne bomo storili ničesar v njen napredek, če bomo poslušali klevetnike, ki nam ^ svojim besedičenjem polnijo ušesa, se bomo drug drugemu odtujili.”
Stevenson je nato dejal, da je “mc-carthyzem” eden mnogih pojavov in simptomov, ki dokazuje, da “nismo neranljivi.” __
Ta kriza bo pokazala, “ali bomo Amerikanci zopet inspirirani od motivov človeške svobode, ali 30mo zapadli novi poganski veri obožavanja države in voditelja.”
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Prestala operacijo—
Mrs. Mary Matoh, soproga oskrbnika Grdinovih pogrebnih zavodov na Lakeshore Blvd. Franka Matoha, je na potu okrevanja v Euclid-Glenville bolnišnici, kjer so jo pretekli teden operirali, želimo ji skorajšnjega zdravja.
Čast pridnim —
V farni šoli sv. Vida sta bila odlikovana za pridnost John Ho. čevar, 1172 Addison Rd., in Milena Anžič, 5818 Prosser Ave. Vsak sta dobila po $100.00. Prvemu jih je poklonilo Društvo Baragov dvor št. 1317 Katoliških borštnarjev, drugi pa Catholic War Vets - Ladies Auxiliary. Obema čestitamo in želimo, da bi ostala taka vse življenje ter tako širila sloves slovenske pridnosti in vstrajnosti!
K molitvi—
Članice Društva Waterloo Grove, WC No. 110 so vabljene v četrtak zvečer ob osmih v Gr-dinov pogrebni zavod na E. 62. St. k molitvi za pok. Mammie Hoffert.
Prva obletnica—
V	četrtek ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Hace v spomin prve obletnice njegove smrti. Druga obletnica—
V	četrtek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Matjašič v spomin druge obletnice njegove smrti.
Razprodaja—
Brofman’s Department Store, 6806 St. Clair Ave., ima razprodajo vsakovrstnih oblačil po izredno ugodnih cenah. Več v oglasnem delu lista.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ bo imelo nocoj db 7:30 sejo v navadnih prostorih. Po seji okrepčila.
V bolnišnico—
S Svetkovo ambulanco je bila prepeljana v Lakeside bolnišnico Mrs. Lesko s 718 E. 154. St.
K molitvi—
Članice št. 18 SŽZ naj pridejo jutri zvečer ob osmih v Grdihov pogrebni zavod na E. 62. St. molit za pokojno sestro Maimmie Hoffert.
Apatija glede komunistov
KUALA LUMPUR, Malaja,— General Bourne, novi direktor operacij na Malaji, je izjavil da so tako Azijci kaJkor Evropci tam popolnoma brezbrižni in a-patični z ozirom na protikomunistično kampanjo.
Tako se ne oddaja ledu!
BRISTOL, Anglija. — Mr. in Mrs. Burghill sta dobila na čuden način kos ledu. Z nekega letala, M je pravkar letelo nad njuno hišo, je treščil skozi streho v kuhinjo 80 funtov težak kos ledu, ki je padel iz letala. Nihče ni bil ranjen.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je povedal včeraj časnikarjem, da bo na ženevski konferenci kmalu odločeno glede Koreje in Indokine, da bomo vedeli, pri čem smo. ALAMOGORDO, N. M. — Pod-polkovnik John P. Stapp je dosegel na saneh, ki so drčale po posebnem tiru ter bile po-ganjane z raketami, naglico; 421 milj na uro.
NAIROBI, Kenya. — Angleške varnostne čete so v zadnjih 24 urah ubile 32 Mau-maucev. ŽENEVA. — Sovjetski minister Molotov je včeraj na ženevski konferenci obtožil Združene države, da hočejo podminira-Iti konjSerenco ter raztegniti
vojno v Indokini, kar utegne imeti “nevarne posledice.” HANOI, Indokina. — Francoski letalci so razbili in požgali dvoje oporišč upornikov komaj sedem milj od Hanoija. WASHINGTON. — Državni tajnik je izjavil, da je v zadnjih šestih mesecih več visokih sovjetskih uradnikov obrnilo hrbet Sovjetiji ter prešlo na stran Zapada kakor kdaj koli prej.
Ameriška Domovina
» ■# I t/%' l%|—	(lr'1 I
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
----------------------—-----------•— -----------r—
Publlahed daily except Saturdays, Sundays and Holidays__
Gfoner«! Manager and Editor: Mary Debevec_______
NAROČNINA
Za Z*d. države $1(1.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed- držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for i months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1878.
No. 112
Wed., June 9, 1954
Razlogov ne marajo poslušati
Lahko je prepričati tega ali onega človeka z razlogi o koristnosti ali potrebi pristopa k neki organizaciji oziroma klubu, toda izredno težko je prepričati komunista, da se mora odpovedati uporabi nasilja. Ta stavek je nedavno zapisal v enem svojih odličnih sestavkov škof Fulton J. Sheen. Nato je nadaljeval:
“Svet je razdeljen v dve vrste ljudi: v take, ki poslušajo razloge in dokaze ter se v skladu z lastno sposobnostjo po njih ravnajo, in v take, ki kriče, kadarkoli zaslišijo kak razlog proti svojemu stališču. Če ti zadnji poslušajo, so podobni živemu srebru, ki se razprši, če ga zadenemo, pa se naglo spet zbere v staro obliko. Kot gumijast pas se stegnejo poc pritiskom, pa imajo zopet staro dolžino in debelino, ko pritisk prestane.”
“Toda čemu komunisti kriče ali razbijejo sestanek, ki ne poteka po njihovih željah? se vprašuje škof.
Po njegovem mnenju je iskati vzrok temu v komunizmu samem. Vsa zamisel komunizma ne sloni na razumnem in logičnem mišljenju. Je zgrajena na tvarnem, skoro bi lahko dejali, mehaničnem svetu. Zato tudi uporablja pravila, ki so v tem svetu uzakonjena. Po mnenju komunista lodi vsaka sila protisilo, ob njunem spopadu nastane neka novega, naprednejšega.
Tako je na primer proti stanovski ureditvi srednjega veka nastopil individualizem, ki je končno zmagal v francoski revoluciji. V času, ko se je misel popolne individualne svobode začeja uveljavljati v svetu, sta že proti njej nastopila socializem in komunizem, ki sta začela poudarjati, da je korist družbe pred koristjo posameznika. Iz tega spopada med skrajnim individualizmom in komunizmom se bo po dialektični metodi razvil nov višji družabni red.
Nevzdržnost komunističnega modrovanja dokazuje škof Sheen s sledečo primero: Nasprotje življenju je smrt. Ko se ta dva sprimeta, bi moralo po komunistični pameti nastati iz tega nekaj novega, boljšega. Toda, kdor bi kaj takega trdil, bi težko smatrali, da je čisto pri zdravi pameti.
Človek, ki se spusti v razgovor, ki navaja ali posluša razloge, mora imeti izbiro, mora imeti možnost odločitve za eno ali za drugo. V komunizmu izbire ni! Tam je samo ena stranka in samo ena zveličavna strankina “linija.” V tem je po mnenju škofa Sheena drugi in važnejši vzrok komunistične nepripravljenosti poslušati razloge.
Pogled v našo slovensko napredno in sopotniško sredino nas naglo prepriča o resničnosti gornjih trditev. V osebnih razgovorih ali v časopisju “naprednega,” oziroma sopotniškega tabora skoro ni najti razlogov ali dokazov za posamezne trditve, mnenja ali predloge, pač. pa veliko pra-sznih besedi, zmerjanja in psovk. Ti ljudje vedo dobro, da svoie stvari ne morejo dokazati, v dnu srca celo sami v njo ne verjamejo. Da bi zadušili glas svoje vesti in ugovore svojih nasprotnikov, se derejo na ves glas, zmerjajo svoje nasprotnike z nazadnjaki, izdajalci, klerikalci, ljudi s krvavi-mi rokami in podobnimi priimki.
i o vpitje ne more nikogar preplašiti, niti prepričati. Pameten človek se k vsemu le smeji, saj ve dobro, da oni, ki se zaveda svoje pravice in je trdno prepričan v pravilnost svojega nazora, ne bo veliko vpil in mahal z rokami, ampak bo počakal in potem, ko se bo nasprotnik umiril, mirno in trdno povedal svoje.
Da se komunisti boje razlogov in dokazovanja je lep dokaz v njihovem postopku z ljudmi ob prevzemu oblasti. Prvi, po katerih padejo, so vedno izobraženci, ljudje torej, katerih moč ni v rokah, ampak v glavi, v sposobnosti mišljenja in presojanja. V kolikor ne morejo komunisti teh ljudi pridobiti za se z raznimi obljubami in grožnjami, jih naglo spravijo s poti. To smo videli v Sovjetski zvezi, to smo videli v času vojne doma, po vojni pa v vseh deželah, kjerkoli so komunisti prišli na oblast.
Komunisti ne marajo ljudi s širokim obzorjem, z obsežnim splošnim znanjem, hočejo le strokovnjake. Ti so doma vsak le v svoji vedi, poznajo natančno le ozek del, celota pa jim jt popolnoma tuja. Take ljudi je veliko lažje voditi in nadzirati.
li strokovnjaki so kot delci nekega stroja ali neke naprave, ki jih izdeluje v desetih ali več tovarnah, pa jih v celoto sestavljajo le na enem kraju. Nobeden izdelovalcev, ki nima celotnega načrta stroja, ne more vedeti, čemu bo ta prav za prav služil in kakšen bo. Vsak izmed njih bo poznal le oni ael, ki ga je izdeloval. Če bi sedaj na osnovi tega malega znanja hotel govoriti o stroju na splošno, bi težko kaj pametnega pogruntal. Podobno je s temi strokovnjaki, ki jih komunistični sistem namerno omejuje na “strokovnja-štvo. Pove jim samo ono, kar bodo po njegovem mnenju nuino rabili na mestu, ki ga je za nje določil. Razmišljati ali študirati kaj preko tega, jim ne kaže. Lahko zaidejo na napačno pot “z linije” in po njih bo!
Razgovor, razlogi in dokazi so sredstva, ki se v občevanju s komunisti nikakor ne obnesejo, to spoznavajo v po-
vojnih letih tudi zahodni državniki. Amerika je uvidela, da ie pri komunistih edini razlog trda pest, Vel. Britanija pa skuša še vedno komuniste — pregovoriti.
r
BESEDA IZ NARODA
i m > rtrefr******** 11 tanaraa* i n
Pozor Greater New York!
New York, N. Y. — Matiček se ženi v soboto 12. junija ob sedmih zvečer v farni dvorani na OSMI CESTI v New Yorku. Da, to je res! Že dolgo nismo imeli v New Yorku tako lepe, vesele in velike igre, kot bo Matičkova svatba. Igro je napisal Tomaž Linart, ima pet dejanj ter zahteva precej ljudi, celo toliko, da je Mr. Škrabe moral iz svoje kleti s Klezinovim “trakom” pripeljati cel ,pod in je Mr. Babnik povečal oder na Osmi cesti, drugače bi si igral ci ne stopali samo na noge, am pak morda še kam drugam. Izplača se, da nekoliko opišemo, kakšna, bo ta Matičkova poroka, ko že toliko o njej govorimo. Kdo bo igral, to še ne bomo povedali, ampak bomo raje po igri pohvalili, ko bomo videli, kako se bodo naši igralci odrezali. Kratek opis igre mi je dal v roke Mr. Mirče Pregelj, ki ga boste lahko, videli kot “barona” v tej igri. On sedaj študira na Forham University in je eden najboljših študentov pri očetih jezuitih. Vsebina igre je sledeča:
“Na gradu barona Naletela nedaleč od Ljubljane se pripravljajo na svatbo Granjski vrtnar, brhki in zviti Matiček in baroničina hišna, zala in premetena Nežka, se kmalu vzameta. Baronu Naletelu, ki je v svoji drugi mladosti, pa vse to ne gre nič kaj v račun. On se je svoje žene, gnadljive gospe baronice že) naveličal in sedaj kaj rad poškili za mladimi vaškimi dekleti iz grajske Okolice, zlasti pa še za Nežko. Nekega dne se baron prikrade v Nežkino sobo. kjer skuša dekle zapeljati in jo nagovarja, naj bi se zvečer na skrivaj z njim sestala, a tam naenkrat najde skritega ljubljanskega študenta Tončka, ki je poslušal ves pogovor. Tonček se je namreč bil v svoji petošolski zaljubljenosti zagledal v svojo botro baronico in je prosil Nežko, naj mu priskrbi v spomin baroničino podvezo Baron sicer tega ne izve, vendar ga Tončkova prisotnost tako razkači, da študenta pri priči zapodi v Ljubljano, kjer naj bi dokončal svoje šole (II) Nežka je pristno in pošteno dekle in ji baronova vsiljivost pray nič ne ugaja, zato takoj razodene Matičku in baronici, kakšne misli blodijo ba^ ronu po glavi. Matiček že ve in si hoče barona pošteno privoščiti, zato si izmisli premeten načrt, ki naj barona za vedno izuči in spelje na led. Baronu podtakne pismo, češ da ga baronica vara z nekom drugim, Tončka, pa na skrivaj zadrži na gradu in z Nežkinim in baroničinim dovoljenjem odloči, naj Tonček, oblečen v Nežkino obleko, gre •zvečer na sestanek z baronom namesto Nežke. Ko se Tonček ravno preoblači v baroničini sobi, prilomasti baron. Baronica hitro zaklene Tončka v sosednjo sobico ,'kar barona prepriča, da se tam skriva ljubimec njegove žene. Ker baronica nikakor noče sobice odkleniti, ji baron zagrozi, da razbije vrata. Ko baron vodeč baronico s sabo, odide po orodje, da svojo grožnjo izpolni, pride Nežka in Tončka izpusti ter se sama zapre name-
ko pomiri.
(III)	Matičkovi križi in težave še niso pri koncu. Pravdarski dohtar Zmešnjava se oglasi na gradu s tožbo proti Matičku, češ da si je pred leti izposodil precejšnjo vsoto denarcev od Marije Smrekarice, postarnejše ženske in ji je v zameno zapustil zadolžno pismo z obljubo, da ji denar povrne, njo pa vzame. Baronu se s tem ponudi ugodna prilika, da se Matička iznebi in lepo Nežko pridobi zase. Medi pravdo pa se izkaže, da je Matiček zadolžno pismo tako zvito napisal, da mu ne morejo do živega. Na dan pride pa tudi, da je grajski pisar žuželk, ki je hotel Matička obsoditi v resnici njegov davno izgubljeni oče, Marija Smrekarica pa neporočena mati. Dolg je odpuščen, pravda izgubljena in pozabljena ter vse kaže, da bosta namesto ene, dve svetbi: Matičkova z Nežko in žužkova s Smrekarico.
(IV)	Vendar, ker se je nakana s Tončkom ponesrečila, se baronica in Nežka na skrivaj doi-menista, da se bo baronica preoblečena v Nežko zvečer sestala z baronim. Na nesrečo pa pisemce, v katerem Nežka povabi barona na sestanek, prestreže Matiček, ki o vsem načrtu ničesar ne ve in misleč, da ga Nežka vara, odloči, da jo zaloti z baronom.
(V)	Ob dogovorjenem, času, baronica preoblečena v Nežko in Nežka preoblečena v baronico, prideta v gozdič, kjer naj bi se Nežka sestala z baronom. V temi baron ne spozna svoje žene in, misleč,, da je Nežka, z njo Ij ubežnici. Matičku, ki skrit vse to opazuje, k^r kri vre. Ko naleti na pravo Nežko-preoblečenoi v gospo in jo. prepozna, se ji ne izda takoj, ampak jo pusti v prepričanju. da je ni prepoznal in se ji zato prilizuje. Baron, ki je za trenutek zapustil laži-Nežko, kmalu zapazi Matička in “baronico” ter jo v jezi hoče razkrinkati kot ničvrednico. Ko na njegovo vpitje pritečejo ljudje z lučmi, se vsa zmeda končno razjasni in baron mora priznati, da se je spet zaletel.
To je štorija Matičkove in Nežkine poroke. Bolj na kratko se ne da povedati, a veliko bolj zanimivo bo, ko boste na odru videli zaljubljenega Matička in zalo Nežko ter priliznjenega barona in njegovo zvesto baronico ali mladega študenta Tončka, ki ga razganja petošolska “norost.” Boste videli, kako bo veselo, da se boste še domov grede smejali.
Ob tej priliki bi zopet radi nadvse vljudno povabili tudi naše sosede iz Bridgeporta, Conn., naj se zagotovo oglasijo pri nas. Začetek bo točno, ob sedmi uri, da pa točno začenjamo, to ve vsak. Po igri bo imel vsak priliko, da se okrepča s klobasami, zeljem, potico in pijačo. Nato bo zabava in ples! Vsi so vabljeni — 12 junija, začetek ob 7 p. m.
Newyorški opazovalec.
ništvo sem vodila vse do lanskega leta. Zaradi slabega zdravja sem ga pustila, nakar ga je prevzela Mrs. Mary Otoničar.
Ona je ves čas delala in skrbela za cerkveno perilo in hostije.
Sedanja predsednica je Mrs. Ivana Krall.
Oltarno društvo je ves čas Skrbelo za cvetlice in za vse potrebščine in okras cerkve. Plačalo je tudi veliki oltar cerkve sv. Vida. Na levi strani oltarja je krasno okno, dar Oltarnega društva. Delalo in pomagalo je pri vseh farnih prireditvah. Pred leti so pridne žene-članice prirejale večerje in delale po tri dni v šoli za vsako večjo prireditev.
To je samo par malih podatkov o tem, kar je Oltarno društvo storilo v čast Božjo v preteklosti. Pred vsem naj omenim ure molitve, ki se vrše vsak četrtek. Za to najlepšo pobožnost moramo biti hvaležni. Bogu in pokojnemu msgr. B. J. Ponikvarju, ki so jo ustanovili. Jezus v presvetem oltarnem zakramentu bo gotovo poplačal vse, kar smo naredili v Njegovo čast iz ljubezni do Njega.
v Frances Baraga. ■------o------
Titovci so postali krotki . . .
Tržaški Slovenci se še vedno vstrajno bore, čeprav skdro brez upa zmage, za izpolnitev mirovne pogodbe v pogledu Trsta. Njihovi voditelji vedno znova opozarjajo zaveznike na dane obljube in pogodbe. Slovenci na Tržaškem so še vedno zapostav-Ijani in zahtevajo svoje pravice. Pri teh zatevah dobivajo iz do-mavine, kjer so Titu Slovenci kaj malo mar, le polena pod noge. “Demokracija” piše o tem takole: “ . . titovci so postali tako krotki, da si sploh ne upajo' niti omeniti, da obstoja neka. mirovna pogodba, ki določa pravni [položaj Svobodnega tržaškega ozemlja. Tito, za katerega smo mislili, da bo zahteval od cone A vsaj skedenj, žavlje in Milje, kjer je prava luka Trsta, se na-Cleveland, O. — V zadnjem enkrat zadovoljuje samo še s
Bog plačaj
času sem prejela še nekaj darov za popravilo cerkve sv. Družine v Globeli pri Sodražici.
Po $5.00 so poslali Angela Pe-rušek, Aurora, Minn., Jennie Nartnik, Gilbert, Minn., in Franjo Maršič, po $1.00 so darovali Mary Dacar, John Čampa, Frances Sekač, vsi iz Clevelanda, oziroma Euclida. S prej nabranim in odposlanim znaša celotna vsota $108.
Vsem darovalcem iskrena hvala!	Frances Hrvatin.
Srebrna poroka
Koprom.”
poroke. Mrs. Jeraj je hčerka Johna in Mary Žust, 6735 Edna Ave.
Za to pomembno obletnico so jima prijatelji in sorodniki priredili nepričakovano gostijo pri slavij enkinemu	bratu Johnu
Žust na/ 1437 W.f Wallings Rd. Broadview Heights. Mrs. Frances Zust je pripravila vsakovrstnih dobrot. Pri tem sta ji pomagali mati Mrs. Jeraj in Josephine Žust. Vsi člani Žustove rodbine •— vsega 36 — so bili zbrani. Dekleta so vsem navzočim lepo postregla, mladi sin Mr. in Mrs. Louis žust pa je igral na harmo-
Euclid, O. — V nedeljo, 11. maja, sta obhajala John in Mary Jeraj, 4304 Tamalga Drive, :niko. Tako je bilo res prijetno South Euclid, 25-letnico svoje in veselo.	M. Ž.
-------------o-------------
Starost ne uniči umske sposobnosti
Za 40>lefnico Oltarnega društva fare sv. Vida
Cleveland, O. — Naročeno mi je bilo, naj nekaj napišem za Ameriško Domovino kot bivša dolgoletna tajnica društva. Naj-
prej iskreno čestitam k tej jubi-sto njega v kamrico, a Tonček 1 lojni slovesnosti, hitro skoči skozi grajsko okno Ko sem prišla leta 1920 iz
in uide. Baron in baronica se medtem vrneta in ona se vendar odloči, da odklene sobico, kjer presenečeni baron namesto ljubimca najde Nežko. Vse kaže, da se bo dobro izteklo, ko grajski hlapec Gašper pove’ba-ronu, da je videl nekoga skočiti skozi okno. Matiček ga skuša potolažiti s tem, da se zlaže, da je on skočil, kar barona nekoli-
Thomas, W. Va. z otroci v Cleveland, sem takoj pristopila v ! osemdeset let, Viktor Hugo pa
Kdaj začno slabeti človeške umske sposobnosti? Ali jev tem smislu mogoče postaviti mejo? Sociologi, psihologi in modreci so že večkrat skušali najti pravi odgovor na to vprašanje, a so bila njihova mnenja kaj različna. Svoje mnenje so podpirali z najrazličnejšimi trditvami, — češ da so poznali vrsto ljudi, ki jih pri velikih stvaritvah ni prav nič motilo breme po več križev na upognjenih plečih. Starost ni razrvala njihovih umskih sposobnosti. Naj omenimo nekaj takih ljudi!
Na prvem mestu bi morali zapisati ime velikega sina bratskega naroda Nikolo Teslo, o katerem je zapisal njegov biograf O’Neill, da je kazal pri osemdesetih letih izrazitejše znake genija kot pa takrat ko mu je bilo dvajset let. Vuk Stefanovič Ka— radžič se je po petinsedemdesetem letu starosti še vneteje zavzemal za reformatorsko delo v srbskem književnem jeziku. — Veliki jugoslovanski slikar E-manuel Vidovič, ki je umrl lansko leto, je ustvaril kot SOletnik svoja najpomembnejša dela.
Če posežemo nekoliko v zgodovino, ne moremo niti mimo Michelangela, ki je v 88. letu starosti ustvarjal še z vso vnemo, in Tiziana, ki je skoraj stoletnik naslikal eno svojih najbolj slavnih platen “Bitko pri Le-pantu.” Goethe je dovršil ‘Fausta”, eno največjih del svetovne književnosti, ko mu je bilo
Oltarno društvo. Takrat je bila predsednica Mrs. Frances Debevec, ki je že davno umrla. Bog ji, naj poplače v večnosti vse, kar je dobrega storila za Oltarno društvo. Tajnica je bila tedaj
je napisal prav tako kot 80-let-nik znano delo “La legende de siecles. ’ Tudi Kant je dokončal “Antropologijo” ko mu je bilo 74 let, Voltaire je napisal pri o-semdesetih letih troje tragedij.
ki starosti. Prvi je komponiral svoj oratorij “Triumf časa” v 72. letu starosti, drugi pa je kot 80-letnik napisal opero “Fail-staff”.
Ponovno kot v drugih panoga človeške dejavnosti so se izkazali stari ljudje tudi v vojaški veščini. Vojskovodji Radeckemu je bilo 82 let, ko je pri Novari premagal sardinskega kralja Alberta. — Maršal Ferdinand Foch je dosegel veliko zmago kot vrhovni poveljnik sil Antante, ko mu je bilo 68 let.
Področje, ki je kar nekako popolnoma v rokah starih ljudi, pa je že od nekdaj politika. V davni šparti je bil svet starcev naj višji upravni organ v državi, aerepag, ki so ga sestavljali prav takp le starci v visoki starosti, pa je bil najvišje sodišče v Atenah.
Mrs. Louise Pikš. Po nekoliko | Ha'ndel in Verdi, velika mojs-letih mi je tajnica izročila knji- ira §lasi3G, sta prav tako ustva-go z imeni članic društva. Taj- *rila sv°Ja najboljša dela v višo-
Zobje se bodo sami popravljali
Zobni zdravniki bodo lahko v bodoče zadelali luknje v zobeh svojih pacientov s posebno snovjo, ki bo sama dalje zdravila zobe. V zobnem zdravstvu torej np bodo več uporabljali srebra, zlata ali porcelana, marveč material, ki bo kristalom kalcija in fosfatov omogočil, da se bodo vrasli v zobe. Dva ameriška kemika zatrjujeta, da sta iznašla snov, ki povzroča na zobeh nastanek novih plasti. Ta snev bo baje povzročila v telesu nastanek novih kemičnih procesov. Kemika sta dolgo iskala najvažnejše kemikalije, ki silijo minerale, da se zbirajo v obliki trdih kristalov v zobno ogrodje organske snovi, iz katere so sestavljeni zobje in kdsti.
— Santa Isabela je bila odkrita prva izmed Salomonskih otokov.
Razgovor s Italijani
Iz italijanskih časopisnih poročil je razvidno, da .so se morali ta teden začeti med Italijo in zahodnimi silami razgovori o Trstu. Po poročilih iz Londona, Washingtona in Rima so razgo-ori med Titom in Anglosaksonci tako napredovali, da so se ti odločili za takojšnje razgovore z Italijo.
Temelj razgovorov tvori predlog, o katerem smol že nekajkrat pisali in 'ki predvideva, da dobi Italija večji del cone A s Trstom, odstopi pa Titu nekatere obrobne vasi na meji s cono B in na bazoviški planoti. Cona B ostane Jugoslaviji.
Slovenski film v Trstu
V nedeljo1, 23. maja, so navijali v Avditorium dvorani slovenski film “Vesna.” Tržaški Slovenci so bili z njim še kar dosti zadovoljni.
Nov sklad
Svoj čas so v Trstu vneto nabirali za “Kulturni dom.” Lepega dne pa je bilo zbiranja konec, sedaj ni ne dopia ne denarja. Na ponovna vprašanja, kje je nabran denar, ni bilo nobenega odgovora. — (Tudi v Ameriki so za ta dom vneto nabirali, pa nato ■prav tako nenadno nehali in pozabili javnost obvestiti, kaj je z domom in kaj z nabranim denarjem!) — Sedaj so začeli zbirati za “kulturni sklad,” iz katerega bodo. dajali podporo svojim društvom in organizacijam. Odboru načeluje znani odvetnik Fortunat Mikuletič.	?!
Slovenski Katyn
“Katoliški glas” je prinesel v 'svoji številki od 3. junija dolg članek ob deveti obletnici slov. Katyna, kjer se spominja slovenskih fantov in mož, ki so se pred komunističnim nasiljem umaknili na Koroško, odkoder pa sp jih Angleži izročili titov-cem. Ti so jih brez vsake sodne obravnave postrelili in zmetali njih trupla v kraške jame ali pa jih zakopali v množične grobove. Strašna žalost je pretresla one dni slovenska srca po vsem svetu, saj je komunističen zločinec naenkrat pomoril nad 11,000 slovenskih fantov in mož. V Gorici so opravili za te žrtve komunistične krvoločnosti zadnjo nedeljo na Travniku sv. mašo, v Trstu pa pri Novem sv. Antonu dan preje.
Večer slov. marijanske pesmi
Slovenska prosveta v Trstu je priredila v soboto, 22. maja, v Avditoriju Večer slovenske pesmi. Spored je bil pester in bogat. Uvodne besede je imel j prof. Vinko Beličič. Spored akademije je bil umetniško in dovršeno sestavljen in je bil v prvi vrsti namenjen izobražencem.
“Matiček se ženi” v Dolini
Ta prva slovenska igra, ki jl0‘ je priredil pred skoro 200 leti Linhart žanje danes po slovenskih primorskih vaseh izreden uspe. Igralska družina tržaških dijakov pod vodstvom prof. Pe* terlina roma z njo od naselbine do naselbine in razveseljuje svoje rojake.
Strelci proti toči
Na Goriškem so organizirali posebno stražarsko službo proti toči. Stražarji so opremljeni s posebnimi raketami za obstreljevanje hudournih oblakov, “Obrambni sistem” proti toči b° stal šest in pol milijona dinarjev. — Hudourne oblake so ob' streljevali v naši deželi že v starih časih. Da je bilo temu res tako, imnmo lep dokaz v odredbi cesarja Jožefa II, ki prepoveduje “praznoverno” streljanje v tofolake v času hude ure.
ta. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega maroda
II, Doba državnega absoliilizma in centralizacije
Od Ferdinanda II. do Leopolda II. (1619-1792)
8. Jožef II. in jožefinizem. Vojna s Turki. Leopold II.
Ako je kje pobila toča, so |ni in Kamnu zahtevale odprav-kmetje takoj rekli, da se je zgodilo le zato, ker duhovniki niso Pustili zvoniti ali streljati in so kjim naložili odgovornost za, škc-dp. Župniki so se obrnili za po-*noč na okrožne urade, ki so sJednjič odločili, da se zvone-ftje in streljanje sicer ne sme prečno dovoliti, pa tudi ne za-kfaniti. Večkrat so tožili okroz-uradi o “ver,sko-zasleplj enih Podložnikih,” ki se trdovratno ^te starih navad, napravljajo;,
0bičajnie procesije brez duhovnikov in izsiljujejo od župnikov’ razne pobožnosti.
Sliko Matere Božje s Svete Gore je dala vlada prenesti v Solkan; z Višarij so jo prenesli, v žabnice. Nemiri ,se oib tej pri-Jlki ne iporočajo, dasiravno je> udo trpelo prebivalstvo v Kanalski dolini, ki je večjidel ži-Velo od višarskih romarjev in '“Sled tega zelo ubožalo. Do smr-^ Jožefa II. so bile Višarje za-Prtie. Njegov naslednik Leopoldi • je na prošnjo Kanalcev do-'°lil> da se je Marijina podoba 2°Pet prenesla iz Žabnic v sta-f° romarsko cerkev. — Javen Jpor je povzročil na spodnjem °roškem vladni dekret, naj se Potniški kipi slečisjo in odpravi0 iz cerkva razne votivne * nlice. Gibanje se je začelo v ^lozni Kapli, kjer je Ibila pri-
1 Ubij ena
irUju
lena
!788.
božja pot Marija v z oblečenim kipom Ma-Božje, ki naj. bi se leta odpravil. Ko je dal župnik je Vena vral'a zabiti, so kmet-s silo vlomili v cerkev in prišli procesijo okoli nje. .
^ varstvo Marijinega kipa so-j, -ern postavili stalne straže, j bialu so se župljanom iz Kap-6 Pridružili tudi oni iz Šmarja in Bajtiš. Vse pomirjeva-duhovnikov je bilo zaman. >wv sta na praznik Vnebohoda 1, 1Sla
Kaplo prošt iz Dober-
evasi in oskrbnih gracja žov-pri
0rš«ni, so ibli n Ca,a0
Ijlene Marijine kipe nazaj in jih postavile na prejšnja mesta. Duhovniki so se morali ukloniti sicer bi se bili izpostavili veliki nevarnosti.
Opisani dogodki dovolj pričajo, kako občutljivo je cesar Jožef s svojimi brezobzirnimi pre-osnovami zadel ljudsko dušo. Še mnogo večji je bil odpor drugod, v Belgiji in na Ogrskem, kjer so izbruhnili veliki nemiri. Pa ozrimo se še na Jožefove naprave, ki so ohranile trajno, vrednost.
V to vrsto smemo prištevati nekatere preuredbie, ki se tičejo vnanje cerkvene organizacije, pred vsem preosnovo škofij in župnij.
Znano je, da se je patriarhija akvilejska in njena naslednica goriška nadškofija raztezala čez štiri dežele: Goriško, velik del Kranjske, Spodnje Koroške in Štajerske južno od Drave. Škofija ljubljanska je imela svoje župnije v treh deželah. Onstran Drave po so bile škofije: krška, lavantinska in sekovska le majhni otoki sredi prostrane solnograške nadškofije. Opeto-vano so obžalovali škofje v svojih poročilih na rimsko stolico to neprimerno razdelitev, ki je zelo obtežjevala enotno dušno pastirstvo, duhovnikom in ljudstvu pa napravljala mnogo ne-prilik.
Pod Jožefom II. je ljubljanski škof Herberstein sprožil vprašanje o preureditvi škofijskih mej in cesar se je stvari z vnemo oprijel. Pogajanja z posameznimi škofi in rimsko stolico so tekla tja do 1. 1788., ko se je vprašanje končno rešilo.
Vodilno načelo pri tem delu, je bilo to, do bodi deželna meja hkrati tudi meja škofiji in le v zelo nujnih slučajih naj se na-Ipravi izjema. Po novi uredbi
JOŽE ©EDINA:
PO VZHODU IN ZAPADU
Pri Mrtvem morju. Ob reki Jordan. Na razvalinah Jerihe. Begunska taborišča pri Jerihi. V baziliki Božjega groba. Steber bičanja. Pustne šeme iz Jugoslavije.
(Nadaljevanje)
Med to kapelo in med Gospodovim grobom je oltar, kjer se je od mrtvih vstali Gospod prikazal Mariji Magdaleni. Oltarna slika predočuje dogodek, ko sv. Magdalena vsa srečna kleči, ori Gospodovih nogah. Šla je z’ drugimi ženami k grobu, da bi mazilile Gospodovo truplo, pa ga že ni bilo več v grobu. Za to nagrado se ji prikaze Gospod v podobi vrtnarja.
Pa še ena stvar sis je takrat godila v Jeruzalemu. Jugoslova-i ni so priredili na Veliko sredo, dne 1. aprila, koncert. Na sporedu je bilo petje in ples. O tem,
da so oni prvi v Jugoslaviji. Kobo šlo za dolarje, bodo že zvonili, toda Slovenci v komunisti-t čni Jugoslaviji ne štejejo dosti., Slovence ima tudi Tito za metlo. S programa sem videl, da je slovenske plesalce vodil neki O-brenič, pevce pa neki Milenkovič. Po vsej priliki ni bil ne prvi ne drugi Slovenec. Sveto--val !hi našim ljudem v Ameriki, da se bodo, kadar pridejo sem, kake take vrste ptiči, ki bi si si koncerti hoteli nabrati le dolar-|| jev, temu primerno tudi obnašali. Ne pustimo, da nas imajo za cunje, s katerimi bi si brisali svoje čevlje.	r
Ima pa ta stvar še drugo stran. Takrat so iz raznih krajev sveta, tudi iz Amerike, prišli izletniki ter romarji, ki so se cel Veliki teden klanjali Odrešeniku, ob spominu na njegovo, bridko trpljenje in smrt za križu. Ko so množice stopale po jeruzalemskih ulicah, molile in, se zahvaljevale Gospodu za Njegovo' neizmerno trpljenje, ki ga je vzel na se za človekovo večno srečo, takrat -so Jugoslovani plesali in peli, a se niso zavedali, da se jim ves svet smeje kot pustnim šemam. Da, to pot so bili
obisk mošeje, ki je za muslima-*so v zlatih črkah napisi in iz-
mi je povedal nek Jud, ki mi je ti Jugoslovani res podobni pust
£:da'Privedltlljudstvo k po- !£
^ete;pli; proštu pa izsilili sve-
v!
kmetje" oskrbnica H ^	Bruck ob
Muri m Judenburg se je osno-
obljubo, da se bode božja ™la noya škf Ja v Ljubnem,
(Leoben), graško in mariborsko
okrožje je pripadlo sekovski škofiji, vse druge pokrajine južno od Drave so spadate pod lavantinsko škofijo, ki je obdržala tudi še na Koroškem lavantinsko dolino in jugovzhodni vogel dežele. Sedež lavantinske škofije je ostal do 1. 1859. v Št Andražu.
Vsa druga Koroška je zdaj pri-, šla pod oblast škofa krškega, ki je prestavil svojo rezidenco si Krke v Celovec, kjer mu je vlada odkazala nekdanji vetrinjski dvorec v stanovanje.
pokazal program, tiskan v dveh jezikih: hebrejščini in angleščini ter priobčene slike plesalcev. Ker me je zanimalo, kaj in kako je s to stvarjo, sem sa pobrigal, da sem spored dobil tudi v roke.
Koncert, ki je bil po programu prvi v Jeruzalemu, se je vršil v Edison dvorani na izraelski; strani Jeruzalema. Koncert, v katerem so imeli pevci in plesalci 19 nastopov, je vodil Branko Markovič. Njegova slika je bila natiskarem v vabilu poleg! kratke razlage in pet fotografij plesalcev v narodnih nošah iz, raznih krajev v Jugoslaviji, samo slovenske ni bilo nobene.
Pri vseh fotografijah narodnih noš mi niti ene slovenske avbe in niti enega slovenskega klobuka z krive. Slovenci so kot pev-ri nastopili v 16. točki, s plesom
nim šemam.
Ko so se naši slovenski romarji 1 1910 odpravljali na pot v Jeruzalem, slovenski liberalci niso vodeli, kako bi nagajali ter sramotili rojake, ki so v Sveti deželi, posebno v Jeruzalemu, delali čast slovenskemu narodu. Zdaj so te slovenske zgube šlej tja, da sramotijo Boga na sam Veliki teden in tako pokažiejo, kako ga sovražijo.
Na tempeljskem trgu. V Omarjevi mošeji. Sveta skala. Na kraju judovskega templja. Neprijetnost radi filmanja. Veliki četrtek zvečer na vrtu Getzemani. V baziliki Smrtnega boja. Na kraju, kjer je Gospod krvavi pot potil. Lepota večera.
Drugi dan, na Veliki četrtek,
ne zelo svet prostor. Obisk prostora, oziroma mošeje je dovoljen razen v petek vsak dan od 7:30 do 11:30 dopoldne. V petek ni mogoče iti tja. Ko je bila ura 7:30, smo dobili dovoljenje za vstop. Vstopnine uradno ni nobene, le knjigo, ki stane 20 pi-‘ jastrov, je treba kupiti. Moji, sopotniki, so največ jemali knjige v francoskem jeziku. Ker pa, meni francoščina ne gre, sem vprašal, če morda nimajo take knjige tudi v angleščini? Brž so mi ustregli ter dali knjigo “A brief Guide to Al — Haram Al, Sharif” v angleškem jeziku. Knjiga, v kateri je več slik tega prostora in pa zgodovinski popis kraja, ni dosti vredna. Zgodovina, ki je podana tam, se tiče le bolj časov, odkar gospodari nad Morijo islam; pa opis mošej: Kulbbet es — Sahra, svetišče skale” ali Omarjeva mošeja, in pa mošeja Al — Aqsa. Mimogrede prelistam knjigo, potem pa z drugimi vred stopim na nekdanji tempeljski trg.
Po več stopneah pridem do lepe osmerokotne stavbe z mogočno kupolo, nad katero je po-luimesec; znak preroka Mohameda, ki daleč na okoli naznanja, da je to mohamedansko svetišče, po svoji veličini prvo mesto za Meko. Gledal sem mošejo in misli na judovski templej, k je nekdaj stal tam, ter po obsežnosti in veličini brezdvoma prekašal to lepo stavba Da je moral biti lep priča divljenje učencev Gospodovih, ki so na veliki torek v njegovem spremstvu z Oljske gore občudovali tempelj.
Pred vhodom v mošejo nas obujejo Arabci v velike klo-bučevinaste copate, nataknili sfo nam jih kar povrhu naših čevljev. V muslimansko svetišče greš lahko pokrit, ne smeš pa iti obut. Tu se je treba ali sezuti, ali pa natakniti po vrhu čevljev te copate ali neke vrste galoše. In pa lepo se je treba obnašati; predvsem tukaj. Na to Arabci strogo pazijo.
reki iz Korana. Okna so vsa iz lepega barvastega stekla. Nadi vsem je kupola, nizko pod njo pa velka rjava skala, kateri se na prvi pogled vidi, da je stara in je res videla Abrahama. Ta skala je vsa ograjena, da se ji ni mogoče niti približati, kaj se je dotakniti. Bog obvaruj, da bi se kdo kaj takega predrznih Zato je tudi ograja. (Dalje prihodnjič)
Vesti iz Slovenije
Molki dobijo delo
pa v 17. To je bilo vse. Drugii krenem po Via Dolorosa, da; Gorje, če bi se pregrešil proti so podali svoje narodne plese, i obiščem goro Morijo,, ■ nekdanji Slovenci prav malo in o njih jec'temPeljski trg, obširen prostor, bilo tudi najmanj pisano. NahKjer stoB sedaj Omarjeva mo-program so jih dali samo toliko, !aeia- Ko sem j ° gledal z 01jske; da so mimogrede pokazali, da sojSore> sem sklenil, da stopim tja, tudi Slovenci v Jugoslaviji, če hn si °d bliže ogledam slavno: bi morda le kdo vprašal, kako mo9ej°» predvsem pa kraj, kjer; da v tej pisani in razigrani dru-
skižh
]\j a v Trnju še opravljala in aihLn kip ostal nedotaknjen. Welovski okrožni glavar je 15q Zda^ s s^° nastoPiti in s> tia J^žmi zasesti Kaplo, toda, voi Oro®kem takrat ni bilo nič §Iaa^0V *n zakteva okrožnega u&pVaria na vlado je bila brez-ana- Dvorna pisarna je ce-S°''a^a nastop doberljskega qj . a in žovneškega oskrbnika, taJe Povzroči neprjetne zaplie-s0 / Kapelčani so zmagali. Zdaj tudi občine
v Škocijanu, Čr-
CLOVER dairy
Joseph meglice in
^ SINOVI
^venska mlekarna
vs* mlečni izdelki
Lovažamo na dom Točna postrežba Se priporočamo
1003 E. 64 St.
EN 1-4228
^ zavarovalnino
q	proti
aNJO . . . NEVIHTAM
avto nezgodam
*
Pokličite:
J0HN ROŽANCE
15604 Waterloo Rd.
KE-1-6681
Še večje so bile izpremembe, v južnih deželah, na Kranjskem in v Primorju. Tu naj bi si delila cerkveno oblast novi nadškof ljubljanski in škof gradiščanski. Ljubljanska škofija je odstopila svoje koroške župnije škofiji krški, svoje, štajerske pa lavantinski, zato se je pa znatno povečala proti jugu in vzhodu, kjer je dobila celo Dolenjsko in Notranjsko od go-riške nadškofije in ji je morala; tudi tržaška odstopiti župnije sedanjega postojnskega okraja (Slavino, Hrenovice, Košano, Senožeče, Trnovo). Vrh tega je še hotel cesar Jožef iz posebne naklonjenosti povzdigniti škofa Herbersteina v nadškofa in mu podrediti primorski škofiji senj-skomodruško in gradiščansko..
(Dalje prihodnjič)
žbi ni Slovencev, ko vendar slišimo, da so najbolj kulturni narod v Jugoslaviji?
Nam Slovencem je to dobra šola. V prejšnji Jugoslaviji so se naši ljudje pritoževali, da niso priznani kot drugi, ampak so bili vseeno dosti bolj kot so zdaj v Titovi. Za na koncert v Jeruzalem jih ni treba drugače kot, da sie jih malo omeni, na fotografijah pa sploh ne pokaže. Le kadar bodo kaki pevci ali podobni prišli v Ameriko v slovenske naselbine, bodo napravi
je nekdaj stal ponos in upanja izvoljenega naroda:	judovski
tempelj. Ko sem bil 1. 1937 v Jeruzalemu, si radi prekratkega časa tega kraja nisem mogel ogledati od bližje. Zato sem se, tisto jutro odločil: na Morijo pojdem.
Pred vhodom je bilo zbranih, kakih 20 romarjev in drugih izletnikov, med njimi precej duhovnikov, ki so čakali, da morejo stopiti na kraj, kamor dolgo časa ni smel noben kristjan. Čas prinese marsikaj, tako je tudi to, da muslimanski Arabci'
L tako, da bodo Slovenci mislili, že več let dovoljuje kristjanom, morjem ter mozaiki. Nad njimi
pravilom lepega obnašanja: frčal bi ven, pa še nekaj bunk bi lahko nesel s seboj za spomin. Pri vsem tem bi bil lahko še vesel, da ni bilo kaj hujšega. V tem oziru Arabci osramotijo mnoge kristijane, ki se ne obna-šajo v cerkvi, kot bi se morali, “Ko so nas “obuli”, so stegnili, roko ter rekli: havaža, bakšiš. Spet je bilo treba poseči v že;o in dati čim več tem bolje. Če je bilo premalo, je vrnil denar ter zahteval več. Nič ne pomaga, da si že plačal vstopnino s tem, ko si kupil knjigo in jo držal pod pazduho. Lahko mu jo pokažeš, toda kljub temu: plačaj. Zato je najbolje: dati pa molčati.
Omarjeva mošeja je tudi na znotraj krasna stavba, vsa je; okrašena z raznobarvnim mar-
Zaposlitev žene pereče vprašanje
Že nekajkrat smo omenili, da vlada v socialistični Jugoslaviji precejšnja brezposelnost. Da je temu res tako, kaže tudi predlog nekega dopisnika v eni zadnjih številk “Ljubljanskega dnevnika,” naj žene, ki imajo; zaposlene može, odstopijo svoje delovno mesto nezaposlenim in neporočenim. Seveda so se proti temu takoj dvignili drugi češ, da bi bila taka zahteva krivična, žena ima po ustavi zagotovljeno enakopravnost. Kako bi jo sedaj metali iz službe, če slučajno dela in zasluži tudi njen mož! če pa sta drugod nezaposlena i mož i žena, je pa menda popolnoma v skladu z Ustavo, ki jamči tudi pravico do dela! — Titovci so res v zadregi, iz katere se bodo težko izmotali. “Denarja ni, denarja ni . ..’ so včasih peli v Ljubljani. . .
Komunisti niso za “Komunista”
Slovenija ima približno 52,-000 vpisanih kemunistov. To jei malo nad 3 odstotke. Na “Komunista”, mesečno ideološko trobilo stranke, pa je naročenih samo 1,865 komunistov. Največ; naročnikov ima “Komunist” v Mariboru (372) in Ljubljani (280). Nekateri industrijski kraji kot na primer Litija, Laško, Muta, štore imajo samo po enega naročnika.
V	nekaj mesecih je bilo prodanih samo 500 izvodov Engelsove Dialektike prirode.
“Tudi “načrtno”
V	Celju stoji 192 enostano-vanjskih hiš nedograjenih, ker nimajo denarja, da bi gradili naprej. Potrebovali bi 50 milijonov. Med tem so pa začeli graditi večjo stavbo s 36 stano-vanji, ki bo stala 120 milijonov.
MALI OGLASI
Naprodaj
Delikatesen in gostilna z stanovanjem, zaloga in poslopje, vse za $19,000 na 15803 Waterloo Rd. IV 1-4246.	(114)
Sobe se oddajo
3 neopremljene sobe in kopalnica na E. 64 St., se oddajo mlajšemu zakonskemu paru. Kličite UT 1-9271.	—(113)
RESNIČNA ŽELJA ALI PROPAGANDA?— Napisi na rikšah v mestu Hanoi v In-dokini izražajo odločnost Vietmancev v sedanji borbi za neodvisnost — od komunistov in Francozov. Demonstracije so bile organizirane v soglasju z vietmgnsko vlado, ki je odločno proti vsaki delitvi dežele med Francozs in komunistične upornike.
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
Delo za molke
Iščemo izvežbane polirje in gradbene tehnike z večletno prakso; za visoke in nizke gradnje v Saskatchewanu. Govoriti morajo vsaj nekoliko angleško. Delo stalno, z dobro plačo za prvovrstne moči. Javite se osebno ali pismeno, v angleškem ali slovenskem jeziku, z vsemi potrebnimi podatki, prepisi spričeval itd. na doljni naslov:
COMMERCIAL CONSTRUCTION CO., Ltd.
General Contractors and Engineers
101 Northern Crown Bldg.
Regina, Sask., Canada
(114)
MALI OGLASI
Naprodaj
Hiša 7 sob za 1 družino, plinski furnez, klet pod celo hišo, garaža, zimska okna in mreže. Na 971 E. 76 St., južno od St. Clair Ave. —(114)
NAPRODAJ
na Dihe Rd. blizu Euclid Ave., nov 41/2 sobni zidan bungalow, s prostorom za razširitev na 2. nadstropu; soba za razvedrilo, plinska kurjava. — SE LAHKO TAKOJ VSELITE.— ZAMENJAVA MOŽNA. Cena $16,500.
Za podrobnosti vprašajte:
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE-1-5030
(114)
Stanovanje se išče
Zakonca z eno hčerko, ki pa je v šoli izven mesta, iščeta snažno stanovanje v okolici St. Clair Ave. od 60. do 75. St. Oba sta zaposlena in ves dan odsotna. Ako ni stanovanje takoj pripravljeno, se lahko počaka nekaj tednov. Pokličite po 6. uri zvečer: LI-1-5245.	(x)
Naprodaj
Slovenska narodna noša: avba, ošpetelj, krilo iz težke čiste svile, barve zelene, spodnje krilo, predpasnik, posrebren pas za pentljo. Kličite ZX 1-8787, ali oglasite se pri Bled Co., 6731 St. Clair Ave.
(113)
Opremljeno sobo oddajo
Na 15634 Holmes Ave. oddajo moškemu opremljeno sobo s posebnim vhodom. Kličite LI-1-1863.	(112)
AH sli prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilc da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad.
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko In zanesljivo obrnete na obrnete na
L. Petrich — IV1-1874
190«! KILDEKS A V*.
NAPRODAJ
Blizu Lake Shore Blvd. in E. 185. ceste, tri leta star zidan rungalow velika sprejemna so-oa z ognjiščem, jedilna soba, velika kuhinja, kopalnica s ploščami obita. Dve spalni sdbi na prvem nadstropju, prostora za dve sobi zgoraj. Klet pod vsof hišo, plinska kurjava, soba 'za razvedrilo in garaža. $24,500. ;
Zidan “Colonial” z štirimi spalnimi sobami, blizu Lake Shore Blvd. in E. 185. ceste. Velika sprejemna solba, jedilna soba, soba za zajtrkovati, soba za razvedrilo z ognjiščem. Kurjava na paro. Dvojna garaža. $24,-500.
Zidan bungalow z štirimi ! spalnimi sobami, pet akrov zem-ilje z sadnimi drevesi in rodovit-|na zemlja. Kokošnjak in garaža. Na onkraj Willoughby na državni cesti. $21,000.
Zidan bungalow dva in pol a-kra zemlje. Primerjate za $21.-000.
K. V. WEBSTER CO.
28924 Euclid Ave. WI-1-32000 podnevi, ali kličite Mrs. Janc na WI-3-3400 zvečer. ________________________(114)
Soba se odda
Dve spalni sobi se odda moškim na 1110 E. 72 St., ali kličite EN 1-8254.	(114)
Sobo se odda
Ženska, sama, odda sobo za eno žensko. Si lahko sama kuha. 929 E. 70 St. zgorej, spredaj, blizu St. Clair	—(114),
/ ? Emil Ludwigs*
NAPOLEON
ZGODOVINSKI ROMAN
MORJE
To je bila sodba britskega naroda, v tem trenutku se je o-prostil vse krivdte, ki se bo kmalu nakopičila na njegovem i-menu. Čakanje traja tri dni. Četrti dan vstopijo v cesarjevo kajuto britanski častniki in mui izroče dopis, ki pa mu ga ni pisal prestolonaslednik in regent, marveč vlada. Ta mu sporoča:
“Ker bi se
osramotila vašo zastavo . . Na Sv. Heleni bom poginil v treh mesecih.
Navajen sem dnevno prej ahati 30 milj. Kaj naj počnem na mali piedini na koncu sveta? Jaz nočem! ... Če me hoče vaša vlada usmrtiti, me lahko umrti tudi tukaj . . Dal sem vašemu regentu priliko za naj-lepše dejanje v vsem njegovem; vladanju. Bd sem največji so-dolžnostmi do Anglije in do za- vražnik njegove dežele in vanr veznikov, če bi general Bona-^izkazujem najvišjo čast, ko se parte še kdaj dobil sredstva in, prostovoljne izročam vašemu priliko, kršiti mir, mu moramo [varstvu . . Vaše sedanje rav-omejiti osebno svobodo.” Poslan nanje z menoj je večna sramo-da bo na otok Sv. Helene, ki je ta za ves britanski narod!”
slabo zlagalo z:
zdrav in ki leži izolirano. S seboj sme vzeti tri častnike,, zdravnika in dvanajst služabnikov.
Tak je bil odgovor modernega Kserksa.
Napoleon — pravi poročilo— “je položil list na mizo in je, pričel po premoru odločno protestirati.”
V tem protestu, ki ga nato v podobni obliki ponovi pismeno, je odločilna moralna ogorčenost. Mednarodnjega prava se samo dotakne, njegova zahteva je junaško pravo. To so besede, ki jih je izrekel prvi trenutek v tesni kabini pred prepadenimi častniki, ki so jih nato zapisali, in vendar so zasnovane po-
varstvu in da bi apeliral na pravice gostoljubnosti. Nad Roche-fortom in Bordeauxjem je še plapolala trikolaro. Lahko bi bil šel k armadi, ali pa bi se lahko dolga leta skrival med ljudstvom, ki mi je bilo vdano.
Namestu tega sem prišel v to deželo kot prieprost zasebnik. Vprašal sem poveljnika vaše bojne ladje, ali je voljan vzeti s seboj na Angleško mene in moje spremstvo. Trdil je, da ima tako povelje od svojte vlade. Če je bila to past, je vaša vlada ravnala zoper čast in ja
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop.
Rt 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
“Ali ni nobenega sodišča na polnoma zgodovinsko. Nekateri krovu? Jaz nisem vojni ujet- stavki so modelirani za potm-ni! . . Prostovoljno sem prišel s^vo- Ranjena duša, ki se manj na ladjo, da bi sie izročil vašemu | zabsti zaradi izgubljene svobo-
'de nego zaradi neobčutljivosti sveta za veličino.
Prvi trenutek je spoznal svojo usodo tako, da je pravnuki čez, sto liet ne bodo znali tolmačiti,! globlje, čeprav bodo lahko črpali zrelost iz legende njegovega življenja. Temistokles se čuti izdanega, še poslednjič jie eden izmed teh legitimnih vladarjev zamudil “najlepše dejanje svojega življenaja” in je s svojo slabotno in hkratu brutalno pestjo brez fantazije strl veličino, ki mu je prišla v roko.
Ali med prsti se mu dvigne iz pesti lahek steber duha. Nosilec te usode je dosegel nad seboj oblast, ki povzdigujte celo nemočnega: mirnost. S svetsko; neomajno trdnostjo nosi to srce po prvem izbruhu krivico, ki ga je zadela, in prenaša še deset dni v Plymouthu sramoto ter mirno gleda, ko mu Anglija zapleni kovčege in denar, kolikor ga naj dte.
Naposled, krov oživi, verige za sidra zarožljajo, počasi drsi v spremstvu dveh fregat North-humberland, na katero se pre^ selili njega in njegove ljudi, iz pristanišča; obala se pogreza. V soparici avgustovega jutra tiho vstajajo iz morja olbrisi francoske obale, ki jih dobro pozna; ali kaj mu mar obala. Tam dalteč proti vzhodu v no-trajosti kopne zemlje, ki mu je; bila zmeraj bližja nego morje: tam iteži Pariz, katerega je bolj vroče snubil nego ves ostali svet, Pariz, ki ga je zdaj pahnil od sebe.
Zvtečer je zatonila Evropa, ki jo je nekoč vladal. Temneje se dviga pred nočnim popotnikom, Šimo morje, ki ga ni mogel nikoli obvladati. Tako stoji na rilcu, noben pogled se mu ne ozre nazaj, nobeden se mu ne ozrte naprej. Kakor na potu v Egipet gleda na zvezde. Svojo zvezdo išče.
Dovršuje se velika pravljica.
F blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE
Alojzije Koren
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 9. junija 1944.
Deset let Te že zemlja krije, truplo v grobu tam trohni, nam pa težko je pri srcu, po licu solza nam drsi.
Počivaj mirno tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duša pa naj večno plačilo uživa pri ljubemu Bogu!
žalujoča:
družina KOREN
Cleveland, Ohio, 9. juniju 1954.
Saj žužnjaš kakor nemški, profesači ...	j
A če nanj si upaš, se kar postavi,
Pa ga v peklensko briezdnoi spravi.’ ’
Goethe-Župančič.
Strmo kakor plosko, jeklena zrcalo se dviga morje. Mož, ki stoji z rokami na hrbtu na skali, strmi preko njegove gladine. Njegova samotnost je velika.
Peta knjiga
SKALA
“Na sodni dan pred božji tron, Je stopil junak Napoleon. Hudič je razgrnil veliko plahto
Zoper njiega in njegovo žlahto Tedaj pa zagrmi nad njim, Ne vem, ali Bog Oče ali Bog Sin:
. . Pred božja ušesa tega ne vlači.
F blag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE ODKAR NAS JE ;ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA IN NIKDAR POZABLJENA SOPROGA IN DRAGA MATI
iFrances Franc
ki je zatisnila svoje mile oči dne 9|. junija 1939
Petnajst let Te črna zemlja krije, v oči nam silijo solze, zastonj oko Te naše išče, in misli k tebi nam hite.
Duša tam nad zvezdami veselje rajsko Vživa, in na božji klic od tukaj, zopet bomo srečno združeni.
Žalujoči ostali:
JOSEPH FRANC, soprog FRANCES PLUT, hči JOSEPH, sin
Cleveland, Ohio, 9. junija 1954.
Kdor ga je opazoval od daleč, je videl rejenega, kratkonogega! moža neopredeljive starosti. Na zeleni suknji ima pripeto zvezdo časne legije, ki je ne odloži skoraj nikoli, obut je v svilene nogavice, v rokah drži trirog. Glava je velika, precej ploska, rjavkasti lasje so nad tilnikom košati, niti ena nitka/ med njimi ni siva. Na krepkih ramah stoji kratki tilnik.
Poteze njegovega obraza so kakor okamenele, žolte, so kakor potemnel antični marmor, obraz je popolnoma brez gub, ali premočan podbradek kvari linijo profila, ki je bila nekoč klasična. Lep v navadnem smislu je samo nos, zobje in roke. Še nikoli si ni dal izdreti zoba. Roke je negoval navzlic vsem vojnam tako skrbno, da je korekture opravljal samo s svinčnikom, ker sijih ni hotel mazati s črnilom.
Zdravniki vedb povedati o njem: žila ne bije nikoli.več nego 62krat, mesnate, skoraj ženske prsi, poraščenost neznatna, partes viriles exigutates' insignis sicut pueri. Marsikaj ve tudi sam o svojem telesu, to bojišče svojega življenja je študiral, da je lahko tudi tukaj dobro izkoristil vse moči:
“Svojega srca nisem čul biti še nikoli, zdi se mi kakor da bi ga sploh ne imel,” pravi le na pol irorično. Svojo storilnost vzdržuje z zmernostjo. “Narava mi je podarila dve dragoceni stvari:	spanec ob vsaki uri in
pa popoldno nesposobnost za nezmernost v jedi in pijači . . . Kolibor ješ, ješ preveč. Od preobilnega jela lahko zboliš, od stradanja nikoli.” Njegovo življenje poteka na pohodih in v kabinetu; to menjavanje mu o-mogoča, da lahko po prebivanju v sobah zmeraj sede na konja ali v voz, “voda, zrak in snažnost so poglavitna sredstva moje lekarne.”
S tako utrjenim telesom lahko prebije od Tilzita do Pariza 100 ur brez premora v vozu in prispe popolnoma svež, ali' pa jezdi z Dunaja na Semmering, kjer zajtrkuje, zvečer pa' je v Schonbrunu že zopet pri delu. 35 španskih milj od Valla-dolida do Burgosa je predirjai v petih urah. Po dolgih ježah in marših po Poljski prispe o polnoči v Varšavo, zjutraj ob sedmih pa že sprejema nove oblasti.
Take ekscese dela zato, da,
spravi moči svoje narave v potrebno ravnovesje: če je moral dalj časa živeti sede, je nato nenadoma prejezdil celih 60 milj, ali pa je prebil ves dan na lovu; po velikih naporih je ostal po 24 ur v sobi. Mnenja je, da si je življenje ohranil z energijo: “Smrt često ni drugega nego pomanjkanje energije, pravi-Mjetternichu. Ko se mi je včeraj prevrnil voz, sem pri sunku mislil, da je- po meni. Imel pa sem ravno še dosti časa z
sklep, da nočem umreti. Vsakdo drugi bi na mojem mestu umrl.’ ’
(Dalje prihodnjič.)
is.;
In Djilasovi pristaši?
Teh je po Rankovičevih trditvah silno malo. Iz zveze so jih izključili zaradi Djilasa samo 23, od teh samo enega v Sloveniji. Zanimivo je, da so ljudi izključili, ker so simpatizirali z Djilasom, niso pa izključili a, Djilasa.

A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU;
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
F blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Lupšina
ki je umrl 8. junija 1950
Kje si, ljubi skrbni oče, ljubi dragi mi soprog, štri leta smo že sami, in Tebe ni več naokrog.
Težka bila je ločitev, grenko bilo je slovo, pa tem slajša bo združitev, ko se vsi' spet snidemo.
Grob za skrbnega očeta, za predobrega moža, smrt nikomur razodeta, s plenom v večnost je odšla.
Žalujoči ostali:
SOPROGA, hči MARY in ZET
Cleveland, Ohio, 9. junija 1954.
Ogromna vrednostna
RAZPRODAJA
Cene znižane več kol za polovico pri oblekah, krilih, bluzah, steznikih, jopicah, nogavicah in pri iportnih oblačilih sploh.
KUPUJTE SEDAJ IN HRANITE
VELIKO PRALNIH OBLEK, -I AA trajnih barv, po samo.......■■UV
ŽENSKE BOLJŠE OBLEKE, A AA vredne do 12.98, po samo...
ŽENSKE BLUZE IN MAJICE, -i JA vredne do 5.98.............* ■"■V
ŽENSKE JOPICE,	*1 1A
vredne 5.98 ............." ■"■v
ŽENSKE NYLON NOGAVICE, AA« vredne 1.00, za samo ........www
ŽENSKI STEZNIKI in NEDRJAKI • (brez naramnic) ....za polovično ceno
49c
OTROŠKE IGRALNE HLAČKE za samo ...............
ŽENSKE in DEKLIŠKE	J A^
BOMBAŽNE KOMBINEŽE ....
ŽENSKE KOMBINEŽE,	J a A
vredne 3.98 ...........IbT1®
MOŠKE	TA« AT« in več
SRAJCE .....#	C
MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE, | AA izbrane barve, dalje od.
MOŠKE HLAČE, dalje od ...........
MOŠKE GABARDINE HLAČE ..............
2.98
4.98
A. Brotman Dept. Store
St. Dlair Ave.
MI DAJEMO RDEČE TRADING ZNAMKE
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, NEPOZABNA, SKRBNA MAMA IN STARA MAMA
Josephine Dolšak
Zatisnila je svoje mile oči dne 8. junija 1952.
Globoko pod zemljo, tam v ozki hladni hiši, kjer šum sveta se več ne sliši, Ti truplo trudno spi, rešena si vseh skrbi.
A duša Tvoja Vrh zvezda, z duhovi rajskimi tam biva, v objetju večnega Boga, zdaj blaženstvo brezmejno uživa.
žalujoči ostali:
FRANK, soprog;
FRANK, JOSEPHINE, JOHN, EDWARD in THERESA, sinovi in hčeri;
VNUKI in VNUKINJE, ZETJE in SINAHE ter SORODNIKI
'

I
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sli^ St. Clair Avenue	HEnderson 1-0528
ssrrf*
u«. .•» M-t* J. Mlfl.aft »