IZTTL
Cigarete želijo na tuje
Tobačna tovarna Ljubljana je s svojim dele-žem v družbenem proizvodu občine Vič-Rudnik pomemben dejavnik in tudi kot zaposlovalec delovne sile. Enako je s tobačno industrijo v celotni državi, vendar taše nima svojega, prave-ga mesta. O tem v zadnjem času vse več razmiš-ljajo v TTL in tudi drugi tobačni. proizvajalci in pridelovalci. Tobačna industrija bi v sedanjem gošpodarskem položaju lahko bistveno pripo-mogla k boljši plačilno devizni bilanci, vendar bi bilo za to treba spremeniti nekatere ustaljene relacije, o čemur pa bodo morali razmišljati rie le v tobačnih tovarnah, temveč tudi v državni administraciji.
Sedaj naša tobačna tndustrija in pridelovalci tobaka predvsem izvažajo surovino: tobak. Ta izvoz je dofeaj konstanten, malce ga vsako leto povečajo, vendar do bistvenih premikov ne bo prišlo, dokler ne bo večjih vlaganj v pridelova-nje orientalskih tobakov, ki so iskani. Res je tu že velika konkurenca afriških in daljnovzhodnih dežel, vendar bi bilo mogoče tu narediti še marsikaj, za kar pa je potreben denar.
V tobačni industriji in TTL uspejo večkrat skleniti trenutne komercialne posle, ko izvozijo cigarete. Dolgoročna usmeritev v to ni možna, saj države ščitijo domače proizvajalce s stako visokimi carinami, da se to ne splača. Možno pa
bi bilo sodelovanje s tujimi partnerji in skupni-mi vlaganji. Za to je zanimiv predvsem vzhodni trg in še letos bodo v TTL začeli raziskovati možnosti, ki bi se ponudile v vzhodnih državah. Povsem neizkoriščeno področje je tretji svet.
Lani je TTL zamudila priložnost, da bi v Afriki prodala licenco in tehnologijo za cigare-te, saj ni imela na mednarodnih razmerah bor-nih 4 milijarde s(arih dinarjev, ki pa so za TTL že pravcato bogastvo. Tako je šel posel po zlu in dokler bo takšno stanje kot je, tudi na tretji svet ni računati.
To je velika škoda, saj ima TTL in naša tobačna industrija sploh velike možnosti izvoza in to predvsem: licenc, tehnologije, prenosa znanja preko šolanja itd. Tobačna tovarna in TTL imajo bogato tradicijo, več kot stoletne izkušnje in so eden naših industrijskih prvencev. Zato ivaša tobačna industrija nima nič manj izkušenj kot zahodne, ki pa izredno uspešno prodirajo na različna tržišča. Za vse to pa je potreben denar. »Zahodne firme razpolagajo recimo za reklamo s takšnimi denarji, ki se nam zdijo pravljične vsote. S takšnim je težko tek-movati in zato bi morala naša tobačna industrija razpolagati le z več denarja, če bi hoteli izvažati. Možnosti imamo, ovira je sedaj le kapital,« pravi generalni direktor TTL inž. Janez Cema-žar.
V zahodnih deželah je pravcati alarm, če ka-tera od tobačnih tovarn posluje z manj kot 20 odstotki profita. Naše tovarne tobačne stroke pa nimajo v poprečju več kot 4 odstotke denarja, ki ga označijo zahodnjaki kot profit. Rekorden profit pa je bil le enkrat 12 odstotkov. Tobač-nim tovarnam torej ostane premafo, da bi se lahko širile in prodiraie na tuje trge. Konkuren-ca na domačem trgu pa je povsem nesmiselna in tratenje moči, saj gre le za medsebojno odžira-nje kadilcev, medtem ko je končno število ka-dilcev (brez »prirastka« mladih) ves čas enako. Nujen je prodor na tuj trg saj bi s tem pridobila ne le domača industrija, temveč tudi država. To pa pomeni, da bi moralo ostati tobačnim tovar-nam več denarja.
Vprašanje je, če so višje cene (ne davek!) rešitev in pravi prijem, res pa je, da imamo pri nas cigarete zelo poceni v primerjavi z drugimi deželami in da drugod primerjajo nekje obdav-čitev bencina in cigaret in obstoja določeno sorazmerje med cenami teh artiklov. Tega pa pri nas ni, saj imamo enega najdražjih bencinov in najcenejših cigaret, kar pa glede na sorazmer-je le govori v korist dražjih cigaret, ki bi prinesle več denarja tovarnam, da bi lahko prodirale na tuje.
MILOVAN DIMITRIĆ