68
—   Osebne vesti. ImeDovani eo zdravnik dr Alfred V al en t a pl. Marchthurn profesorjem babištva v Ljubljani, pravni vežbenik Gregorij Krek avskultantom na Štajerskem, župnik Mihael Laginja v  Veprincu dekanom v Kaststvu.
—   Slovensko delavsko stavbinsko društvo se je osnovalo v Ljubljani, Namen mu je, poskrbeti delavskim stanovom primernih in cenenih stanovanj.
—   »Narodni Dom" v Gradcu   Graški občinski sve-. se jako boji Slovencev. To dokazuje soglasna sprejetev Neekert
mannovega femoznega predloga, s katerim izreka občinski svet deželnega mesta Gradca odločen protest, da bi se kršilo »narodno posestno stanje" graških Nemcev, bi se motil narodni mir ter bi se po nepotrebnem izzivalo skoraj izključno nemško prebivalstvo. Zato izreka občinski svet odločno in upravičeno upanje, da ne bo nikogar v Gradcu, ki bi dal svoje posestvo slovenskim stremljenjem na razpolago S tem predlogom je Neckermann graške mestne očete toli razveselil, da so kričali kakor obsedenih „Heil! Ileil!" In župan jih je še prav posebej pohvalil: „Ja, meine Herrn, ich finde das ja sehr schon ! Es ist wieder Einstimmigkeit!" — Nu, vse kričenje in vse soglasje ne bo pomagalo Nemcem prav nič, ko nabero graški Slovenci za svoje namene dovolj denarja
—  Umrli so učitelj Fran Kokalj in frančiškan Li-berat Omerzel v Ljubljani, podpolkovnik v pok. Andrej pl, SI i v ni k v Mariboru, kapelan Josip Meglic v Pomjanu kapucin Eajko Punčuh v Škofjiloki in Olga Pleiweis roj. Ploj v Velikem LoSinju.
—   V Zatičini na Dolenjskem je dne 15. svečana umrla gospa Ana Hribar, mati lastnika tiskarne v Celju Drag. Hribarja v 72.   letu njene starosti. N. v m. p.
—  Prememba v posestvu. Veleposesivo in sodnijsko grajščino „Gilt na trati" v Mokronogu na Dolenjskem kupil je ljubljanski vinski trgovec in posestnik g. Peter Strel od gospe Jos. Hočevar v Krškem za vsoto 36200 gld.
v
—  Škof Strossmayer, največji sin jugoslovanski, je dne 16. t. m. praznoval svojo šestdesetletnico.
—  Dijaški izgredi v Ljubljani. V ponedeljek in v torek 80 se primerile večje rabuke mej slovenskimi in nemškimi visokošolci. Povod rabukam so dali nemški dijaki, kateri so ljubljansko prebivalstvo in zlasti slovenske visokošolce na vse možne načine dražili in izzivali. Dež predsedništvu priporočamo toplo, naj razpusti društvo „Carniola", katero itak nima druzega namena, kakor izzivati slovensko prebivalstvo in ki je že milijonkrat prekoračilo svoj delokrog.
—   Celovško nemško dijaštvo. Večkrat smo že poročali o nezdravih, gotovo ne veselih pojavih v celovškem srednješolskem dijaštvu. Ti pojavi so čim pogosteji in žalost-neji in med nje je vštevati tudi plese, ki jih napravlja „zavedno nemško" dijaštvo pod patronanco profesorjev. Tako imajo ^nemški zgornji realci" plesni venček pod patronanco soproge realčnega vodje. Tiskana vabila pravijo, da se ta ples vrši „am 19. Hornung 2011 n. g. Z"» (nach germanischer Zeitrechnung). Tako vabijo na ples dijaki. — Tudi gimnazijci imajo svoj ples. Ko so se v Ljubljani   zbirali   dijaki v resne
nauke, koliko komedij niso ž njimi uganjali profesorji, kak(^ so jih kaznovali, a v Celovcu?! Plešejo z njimi! — Visokošolci razsajajo, srednješolci po „nemško" plešejo, — a sta-riši te in one dostikrat z res krvavo prisluženimi novci preskrbujejo ! Lep pogled imamo v bodočnost, ko se nam tak(^ kaže mladina,  —  pravijo, da „up boljše bodočnosti".
            Novice.