GOSPODINJA IN MATI LETO 1942-XX 9. DECEMBRA ŠT. 50 Izobrazba hmečhe gospodinje L Najvažnejše vprašanje narodne vzgoje je izobrazba deklet, bodočih gospodinj. Ker je vir vsega narodnega življenja prav dežela, je tem večjo važnost polagati vzgoji in izobrazbi kmečkih deklet, pa tudi že gospodinj, ki jim v dekliških letih izobrazba za njih poklic ni bila omogočena. Ni poklica, ki bi zahteval tako obširno in splošno izobrazbo, kot je gospodinjski. Zato v tem kratkem času, ki mi je odmerjen, lahko dam samo splošne smernice, ki naj bi bodočim gospodinjam (pa tudi onim, ki že gospodinjijo) kazale pot sreče in blagostanja. Kdor se je že kdaj zamislil v delo kmečke gospodinje, ve, da ji je potrebna temeljita praktična in teoretična izobrazba, če naj je kos svojim življenjskim nalogam. Gospodinja mora vedeti odgovor na vsak »zakaj«, ki se ji dnevno v njenem gospodinjstvu stavlja v stoterih oblikah. Od gospodinje se torej ne zahteva le gotova količina dela, marveč mora biti tudi svetovalka možu, dobra vzgojiteljica otrok in blagohotna učiteljica poslom. Ni torej dovolj, da prinese dekle, ki se moži, le toliko in toliko bale, denarja, živine in polja k hiši. Mnogo več je vredna izobrazba, srčna in umska, ki jo dekle ima s seboj na pot skozi življenje. To je dota. ki ji je ne more nič vzeti. Srčna izobrazba je ona dobrota, ki je dediščina naših dobrih mater. Te nam jo že v ranih danskih letih vcepijo v srce in blagor mu. kdor jo ima. Z n jo oborožen lahko kljubuje najhujšim življenjskim viharjem. Z drugo besedo bi srčno kulturo lahko imenovali naravna inteligenca, kajti srčno kulturen, dober človek ima smisel za vse lepo in hlepi no samoizobrazbi: rad bere, posluša predavan ia, obiskuje razstave — sploh se rad udfTstvuje pri vsem naprednem delu. Dočim bi srčno izobrazbo moral nuditi vsakomur dom. nosreduiejo umsko izobrazbo razne šole in tečaji. Naloga šol za eospodinisko izobrazbo — zla=ti kmr-tijsko-gosnodinjskih šol — ni ta. da bi iz žen vzpojili posebne tipe in znanstvenice. Največje kulturno delo žene je dobro vodstvo doma in skrbna vzgoja otrok. To, kar imenujemo dobro vodstvo gospodinjstva, mnoga mlada dekleta čisto napak razumejo. Menijo, da mora z njih prihodom v novi dom zavladati nov, moderen red v hiši. Vse, za kar so zvedele v šoli ali kje drugje, da je moderno, hočejo vpeljati. To ni prav in bi bilo skrajno surovo in brezobzirno do stare matere, ker bi ji s tem »mlada« odtujila toliko let tako srečno domovanje. Tako ravnanje pokaže mlado gospodinjo nevredno vsega znoja stare matere, ki je bil prelit v njen in njenih potomcev blagor. Lahko rečemo, da je s takim ravnanjem zapravila srečo svojega doma. Prav tako nerodno pa je, če se mora mlada žena tega ali onega* dela šele od poslov učiti. Na ta način izgubi v njih očeh ves ugled, ki je pa predpogoj za srečno razmerje med gospodin jo in posli. Vsaka gospodinja bi morala biti dobrohotna učiteljica poslom, ker jih s tem priveže na dom in nase. In katero delo je pač bolje opravljeno kot ono, ki je narejeno z ljubeznijo!? Viri za pridobitev znanja, ki je gospodinji v izpoln jevan je* njenih dolžnosti potrebno, so tile: da obišče enoletno gospodinjsko šolo ali vsaj gospodinjski tečaj da bere njej namenjene časopise, v katerih so nalašč zanjo zbrani praktični nasveti; da se zanima za vse novodobne gospodinjske in gospodarske pridobitve ter se po možnosti z njimi okorišča. Enoletna gospodinjska šola nudi dekletom v glavnem vse, kar jim je za poznejše naloge potrebno. Praktično se vadijo preproste domače kuhe in ravnanja z različno posodo. V jesenskem času se seznanijo z raznimi načini konzerviranja. Pri šivanju se nauče sešiti preproste obleke in perilo ter — kar je pač zelo važno — isto lepo krpati. Mnogo znanja zahteva tudi pravilna oskrba perutnine in prašičev. Malo je cenjena ona gospodinja, ki nič ne ve o pravilnem ravnaniu s mlekom ter o njega predelavi v različne domače sire in v surovo maslo. Poleg tega spada v oskrbo žene tudi vrt in polje, kratkomalo: gospodinja je večna luč- ka vsega doma, večna lučka, katere sij mora osvetljevati vsa dela, Če naj je dom srečen. K vsem tem izvajanjem bo morda kdo zmajal z glavo in vprašal: od kod pa naj jemlje gospodinja moč za izvrševanje vseh teh obilnih dolžnosti?" Odgovor je enostaven: svoj dopust naj si vzame In ga čimbolj koristno v okrepitev svojega duha uporabi. V času, ki si ga je namenila za dopust — za kmečko ženo je pač najprimernejši zimski čas — mora skrbeti predvsem za razširjenje lastnega duševnega obzorja. Kako bo to zmogla? So žene, ki jim je edina tiha urica življenja ona, ki jo prebijejo v cerkvi. Toda kljub temu, da je verska opora prav ženi neobhodno potrebna, bi ta ura molitve nikakor ne smela biti edini odmor njenega odgovornosti polnega življenja. Dvojni poklic, ki ga veže gospodinja-delavka z materjo-vzgojiteljico, zahteva notranjo zbranost in trdnost — in to trdnost mora iskati v tihih urah, ki jih prebije sama s seboj. Kako si uredi take tihe urice miru in poglobitve, zavisi popolnoma od značaja posameznice. Vrednost in pomembnost teh uric je pri mnogih še mnogo premalo cenjena. Tako imamo dnevno priliko opazovati žene, ki se bcez prestanka ženejo za delom, pa ne najdejo niti toliko časa, da bi premislile, ali se ne bi dalo to delo na lažji način opraviti. Take žene mnogo hitreje ostare, ker postanejo premalenkostne, pa od svoje okolice tudi niso tako cenjene, kot bi njih trud prav za prav zaslužil. Torej tiha urica! Potrebna je kmečki ženi še mnogo bolj kot meščanki, ki se razvedri z raznimi prireditvami, katere so ji dnevno na razpolago. Kar nudi meščanski predavanje, si mora kmečka gospodinja pridobiti z branjem. Na razpolago so ji številne dobre knjige, ki si jih lahko izposoja v knjižnicah. Dnevno mora žena dobiti nekaj časa za branje knjig. Domači vrt Zima in vse, kar je z njo v zvezi, je lahko za naš vrt zelo koristna, če se nanjo prav pripravimo. Nasprotno pa naredi lahko mnogo škode, če of> prvem mrazu vtaknemo roke v žep in skozi zaprto okno opazujemo neprijetno vreme. Predvsem je treba misliti na ograjo. Ce je lesena, jo prepleskamo in pregledamo ali ni morda kje zlomljena in čaka popravila. Zimska moča namreč lesu zelo škoduje. Zidano ograjo pa preglejmo in zadelajmo razpoke. V razpokah se nabere voda, ki zmrzne in zid še bolj razganja. Zlasti na deželi je važno, da ni v ograji lukenj, skozi katere bi uhajala divjad na vrt in nam povzročala škodo. Ta mesec temeljito premečemo kompost, da se zemlja iz sredine dobro prezrači. Vrtnice je treba čez zimo zavarovati pred pozebo. Vendar često prav glede tega opažamo veliko napako — prezgodaj jih pokrivajo Brez škode namreč prenesejo par stopinj mraza. Vrtnice, ki ostanejo v jeseni dalj časa nepokrite, so odpornejše. Njih les bolje dozori in prihodnje leto lepše požene. Zdaj je sicer že precej pozno za pokrivanje vrtnic, vendar z ozi-rom na letošnjo izredno lepo in toplo jesen še ni prepozno. Ce tega dela nismo opravili, ga torej nemudoma izvršimo Nizke vrtnice prisujemo za pest na visoko, tako, da je pokrito cepljeno mesto. Lahko jih ogrnemo kar z zemljo z gredice, še bolje pa je, če jih obsujemo s svežo kompostno zemljo, ki spomladi služi koreninam za gnoj. Vjsnkndebelne vrtnice navadno upognemo, ter krono obsujemo z zemljo. Napačno je, skopati jamo, vanjo položiti krono ter jo zasuti. V tej jami se nabira mnogo vlage, ki vejicam krone zelo škoduje. Pravilno je, da deblo pripognemo s krono do površine zemlje. Krono pokrijemo s smrečjem ter nato namečemo zemljo. Marsikak gojitelj vrtnic pa je pri tem načinu vzimovanja opazil, da je bilo na pomlad deblo vrtnice na nekem mestu zlomljeno. Največkrat in najraje se zlomi deblo starejših rastlin in sicer na tistem mestu, kjer je bila vrtnica cepljena. Ce so torej rastline že starejše, jih ne upogibamo, pač pa jih >od nog do glave« zavijemo v slamo in smrečje. Veje krone najprej nekoliko zvežemo, da je krona bolj ozka. Nato obdamo rastlino s smrečjem ter s slamo in vse skupaj zvežemo z vrvico ali ratijo, da se trdno oklepa debla in krone. Da močan sneg, ki bi padel na vsled ovoja močno povečano krono, ne zlomi debla, mu zabije-mo ob stran kol ter ga privežemo k njemu. Kaj pa z obrezovanjem vrtnic in cvetnega grmičja? Mnogi zelo priporočajo jesensko obrezovanje. Vendar preko zime še marsikaka veja več ali manj odmrzne in jo je spomladi spet treba obrezati. Torej imamo na ta način le dvojno delo. Vse trajnice — to so one rastline, katerih nadzemni deli odmrjejo, korenine pa prezimijo v zemlji — obsujemo okrog korenin s kompostom Kaj pa naše zimske zaloge? Skrbno jih pokrivamo proti mrazu. Ob sončnih dneh ne pozabimo v opoldanskih urah zračiti. Okrog zasipnic in toplih gred namečimo zemljo, da bo v notranjosti čim topleje. Za- loge .večkrat preglejmo in nagnito vrtnico odsl ranimo. Ne pozabimo naših malih pomočnikov, ptičev. Celo poletje so pridno pobirali gosenice in črve, zdaj pa te hrane ni. Res, da so sem in tja pobrali tudi kako semensko zrno. Vendar je bila korist, ki so jo opravili s pobiranjem škodljivcev mnogo večja, Zimsko krmljenje kokoši je jako drago in stane dosti več kot poleti, zato bomo čez zimo držali le dobre nesnice in dobre plemenske peteline. Slabe, izločene nesnice, zaostale jarčke in peteline spitajmo do božičnih praznikov. Perutnino dobro oskrbujmo predvsem z beljakovinasto hrano, ker so beljakovine potrebne za tvorbo jajc. Pozimi primanjkuje perutnini tudi take hrane, ki je bogata na vitaminih Zjutraj dajemo perut nini mehko hrano: repo, peso, kuhan kroni pir, pomešan z otrobi in kuhinjske odpadke Ta hrana vsebuje dosti vitaminov (posebno razna zelenjava: solata, pesa t. dr ). Večerna hrana naj bo zrnata: ječmen, pšenica, oves, koruza .itd. Žita so bogata na beljakovinah Čiete vode in peska za brskanje morajo imeti kokoši vedno dovolj. Kunci Plemenske samice imamo odbrane za prihodnje leto. Krmimo jih previdno, ne preobilno, da se nam ne zamaste. Zamašče- kot škoda na semenu. Nastavimo jim torej krmilne hišice, in sicer na takem mestu, da mačka ne bo mogla do njih. V ostalem pa pustimo naš vrt. ki smo ga globoko prekopali, zagnojili in če je bilo potrebno tudi z apnom potresli, da se spočije. Zdaj ie nastopil zanj čas odmora, ki mu ga iz srca privoščimo. ne samice so za zarod manj sposobne. Samce skoptjujemo (kastriramo), da jih lahko redimo po več v enem hlevčku do dobe, ko dobe zimsko dlako in postanejo godni za zakol. Zaradi pomanjkanja zelene in suhe krme tudi že v jeseni veliko rejcev zakolje več kuncev za meso, Do sedaj so imeli navado, da so kožo in čreva zakopali v zemljo ali gnoj. Tako danes ne smemo gospodariti. Vsako kunčjo kožico moramo takoj, ko slečeino kunca, napeti na desko, da se posuši. Kožice strojimo v usnje, ki ga prav tako porabimo za čevlje ali kaj drugega. Kunce krmimo, dok!"r >e le kaj, z zeleno krmo Podnevi jim n. pr. listje zelja, ohrovta, sončnic, topi , jeziku, v prečni preponi, v zatilni in goltni mišici, sploh po vsem truplu, le v drobovju jih navadno ni. Včasih ikre tudi odmrjejo. Opazimo jih kot leča ali grah debele tvorbe, iz katerih moremo iztisniti sirasto apnenasto snov. Ker je ikrasto svinjsko meso zdravju škodljivo, ga ne smemo uživati surovega, marveč le kuhano ali pečeno. Ikre zamro že pri 50° toplote. Precvreti moramo tudi mast ikra?'"' prašičev. Kjer se pojavijo ikrasti prašiči, znači, da ima kdo hišnih članov ali bližnjih sosedov trakuljo. Sam bolnik morda tega ne ve. Trakulja, ki kakor gliste izloča strupe v človeškem telesu, povzroča hude črevesne krče in slabi hranitelja, ker mu srka hranilne sokove. Lahko pa svojega hranitelja okuži tudi z ikrami. Zaradi hudih krčev pridejo dozoreli odrivki z jajčeci v želodec, NASVETI Ko pripravljaš prežganje, dodaj nekoliko soli takoj ko začenja moka postajati rumenkasta; tako se ti ne bo sprijelo na posodo. Če nimaš prozornega papirja, da bi posnela kroj s krojne pole ali tudi kak vzorec za vezenje, položi na mehko podlogo na mizo polo navadnega papirja in preko tega razgrni krojno polo Nato vbadaj z iglo ob črtah kroja. Po luknjicah boš potem kroj z lahkoto izrezala. Da se otrok nauči, da ee sam oblači, naj se vsa njegova oblačilca zapenjajo spredaj; tako ni navezan na tujo pomoč in se bo kmalu naučil, da se bo znal sam obleči in sleči. S tem si mati prihrani mnogo dela, koristi pa tudi otrokovi vzgoji. Da se v kotlu ne usede kamen iz vode. dodamo vselej, kadar nalijemo vodo, v kotel nekoliko sode. Seveda ta voda ni po-rabna za kuho, marveč samo za pomivanje. Špranje v tleh zamažemo z žganim mavcem (gipsom). razkuhanim s klejem. S to gorko mešanico zamažemo špranje. Mešanica se zelo hitro strdi. Vrata ne škripljejo več. če tečaje nama-žemo z grafitom (konico od svinčnika). Grafit je dobro mazilo. SOL KOT ČISTILO Dandanes si morajo gospodinje na razne načine prizadevati, da skrbijo za snago v Gospodinjstvu in pri tem porabijo čim mani mila Sol je bila že od nekdaj izvrstno čistilno sredstvo, ki so se ga gospodinje rade kjer se ličinke sprosté in potujejo s krvnim obtokom v razne dele človeškega telesa ter se ustavijo celo v očesu ali v možganih, kjer povzročajo smrtno nevarna obolenja. Trakuljo je treba čimprej odpraviti iz črevesa in sicer z »glavico« vred. Ako ostane samo ta, se iz nje zopet razvije trakulja. Človek, ki sluti, da ima trakuljo, naj gre torej k zdravniku, ki mu zajedalca odpravi z močnim čistilnim sredstvom. Ker se prašiči kaj lahko nalezejo jajčec trakulje na gnojiščih, ki jih imajo tu in tam kmetje poleg stranišč, ne spuščajmo svinj tjakaj. Prav tako pa preglejmo zelo natančno meso zaklanega prašiča, če ni morda ikrasto. Poleg ozke trakulje poznamo še progasto trakuljo, čije ikra živi v govedu. Vrtoglavec, ki je kot kurje jajce velik mehurnjak, se razvije v ovčjih možganih ter povzroča ovcam smrtno nevarno vrtoglavico, je pasja trakulja. Razne trakulje žive tudi v ribah in povodnih ptičih (n. pr. kljunačih). Iker ali mehurnjakov pa ne smemo zamenjati s trihinami. O tem pa prihodnjič. ZA DOM posluževale, danes pa morajo to storiti v še večji meri, saj je mogoče uporabljati sol v marsikatero svrho, za katero smo prej mislili, da je milo neobhodno potrebno. Goba za umivanje postane po dolgi uporabi lepljiva. Zadostuje, da jo denemo čez noč v slano vodo in jo drugi dan izplakne-mo parkrat v čisti vodi in posušimo. Temne obleke, barvaste namizne prte, volnene odeje temeljito očistimo, da postanejo kakor nove in ne izgubijo barve, če jih denemo čez noč v slano vodo. Ni jih treba prati, ampak jih v vodi samo parkrat obrnemo. Nobene nevarnosti ni, da bi se različne barve pomešale med seboj, kakor se to zgodi, če peremo z milom. Barva ostane popolnoma nespremenjena. Naslednjega dne te namočene stvari dobro izplaknemo v čisti vodi in posušimo na senčnatem kraju. Barvasta posoda iz porcelana, posebno finejše vrste, izgubi barvo, če jo pomivamo v vodi. ki smo ji dodali sodo ali kako drugo podobno čistilno sredstvo. Za tako posodo ■ je sol najbolj primerna, ker ne samo da barve ne oblede, marveč postanejo še bolj žive in bleščeče. Tako posodo pomije-mo najprej 9 slano vodo. nato pa še s čisto. Če se kaka jed v loncu prismodi, ne smemo nikdar skušati odstraniti prismojene skorje z nožem, ker se lahko na ta način pokvari emajl. Tudi nalašč za to pripravljene krtače več ali manj škodujejo posodi. Pusti, da v takem loncu vre nekaj časa močno slana voda in skorja se bo sama odluščila.