GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 | 31 POROČILO Grega Žorž: Varovanje rapalske meje in vojaška navzočnost na območju XI. Armadnega zbora Delo o fortifi­ kaciji in insti­ tucionalizaciji »rapalske« meje je interdiscipli­ narno zasnovana študija o kratkotrajni politični liniji in njenih družbenih ter prostorskih učinkih. Kot prvi je avtor temeljito proučil vrsto (predvsem) italijanskih vojaških arhivskih virov in vojaške zemljevide obeh držav, obenem pa opravil zelo obsežne terenske oglede in dokumentiral današnje stanje ter rekonstruiral potek nekdanjih pro­ storskih posegov še s pomočjo GIS­oro ­ dij, predvsem posnetkov LIDAR. Uspel je ovreči mnoge dosedanje domneve in prepričanja in kot prvi zelo sistematično, celovito in argumentirano dokazal soraz­ merno prehodnost te politične linije ob si­ cer zelo obsežni obrambni infrastrukturi. Ta je bila v domeni 11. armadnega zbora italijanske armade. Infrastruktura je bila postavljena zelo premišljeno in skrbno ter dobro organizirana in logistično podprta; kot taka predstavlja obsežno tehnično dediščino, z danes znatnim turističnim potencialom. Delo nosi vse odlike inova­ tivnega pristopa, širine razumevanja časa, tehnike in političnih okoliščin, v katerih je ta kompleks nastajal in obstajal. Av­ torjeva aplikativna naravnanost se izkaže ob koncu (turistični potencial opisanega kompleksa), potem ko bralca že prepri­ čajo jedrnat slog, precizna terminologija in tekoče izražanje ob dosledni rabi znan­ stvenega aparata. Ana Seifert: Determination of seaso- nal and latitudinal variations in BVOC emissions in the case of the selected tree species (Ugotavljanje variabil- nosti emisij biogenih lahko hlapnih organskih spojin za izbrane drevesne vrste, kot posledica sezonskih spre- memb in sprememb geografske širine) Magistrsko delo predstavlja zna­ čilnosti in razu­ mevanje meha­ nizmov, ki stoje za emisijami bio­ genih hlapljivih organskih spojin. Namen dela je bila določitev sezonskih sprememb v emisijah različnih dreves v Ljubljani ter sprememb zaradi geografske širine med tremi fenološkimi parki v Evropi. Izbor metode, izbor lokacij ter prav tako vrste rastlinskih osebkov omogoča primerjavo z raziskavami na evropski in svetovni ravni. Naloga je zasnovana izrazito interdiscipli­ narno, saj zahtevala poglobljeno znanje bi­ ologije, botanike, fiziologije rastlin, geogra­ fije, klimatologije, pedologije ter statistične in geoinformacijske usposobljenosti. Magi­ strska naloga je napisana v angleškem jezi­ ku, z daljšim povzetkov slovenskem jeziku. Oba dela sta napisana skrbno, z uporabo znanstvenega jezika, tako angleškega kot slovenskega. Rezultati njenega dela so na visokem znanstvenem nivoju in imajo iz­ razito uporabno vrednost. Tudi samo delo je nadpovprečno kvalitetno in je trenutno v fazi priprave za objavo v tuji znanstveni periodični publikaciji. Delo je nastalo v somentorstvu z dr. Thomasom Holstom in ob veliki pomoči Ylve van Meeningen iz Univerze v Lundu. Prešernove nagrade študentkam in študentom za študijsko leto 2017 Filozofska fakulteta že vrsto let podel­ juje Prešernove nagrade za najboljša študentska dela, s čimer želi spodbu­ jati znanstvenoraziskovalno dejavnost študentov na dodiplomskem in magi­ strskem študiju. Študentje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v soglas­ ju z mentorjem vsako leto predložijo v dekanat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani znanstveno raziskovalna dela, s katerimi se želijo potegovati za omenjeno nagrado. Pri ocenjevanju del za fakultetno nagrado se upošte­ vajo zlasti naslednja merila: kakovost, pomembnost dela, stopnjo kandida­ tove samostojnosti in inovativ nosti; metodološko zahtevnost, teoretično utemeljenost in/ali praktično uporab­ nost ter disciplinarno poglobljenost in/ali interdisciplinarnost; poznavanje domače in dostopne tuje literature ter doslednost pri njenem navajanju; jezikovno in slogovno neoporečnost besedila; primernost dela za objavo v znanstvenem in/ali strokovnem tis­ ku; humanistično in družboslovno relevantnost ter etično občutljivost. Po vseh omenjenih kriterijih sta na Oddelku za geografijo FF UL v pre­ teklem študijskem letu izstopali dve deli, ki sta jih prispevala Ana Seifert z mentorjem dr. Blažem Repetom in Grega Žorž z mentorjem dr. Jernejem Zupančičem. Nagrajenki in nagrajencu ter njuni­ ma mentorjema iskreno čestitamo ter jima želimo mnogo uspehov na geo­ grafski poti. Jernej Zupančič, Blaž Repe