St./№ 8 POSEBNA ŠTEVILKA/NUMERO SPECIALE September/Settembre 2003 letnik/anno XIII un pic-rnc ALL INSEGNA DELL' ALLECRIA PER GLI ABITANTI DI PORTOROSE Cittadini e cittadine di Portorose! Sabato, 6 settembre 2003 prendetevift ponieriggio tibero, invitate famigliari e amici ALLA PRIMA FESTA DELLA COMUNITA9 LOCALE DI PORTOROSE che si terra9 sulla spiaggia di Portorose presso il ristorante Grit. VESELI PIKNIK PORTOROŽANOV Portoroianke in Portorožani! V soboto, Об. 09. 2003 si vzemite prosto popoldne. S seboj pripeljite sorodnike in prijatelje ter pridite na 1. KRAJEVNI PRAZNIK PORTOROŽA NA PLAŽO V PORTOROŽU (travnati del, pri restavraciji Gril) LA COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE VI INVITA CON GRANDE PIACERE! PRISRČNO VAS VABIMO! KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ portorožan št. 8 Poletne prireditve v istrskih mestih - med dediščino in sodobnostjo Pred kratkim je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani diplomirala mlada etnologinja Alenka Čas iz Mislinje. Alenkina družina se na svoji kmetiji Jevšnik v Mislinji ukvarja z vzrejo islandskih konjev in prav v prvih dneh septembra prireja državno prvenstvo v jahanju islandskih konjev. V svoji diplomski nalogi pa je Alenka kljub ljubezni do konj raje pisala o naših krajih, saj jo morje in življenje ob morju neizmerno privlačita. Za temo svoje naloge je izbrala prireditve v krajih Piran, Portorož, Izola in Koper. »Prireditve so kamenčki v mozaiku življenja«, pojasnjuje Alenka, »zato sem jih želela podrobneje raziskati.« Zanimalo jo je, koliko te prireditve še sooblikujejo način življenja nas domačinov in kakšnemu namenu služijo: so le del turistične ponudbe ali zadovoljujejo tudi potrebe domačih prebivalcev, so nadaljevanje tradicije ali nekaj novega. Podatke o prireditvah je najprej iskala po internetu ter v lokalnih, regionalnih in nacionalnih časopisih. Seveda je naletela na nepregledno množico prireditev, ki jih ni bilo mogoče vseh. raziskati in obdelati v eni sami nalogi. Po številnih razgovorih z domačini in organizatorji prireditev se je odločila in svojo raziskavo omejila na pet poletnih prireditev: Primorski poletni festival, Mediteran festival, Piranski glasbeni večeri, Ribiški praznik in Koprska noč. Te prireditve so se ji zdele dovolj različne za prikaz čimbolj realne podobe odnosa domačinov do prireditev na splošno, iz razgovorov z domačini pa je spoznala, da so med njimi tudi najbolj poznane. Ker se organizirajo vsako leto ob določenem času in na določenem kraju, so po definiciji, ki jo najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, tradicionalne in tako lahko postanejo predmet etnološkega raziskovanja. Časovno pa je raziskavo omejila na obdobje dveh let: 2001 in 2002. Poleg že omenjenih virov informacij je pri raziskavi uporabila tudi druge: pregledovala je zapisnike, vabila, programske in gledališke liste, plakate in podobno drobno gradivo. Vsako prireditev Je podrobneje obdelala v posameznih poglavjih, v katerih je predstavila najprej njeno kratko zgodovino, nosilce, kraj in čas dogajanja, financiranje, načine obveščanja, značilnosti obiskovalcev ter odmevnost prireditve. V sklepnem delu naloge Alenka ugotavlja, da sta zabavni množični prireditvi Ribiški praznik in Koprska noč zasnovani tako, da bi ugajali čim širši množici ljudi in ju sestavljajo glasba, zabava in šport. V program skušata vključevati tudi lokalne posebnosti. Ostale tri prireditve spadajo med kulturne in skušajo nagovoriti izbrane obiskovalce, pri čemer je kriterij kakovost, vključevanje lokalnih posebnosti pa redko. Organizatorji vseh omenjenih prireditev skušajo odgovoriti na potrebe okolja. Večinoma so organizirane na prostem, kar jim daje poseben čar in omogoča ogled velikemu številu ljudi, tudi naključnim obiskovalcem. Večina domačinov, s katerimi se je avtorica pogovarjala, ima do prireditev v mestnih jedrih, na ulicah in trgih, kljub hrupu in množici ljudi, pozitivno mnenje. Želja po povezovanju s preteklostjo Kot mnogi sedanji prebivalci obalnih mest tudi Alenka v svoji nalogi ugotavlja, da sta »v istrskih mestih vsaj dve tradiciji. Ena, ki je bila, pa je minila in jo sedaj mogoče umetno oživljamo in druga, ki se je šele začela.« Vzroke vidi v več selitvenih valovih, ki jih je Istra preživela v 20. stoletju. »Prireditve, ki sem jih v nalogi obdelala, so del nove tradicije, ki nima povezave s tradicijo neke daljne preteklosti - le te mnogo sedanjih prebivalcev ne pozna in je ne jemljejo kot del svoje preteklosti«, pravi avtorica. Kljub temu pa je prisotna močna želja po povezovanju s preteklostjo. Prireditve so tudi tista vez, ki lahko v nekem kraju združuje domačine in turiste. Turistu, ki se odloči za obisk kraja, je prav tako kot naravna pomembna tudi kulturna dediščina. Dediščina, katere del so tudi prireditve, pa ni, kot ugotavlja etnolog dr. Janez Bogataj, le preteklost, ampak tudi »sedanjost in sodobnost z razsežnostjo zgodovine«. Pomembne so tako tradicionalne kot sodobne prireditve, ki so del našega načina življenja. Tako domačin kot turist se na dobro pripravljeni prireditvi seznanjata s kulturno podobo in dediščino okolja. Pri pripravi prireditve bi zato morali sodelovati raziskovalci, organizatorji, izvajalci in domačini. Diplomsko nalogo Alenke Čas, ki naj bi jo "prebrali vsaj tisti, ki se s prireditvami poklicno ukvarjajo, veliko pa se bodo iz nje naučili tudi študentje portoroške Visoke šole za turizem, si bodo lahko bralci v kratkem izposodili v Matični knjižnici Izola in upamo, da tudi. v Mestni knjižnici Piran. Špela Pahor VOZOVNICE IN KRIŽARJENJA Vse na enem mestu ! Pri nas lahko rezervirate najugodnejše letalske, trajektne in železniške vozovnice. Kot ekskluzivni zastopnik vam ponujamo zelo popularna križarjenja in hotele po vsem svetu. Pokličite: (05) 67 10 777 CRUISE & FERRY CENTER g.i.z. - LIMINJANSKA 94B, LUCIJA (nasproti TUS-a) Enostaven dovoz in lasten parkirni prostor za stranke. Pričakujemo vas od 8.00 - 18.00 ure. www.cruise-ferry-center.com Un pic-nic all' insegna dell' allegria per gli abitanti di Portorose Prima festa della Comunita' locale di Portorose Sabato, 6 settembre 2003 dalle 13 air 1 di notte Spiaggia di Portorose (prato sotto I' albergo Metropol) PROGRAMMA DELLA MANIFESTAZIONE: Animatrici: Tanja TUL e Špela SLAPERNIK dalle 13 in poi giochi sportivi, tomeo di calcio e beach wolley dalle 13 in poi body painting dalle 14.30 in poi degustazione di caffe' e the offerti dalla DROGA PORTOROSE dalle 14.30 in poi esposizione e vendita di manu- fatti degli alunni del Centro di assistenza e terapia lavorativa Capodistria, sezione di Portorose alle 16.30 tiro alia tune: partecipazione libera dei presenti alle 17.00 majorettes Twirling club Pirano alle 17.30 saluto della sig.ra Vojka Štular, sindaco del comune di Pirano e della sig.ra Dragica Mekiš, pre-sidente della c.l. di Portorose alle 18 esibizione del gruppo folklori- stico Val alle 18.30 La bora: Cesarina ed i suoi amici alle 19.00 quattro risate coll' umorista Toni Kariola alle 19.40 si ringraziano gli sponsor alle 20.00 esibizione del coro di Portorose alle 20.30 si danza con la musica del gruppo Tramontana alle 21.30 si soffia sulla candelina della maxi - torta offerta dalla pastic-ceria Mignon, che si offre ai par-tecipanti Seguono verso le 22 i fuochi artificiali e danze con il gruppo musicale Tramontana Non mancheranno grigliate, bibite e biglietti della lotteria! VESELI PIKNIK P0RT0R0ŽAN0V 1. PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI PORTOROŽ sobota, 6. september 2003 od 13.00 do 01.00 ure plaža v Portorožu (travnati del pod Metropolom) PROGRAM PRIREDITVE: povezujeta Tanja TUL in Špela SLAPERNIK od 13.00 dalje: ŠPORTNE IGRE: TURNIR nogometa in odbojke na mivki od 13.00 dalje: poslikava teles, modni hit, ki navdušuje male in velike od 13.00 do 16.30: zabavne igre za otroke od 14.30 dalje: degustacija kave in čaja DROGA PORTOROŽ od 14.30 dalje: prodajna razstava zanimivih izdelkov gojencev Varstveno delovnega centra Koper, enota v Portorožu ob 16.30: ob 17.00: ob 17.30: ob 18.00: ob 18.30: ob 19.00: ob 19.40: ob 20.00: ob 20.30: ob 21.30: vlečenje vrvi: sodelujejo udeleženci piknika mažoretke: Twirling klub Piran pozdrav udeležencem: predsednica Sveta KS Portorož, Dragica Mekiš in županja občine Piran Vojka Štular folklorna skupina Val La Bora: naša Cesarina s prijatelji humorist Toni Karjola zahvala našim sponzorjem Portoroški pevski zbor prične se zabava in ples z ansamblom Tramontana pihanje prve svečke na torti velikanki slaščičarne Mignon, rezanje in sladkanje z njo Sledi (okoli 22.00) ognjemet in veselo rajanje ob zvokih Tramontane. Poskrbljeno bo za jedi z žara, dobro kapljico in bogat srečelov! TURISTICNO-INFORMACIJSKI-MUZEJSKI CENTER V PORTOROŽU: UTOPIJA?! Morda se bo komu zdel naslov nenavaden, toda članek je nastal po nedavnem pogovoru z nekim tujcem, ki se je mudil v naših krajih, potem ko je prepotoval že veliko sveta, pa ni kaj dosti vedel o naši deželi. Z vprašanjem, kaj neki je (najbolj) značilno za Slovenijo, me je, priznam, spravil v zadrego. Družba, v kateri je tekel pogovor, je takoj začela ugibati, kaj je tisto najbolj slovensko. Vsak po svoji presoji je začel naštevati, kar se mu je zdelo najbolj tipično za Slovenijo. Na koncu smo se strinjali, da bi sicer lahko na široko in dolgo pripovedovali o naši državi, težko pa bi strnili tisto bistveno, s čemer bi prepričali potencialnega tujega turista, da je Slovenija vredna ogleda! Ker je dandanes čas hitrih informacij (s katerimi nas na vsakem koraku preplavljajo vsi mogoči mediji), sem razmišljala, kako bi lahko "vse o Sloveniji" čimbolj strnili - kako torej tujcem Slovenijo ustrezno predstaviti in hkrati ponuditi uporabne informacije, da bi se nazadnje odločili za njen obisk! Toda kdo, kje, kaj, kako in koliko naj to naredi! Ker se podatki, ki bi zadostili odgovore na številna vprašanja, ki se porajajo potencialnim tujim turistom, zbirajo v različnih ustanovah (vsaka pa jih zbira in interpretira iz svojega zornega kota ter uporablja za lastne potrebe), se zastavi nov problem: kako razpršene zainteresirane povezati, uskladiti njihove interese in organizirati njihovo delovanje, da bi s skupnimi močmi ustanovili novo ustanovo, na primer Turistično-informacijski-muzejski (JIM) center v Portorožu, če naj kar predlagam naziv tega neke vrste vsestranskega informacijskega središča ne le za Portorož temveč za vso Slovenijo. Viribus unitis - v slogi je moč. KDO? Najbolje bi bilo ustanoviti ustrezno zastopan odbor, ki bi pripravljal smernice delovanja: vključeval bi predstavnike tistih ustanov, ki razpolagajo z ustreznimi informacijami in jih lahko nudijo turistom (npr. turistične organizacije, knjižnice, muzeji, kulturne ustanove in gospodarske organizacije, krajevne skupnosti, prostovoljci, ki jim ni vseeno, kaj se v njihovem kraju dogaja ...). Ne smemo pozabiti sponzorjev, ki bi - zlasti na začetku - ob finančni podpori države lahko znatno pripomogli, da bi tak center zaživel. KJE? Mislim, da bi se v Portorožu našli primerni prostori. Ne gre namreč pozabiti, da smo najpomembnejši turistični kraj v turistični občini in regiji. Sprva bi najbrž potrebam zadostil manjši prostor, ko bi projekt zaživel, pa bi morali najti pravo prostorsko umestitev. V pripravi je cela vrsta prostorskih dokumentov (lokacijski načrti Center Portoroža, Hoteli Palace, Hoteli Morje, Park cvetja, Marina Lucija), ki bodo osnova za bodoče urejanje ožjega in širšega območja Portoroža. Zato predlagam, da se zamisel o Turistično-informacijskem-muzejskem centru vključi v te dokumente kot sestavni del kakovostne turistične ponudbe. KAJ in KOLIKO? Veliko je informacij, ki bi morale biti na voljo turistom: od splošnih, ki so že sedaj na razpolago in ki jih pripravljajo različne ustanove in organizacije (informacije o kraju, kulturnih prireditvah, zgodovinskih in naravnih posebnostih, lokalni gastronomiji, ...) do bolj specifičnih, ki se nanašajo na določena področja. Prepričana sem, da bi marsikdo kupil spominek (souvenir) z naših krajev, če bi ga le resnično spominjal na zanimivosti, ki si jih je lahko ogledal. O tem, kaj turisti lahko kupijo kot spominek, je bilo že veliko napisanega. V zadnjem času se zadeve skušajo urejati za celotno državo tudi na tem področju, kar velja pohvaliti. V začetku bi center posredoval informacije za naše območje, kasneje bi lahko prerasel v državni projekt, kjer bi se stekale različne informacije z vseh koncev naše države. Tako bi turist lahko dobil vsaj virtualno celostno podobo Slovenije. Nekateri kraji oz. mesta (denimo Izola, ki še nima muzeja ribištva, o katerem se govori že desetletja) bi lahko tu predstavili dejavnosti oz. posredovali zanimive informacije za turiste. Vsak muzej, ki bi želel sodelovati, bi lahko posredoval (slikovno oz. kakršno koli predstavitveno) gradivo eksponatov, ki so značilni za tisto regijo. Tako bi turisti dobili primerno motivacijo, da tisti kraj obiščejo. KAKO? S tehnologijo, ki je danes na voljo, ne bi bilo težko predstaviti oz. turistu ponuditi sredstva, ki omogočajo čim hitrejši dostop do informacij. Ne smemo pozabiti, da bi te predstavitve pripravili v več jezikih! Nekateri se še spominjamo časov, ko je v Portorožu že delovala t.i. " turistična knjižnica", kjer so turisti prebirali in si sposojali različno literaturo v tujih jezikih. Današnji center bi bila nekakšna novodobna različica takratnega oddelka piranske knjižnice. Morda bi to bila ena izmed odskočnih desk za prepoznavnost Slovenije pred vstopom v EU in tudi kasneje. Pomembno je tudi projekt predstaviti tistim, ki bi ga podprli tudi finančno ter ga skušali izpeljati pred majem 2004. Cene za storitve informacijskega središča pa naj bodo simbolične (ali naj bo dostop celo brezplačen - opomba uredništva). Koristno bi bilo v središču Portoroža imeti stalni, dnevno ažuriran pano o zanimivostih, zabavnih in kulturnih prireditvah (večjezično) v naši regiji, kar bi prav tako bila ena od nalog centra. Marsikaj od predlaganega bi lahko, z ne prevelikimi sredstvi in z veliko dobre volje že v kratkem uresničili! Nekaj pa lahko že takoj naredimo za Portorož: bodimo gostoljubni, skušajmo ceniti in ovrednotiti, kar imamo; skrbimo za čisto in prijazno okolje; kolikor moremo, preprečujmo vandalizem. Le če bomo znali ceniti sami sebe, nas bodo upoštevali in spoštovali tudi drugi! Vabim vse, ki imate predloge, kako promovirati Portorož in doprinesti k prepoznavnosti Slovenije, naj napišejo svoje mnenje. Morda pa le ni vse zgolj - utopija!"! Marina Žigon V tem članku ni bil namerno prezrt že delujoči Turistično informativni center v Portorožu - TIC (drugi je v Piranu), ki posluje v okrilju Turistične organizacije Portorož, gospodarskega interesnega združenja (g.i.z.) občine Piran. TIC je nastal na podlagi pred nekaj leti sprejetega Zakona o pospeševanju turizma, ki je po vzoru zahodnoevropskih držav z razvito turistično infrastrukturo uvedel ustanavljanje lokalnih turističnih organizacij (LTO). Zamisel je bila sicer dobra, a kaj ko smo jo po naši navadi uresničili nekoliko po svoje, tako da ostaja le bled odsev podobnih informativnih centrov na primer na avstrijskem Koroškem, Švici ali denimo na Škotskem, kjer turista kar zasipljejo z zanj koristnimi informacijami. Pri nas pa zašepa že pri urniku, saj ima, za primer, portoroški TIC, sredi dneva, zaprto zaradi kosila, nadaljuje № se s pomanjkljivimi kažipoti v kraju (do и^ kulturnozgodovinskih spomenikov in zanimivosti, denimo smerokaz, ki bi sprehajalca nazorno vodil do bližnje naravne ali kulturne dediščine skozi predor nekdanje železnice Parenzane (lani smo opevali njenih sto let!) do krajinskega parka Stru-njanske soline in še naprej do znamenite romarske cerkvice, strunjanskega križa in zaščitenega klifa nad slikovitim Mesečevim zalivom...!), neobstoja mreže pešpoti (pravzaprav se prepušča propadanju tiste, ki so jih uhodili naši predhodniki, nobenega nadzora ni nad njihovim prilaščanjem, ipd.)... Pa še bi lahko naštevali! Kljub visokodo-nečim načrtom smo ostali na ravni prodaje sob z lepim razgledom, plaže s senčnikom in ležalnikom, jedače in pijače začinjene s hrupno ceneno zabavo. Sodobni popotnik -ne konfekcijski turist, ki se zadovolji z ničevostmi in industrijsko ponudbo neambicioznih kvazi turističnih profesionalcev - pa se ne odloči za dolgo, naporno (in drago) pot za ščepec lažnega blišča in prazne brez-skrbnosti! L.S.Z. Ideje so povsod okrog nas V Grand hotelu Emona na Bernardinu ter na različnih mestih v Piranu se je proti koncu avgusta odvijalo mednarodno interdisciplinarno kreativno srečanje Ideas Campus, ki ga je pod naslovom Misli kot Leonardo že tretjič zapored pripravila ljubljanska agencija New Moment. Srečanja se je udeležilo okrog sto delegatov ter petdeset predavateljev in umetnikov iz 26 držav sveta. Dragan Sakan, ustanovitelj in gostitelj srečanja, pravi, da to srečanje pomaga k učenju in prebujanju kreativnosti v nas, ideje so namreč povsod okrog nas, potrebno jih je le zaznati. Na petdnevnem srečanju so udeleženci v obliki predavanj, delavnic ali pogovorov "obdelali" praktično vsa temeljna področja človeškega vedenja in delovanja: antropologijo, sociologijo, finance, umetnost, psihologijo, glasbo, futurologijo, astronomijo, oglaševanje in marketing, arhitekturo, moderni ples in kulinariko, vmes pa so se vrstili različni kreativni treningi. Srčika kreativnih treningov je bila primerjava modernega časa z obdobjem renesanse. Organizatorji so ponudili idejo, da se nova renesansa lahko začne v vsakem trenutku. Novost Belokriške Je mogoče, da se gradnja okoli dvestometrskega pločnika vleče natanko en dan manj kot tri mesece? Seveda je! Dokaz je belokriški pločnik, ki so ga začeli urejati letošnjega 20. maja, 19. avgusta pa so mimoidoči ugotovili, da so dela nekako zaključena (če odmislimo goro gradbenega materiala, ki se je še nekaj časa valjal ob cesti). Povprašali smo pri občinski strokovni službi, kaj neki je botrovalo tako počasnemu delu in izvedeli zgodbo o nizu zapletov, ki so sicer običajni spremljevalci tako rekoč kateregakoli gradbenega posega pri nas! (Lucijčani se bodo spomnili tragi-komičnega preurejanja križišča na Podvozni cesti pred nekaj leti, zdaj smo lahko vsi priče zgovorni gradnji garažne hiše pri piranskem pokopališču, pa cesti v lucij-sko obrtno cono...) Če pustimo ob strani že kar smešne zagate s podjetjem Elektro Koper glede obnove visokonapetostnih kablov, kar naj bi bil ključni vzrok za tako počasno urejanje novega pločnika na Belokriški cesti, pa nas - * -/> običajne smrtnike - silno zanima, kaj neki so počenjale pristojne občinske službe, da jih niso zmotila gradbena dela na javnih površinah sredi turistične sezone. In Belokrižani bodo vsi po vrsto goreče potrdili, da je letošnja poletna gradnja na njihovi cesti bila hudo moteča! No, ampak Belokriška ima, nenazadnje vsaj delček novega pločnika (z gradnjo preostalega se bo nadaljevalo - enkrat po sezoni, upamo, da ne do naslednje!) Konec dober, vse dobro (?!), bi izjavil optimist. Pa naj bo! L.S.Z. Če bi psi znali brati... V nekem prijetnem severno angleškem mestecu ob obali veliko hladnejšega morja od našega - njegove tlakovane uličice so močno spominjale na piranske - smo letošnje poletje naleteli na zanimiv napis (za naše pojme že kar neverjeten v njegovi vljudnosti), ki v prostem prevodu zveni nekako tako: Se vam ne zdi, da bi bila velika škoda, če bi iztrebki vašega psa onesnažili ta prečudoviti ambient? Pod tablo z vljudnim vprašanjem se je seveda nahajala posoda za odlaganje pasjih iztrebkov z ustreznim priborom. Na uličicah pa nikjer sledu o pasjih (ali katerihkoli) iztrebkih! In kakšen naj bo naš komentar k domiselnemu malemu zabojniku za zbiranje pasjih drekcev, ki so ga letos pomladi postavili ob parkirišču pri obzidju nad Piranom, ki je postal - kot je navada pri nas - strelovod za vsakršne odpadke? Bi kaj zaleglo, če bi, poleg pasjega zabojnika, na parkirišče postavili tudi sicer nujno potrebne običajne smetnjake? Bi kaj zalegel -vljudni ali grozilni - napis? Ali pa je naš odnos do našega okolja tako zelo na psu (opravičujemo se našim štirinožnim prijateljem, ker jih jemljemo za prispodobo, a so najbolj pri roki), da je karkoli, kot bi metali svinjam bisere? L.S.Z. Ko se oblast odloči, da je iger dovolj V občini Piran obstaja, med drugimi organi, tudi varnostni sosvet, delovna skupina za spremljanje varnosti v obdobju turistične sezone, katerega so letošnje poletje zaposlovale razmere predvsem v portoroškem središču oziroma na osrednji plaži, v avtokampu Lucija in njegovi okolici ter okoli trgovine Noč in dan v Športno-trgovskem poslopju pod Metro-polom. Sosvet, ki se je sestal sredi letošnjega julija (lahko bi sicer komentirali, da je po toči prepozno zvoniti, potem ko so bile - z velikodušnim blagoslovom Občine Piran - na osrednji plaži letos uvedene številne novosti, ki so obetale zabavo do nezavesti in "zadnje kaplje v flaši"), je poskušal - potem ko so vodilnim (kdorkoli naj bi to že bili -ko se išče odgovornega, se namreč vsi radi skrijejo v mišje luknje) spolzele vajeti z rok - sklenili odločno ukrepati! Spoštovanje reda na portoroški plaži Na portoroškem kopališču je letošnje poletje zmeda. Na njej se je dogajalo marsikaj, podnevi in ponoči. Tisti, ki bi se radi v miru predajali soncu in morju, se umikajo v naravo. Tam sicer ni udobja tekoče vode, ležalnikov in gostišč, zato pa ni hrupa, gneče in umazanije. Na kopališču se služi, se zabava in ponočuje. Izdelovanje gradov iz mivke je prerastlo v zabavišče. Ponudba užitkov in svoboda sta pripeljali do kaosa. Pravila obnašanja so zapisana, a kršijo jih vsi povprek. Ob številnih kritikah in opozorilih je piranska občina v personi njene županje ukazala v nočnih urah zapreti centralno plažo v Portorožu. Tisti, ki so bili s tem pregnani s kopališča, opozarjajo na pravilo, ki pravi, da je obala javna dobrina in da je na njej gibanje svobodno. Vendar pravilo o javni dobrini ni splošno, izvzete so površine, na katerih poteka dejavnost (pristanišče, ladjedelnica...) in za katere nekdo skrbi (kopališča, parki, igrišča...). Na teh površinah je gibanje omejeno in nadzorovano, obiskovalcem pa je zagotovljena varnost. Zato je odločitev Občine in Okolja o zaprtju kopališča v nočnih urah smiselna in upravičena. Iz socialističnih časov smo navajeni, da je vse naše, družbeno. Težko sprejemamo omejitve, pravila. Sicer jih kar naprej postavljamo, nova in nova, a neradi se jih držimo. Najraje bi, da bi veljala le za druge. Človek je bil najprej naravno bitje, še vedno je, a postal je tudi kulturno bitje, ko si je postavil pravila. Vendar jih mora spoštovati. Nespoštovanje pravil ruši družbo. Dogajanje na plaži je ogledalo naše družbe. Morda imamo preveč pravil in bi bilo bolje, da bi se ravnali po splošnih etičnih načelih, kot je tole: Ne stori drugemu, kar ne želiš, da drugi stori tebi! Nada Kozina Obvestilo Društvo Faros Univerza za tretje življenjsko obdobje Piran, obvešča, da bo vpis v novo šolsko leto 2003/2004, od 15. do 19. septembra 2003, od 9. do 12. ure, v prostorih društva v Luciji, Fazanska ulica 1. Dodatne informacije na tel.: 05 677 41 20 od 9. do 12.ure. V ilustracijo objavljamo izbor najbolj "konkretnih, odločnih in takojšnjih" ukrepov (če pa so obrodili sadove - beri "izboljšanje razmer glede kršitve javnega reda in miru" - pa so tisti, ki so bili na mestu samem potem, ko so bili sprejeti - lahko sami preverili): • Pri določitvi obratovalnega časa trgovine Noč&Dan občina nima nobenih pristojnosti. Zaradi številnih kršitvev javnega reda in miru, ki ga povzročajo obiskovalci te trgovine v poznih večernih oz. jutranjih urah, pa občina lastniku trgovine predlaga, naj trgovina posluje do 24. ure, kot je v primeru trgovine v Piranu, na katero ni pripomb. Lastnik mora zagotoviti ustrezno število posod za odpadke in čiščenje smeti, ki jih nedvomno povzročajo obiskovalci te trgovine. Lastnik trgovine mora tudi pred trgovino zagotoviti ustrezno varnostno službo, ki ima namen zagotoviti javni red in mir. • Občina Piran obvesti tržno inšpekcijo in policijo, da v centru Portoroža obratuje vrsta gostinskih lokalov (začasna prodajna mesta na plaži in tudi drugi obrati), ki sploh niso (/ - klicaj dodalo uredništvo) prijavili ne rednega obratovalnega časa, kakor tudi niso zaprosili za podaljšan obratovalni čas (obratujejo pa do jutranjih ur), naj ukrepa uskla- jeno in v skladu s predpisi. Občina Piran bo v jesenskem času pisno pozvalo gostince, naj, v skladu z veljavnim predpisom, do 15.12. v tekočem letu za naslednje leto prijavijo redni obratovalni čas in občino zaprosijo za podaljšan obratovalni čas, ki ga določi Županja. • Občina Piran bo na dostopni cesti proti pomolu namestila dve cestni oviri. Dostop do pomola je za dostavo dovoljen ladjarjem na podlagi pridobljenega dovoljenja Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo in drugi upravičenci do 10. ure. • Centralna plaža v Portorožu se zapre v času od 23. do 06. ure (zaprejo se vsi vhodi, razen vhoda, ki zagotavlja obalno pešpot), kar velja tudi za obratovanje obratov - začasnih prodajnih mest, ki pa si morajo pridobiti potrjeno prijavo o obratovalnem času. Na območju plaže je prepovedano zadrževanje ljudi, dovoljen pa je nemoten prehod po obalni pešpoti. Informacijo o tem mora upravljalec plaže zagotoviti s postavitvijo ustreznih tabel na ustrezna mesta. • Občina bo zagotovila sredstva za tri dodatne varnostnike na območju plaže in priobalnega območja do glavnega pomola v Portorožu. Povzela: L.S.Z. 4 V - 4 Morda boste težko verjeli, a fotografija je nastala sredi dopoldneva 29. julija letos. Pravi obiskovalci so prišli na plan predvsem ponoči, najbrž tudi zaradi letošnjih temperatur. (Foto: A. Susman) Medgeneracijski prepad: kako ta stari gledajo na žur mladih Letošnje poletje je med najbolj vročimi temami izstopala tudi problematika mladinskega navala na središče Portoroža, ki je pri nekaterih vzbudila pravo paniko. Pri starejših krajanih in pri hotelskih vodstvih je bilo mnenje skoraj enotno: mladino je treba iz središča Portoroža pregnati, ker tja ne sodi. Zaustavilo pa se je pri izpeljavi naslednjega koraka tega stališča: kam pa naj ta mladina gre? Pri tem vprašanju je mnogim zmanjkalo domišljije in še najraje bi videli, da bi se "ta struktura" (kot se jih je poimenovalo) hodila zabavat v karseda oddaljene kraje, samo da ne moti koncepta razvoja turizma, ki so ga ubrali portoroški hoteli. Vendar tako le ne gre! Medgeneracijski prepad je večna matrica družbenih razmerij, ki se v vsakem času in prostoru kaže v sprecifičnih oblikah, v katerih se ta razkol razvije. Nekoč je bil problematičen rock, danes je vprašljiv techno, jutri pa se bodo že razvile nove težave. Problem je večen, v vsakem času so se stari zgražali nad sprijenostjo mladine, ki se v svoji neumnosti ne zna zabavati na način, ki si ga zamišljajo ta stari. Večno stališče je, da mladina ni spoštljiva do starih, da je v svojem divjanju brezobzirna. Pa vendar vedno ta mladina tudi ostari in počasi pozabi, da je nekoč bila trn v peti tistim, ki so bili tedaj stari. Takrat prevzame matrice razmišljanja tistih, ki so jih nekoč tlačili in preganjali. Iz plena se prelevi v lovca in nov krog se lahko začne. Če bi izhajali iz demokratičnih principov, bi seveda morali tudi mladini podeliti status družbenega subjekta, ki si zasluži svoje mesto pod soncem, zasluži spoštovanje in avtonomno izbiro načina zabave. A demokratični principi so le principi. Uravnotežen pristop, ki bi tehtal interese vseh družbenih skupin, se poruši vsakič, ko ravnanje mladih poseže v potrebe starih. Tedaj ni več demokracije, ni več strpnosti. Tedaj se aktivirajo razmerja moči, ki se seveda prevesijo na stran starih. Ker so dlje časa na svetu, so si nabrali več moči. Pa še več jih je, tako da mladi nimajo nikakršne možnosti za enakopraven dialog. Zato postanejo v boju za svoje pravice in zadovoljevanje svojih potreb dejansko brezobzirni in tedaj postanejo za stare še bolj moteči. Ker si ne morejo izboriti svojega prostora pod soncem, začnejo vsaj divjati in filo-zofirati o tem, kako bo drugače, ko bodo oni stari in bodo imeli vedno razumevanje do takratnih mladih. Tedaj se glasnost glasbe pojača, tedaj so vriski, ki motijo spanje starih, še glasnejši. Namesto, da bi se podredili pritisku, se uprejo. Tako se krog prevesi v naslednji korak, ko se konflikt še poglobi, ko ni več pardona in ko se nespoštovanje starih še okrepi. Ja, stvar je pač taka: spoštovanje si je treba priboriti. Stari bodo seveda stvari obrnili na glavo in izpostavili, da je nujna tudi strpnost mladih do njihovih potreb po miru, kar seveda povsem drži. Tudi mladi so v svoji zabavi nestrpni, tudi oni se ne zmenijo za legitimne pravice drugih, ki morajo po delovnem dnevu v nočnih urah spati. V tem začaranem krogu obe strani odmislita strpnost in spirala spora se še zaostri, saj nobena stran v svojem početju noče popustiti. Ne umišljam si, da bi lahko razrešili medgeneracijski prepad, vendar bi ga lahko z malo treznosti in predvsem odprtosti za drugačnost vsaj omilili. Mladini je v naši občini treba zagotoviti prostor, kjer bodo lahko brez omejitev sproščali svojo energijo in svoje frustracije. Da, frustracije. Ne misliti, da se živce izgublja samo v službah in da je mladina povsem razbremenjena in brezbrižna. Pristiki nanjo so pogosto ostrejši kot na stare, ki mislijo, da so vse težave tega sveta na njihovih plečih. Mladi se ukvarjajo z večjimi problemi, ne razmišljajo o vsakodnevnih malenkostih, ki pestijo druge generacije, razmišljajo kako bi se dalo rešiti svet, kako zgraditi pravičnejšo skupnost in o podobnih filozofskih temah. Ker so mladi, seveda razmišljajo po svoje, tudi naivno in nevedno, a vsaj razmišljajo. Ta stari so ta vprašanja že opustili, iz izkušenj so ugotovili, da se sveta ne da spremeniti, da so stvari pač take, kot so. Iz velikih tem so preskočili na majhne, ki tvorijo vsakdan. Vsako divjanje mladine ima zato svojo funkcijo - omogoča jim izpraznitev vseh tegob in prebroditev tega obdobja, ko se nemočni in neopremljeni z znanjem in izkušnjami soočajo z življenjem. Morajo dobiti ta prostor, zaslužijo si ga in jim končno tudi pripada. Zakaj pa bi ravno oni bili izobčeni iz naše skupnosti, zakaj si oni ne bi zaslužili prostora? Ali moramo res vsak kvadratni meter nameniti drugim konceptom, bodisi hotelskim, bodisi tistim, ki v prvi vrsti Portoroža zahtevajo popolni mir? Ne me narobe razumeti, imam razumevanje do starejših, ki jim hrup moti nočni spanec. Brezobzirno divjanje res ne sodi v središče Portoroža, a izgon mladine ni dovolj. Treba jim je ob izgonu ponuditi alternativo, treba jim je denimo urediti nasutje na Seči, kjer bi zagotovo bili manj moteči. Manj moteči, ne pa nemoteči. Popolne rešitve ni, so le optimalne rešitve, ki škodo zmanjšajo na najmanjšo možno mero. Nekdo bo to mladino pač moral trpeti v svoji soseski, sicer se bo napetost v njih le stopnjevala in nekega dne nedvomno tudi izbruhnila. V interesu starih je, da si mladi zagotovijo svojo lokacijo za zabavo. Tako zabavo, kot si jo pač želijo. Če to pomeni nabijanje techno glasbe, je to pač to. Naša skupnost kaže, da aktualnega med-generacijskega prepada ni sposobna rešiti. Nihče ni pripravljen pred svojim pragom trpeti razdejanja, nihče ni pripravljen trpeti te norosti mladih. Pa četudi je to trpljenje omejeno na nekaj mesecev poletne sezone. Očitno je edina rešitev getoizacija in oblikovanje omejenega, zaprtega prostora, kjer mladih ne bo treba gledati in poslušati. Sožitje je očitno možno le z ograditvijo, le z razmejitvijo. Ta prostor je moj, ker sem ga označil kot takega. Še dobro, da nismo psi, sicer bi vsak kvadratni meter polulali, da bi ga ja jasno označili! V prejšnjem mandatu (občinskega sveta občine Piran - op.ured.) so bili napravljeni veliki koraki na področju mladinske politike: prvič si je mladinska dejavnost sploh pridobila celotno poglavje v občinskem proračunu. Urejen je Mladinski Epicenter v Piranu, ki ponuja odlične dejavnosti za del mladine, letos je za plažo pred Korotanom skrbela študentska organizacija,... Na teh temeljih bo treba graditi naprej, pri čemer bo seveda tudi sama mladina morala narediti kaj več, kot le čakati na rešitve. Naslednji korak, ki ga bomo morali vsi skupaj narediti, je ureditev nasutja pod Sečo, kjer je mogoče urediti odlično lokacijo za mladinsko zabavo, vsaj za nekatere strukture. Tudi v skladiščih soli bi bilo mogoče urediti zabaviščni center z diskoteko. Vsekakor bomo morali mladim ponuditi prostor, kjer se bodo lahko zabavali, sicer bodo še vedno prihajali v središče Portoroža in motili vse načrte tistih, ki imajo tam drugačne interese. Strah v poštnem nabiralniku Časopisno in založniško podjetje Delo je vtaknilo v poštni nabiralnik časopis Slovenske novice. Kar tako, ne da bi ga naročili. Takoj na naslovnici je objavljena zapisana tragična vest o smrti dveh oseb in o žalujočih ostalih. Na naslednjih straneh se nizajo novice o umrlih, zapisane tako, da bralca čimbolj pritegnejo. Časopisu je bilo priloženo še pismo, ki pravi: "S Slovenskimi novicami vas gotovo pripravimo k veselemu razpoloženju." S slabimi novicami do veselega razpoloženja? Slovenske novice niso posebnost, tudi drugi časopisi so polni takih "razvedrilnih" novic. Veliki koncert na plaži navdušil! V petek, 8.avgusta, se je na centralni portoroški plaži odvil veliki koncert Jana Ple-stenjaka, ki je na glasbeno sceno prinesel oziroma še dodatno zapečatil novo ime skupine Sons iz Portoroža. Člani skupine so s svojo avtorsko glasbo in besedili zasedli prvo mesto na natečaju Primorske zvezde (ki so ga razpisale Primorske novice) in so se tako imeli priliko predstaviti pred domačo širšo javnostjo. Fantje Marko Žigon, Iztok Gustinčič, Klemen Domjo in Gregor Vlačič, spoznali smo jih lahko že v majski številki Portorožana, so se res potrudili in od sebe dali vse.V 80-minutnem pestrem programu smo imeli priliko slišati res marsikaj; od mirnih pop priredb do rokerskih, rege-ska in latino avtorskih komadov, pri dveh jih je na trobenti spremljal prijatelj Mitja Surina. Med nastopom je večkrat izpadel električni tok, kar pa fantov ni ustavilo, saj so vse pesmi odigrali do konca. Sledila je še uradna razglasitev skupine Sons za zmagovalce akcije Primorskih novic, nato še nekaj pesmi pred približno tisočglavo množico in poslovilni komad "We are the champions" Seveda pa je bil zvezda večera Jan Ple-stenjak, ki je s tem koncertom začel promocijsko turnejo svojega novega albuma Solo. Občinstvo (predvsem žensko), ki se je do njegovega prihoda skoraj podvojilo, je defini-tivno prevzel. V prvem delu koncerta je predstavil starejše hite, v drugem pa je sledila predstavitev novih skladb. Pesem Ti si z drugega sveta že lahko poslušamo po radiu, izid albuma pa pričakujemo septembra. Pleste-njaka je na odru spremljala še ekipa sedmih vrhunskih glasbenikov: Zdenko Cotič na kitari, Tomi Purič- bobni, David Morgan na tolkalih, Emanuel Toskič-bas kitara, Uroš Maver na klaviaturah, Rudi Bučar-spremljevalni vokal. Za odkritje večera pa se je izkazala mlada pevka Tadeja Fatur. Občinstvo je z zanimanjem in navdušenjem spremljalo tako Jana, kot tudi nove mlade glasbenike skupine Sons in jim s tem potrdilo svojo podporo pri nadaljnjem delu. Lepo bi bilo, če bi takšni koncerti prešli v navado, saj plaža v poletnih večerih ustvarja še posebej čarobno vzdušje, ki se mu ni moči upreti. Lovro Muženič Slovenske novice so zelo brane. Napisane so tako, da so zelo brane (ne pravijo jim zaman "revolver cajtung" - op. ured.). Niso napisane tako, da bi obogatile človeka. Človek, ki bere take časopise, pozablja živeti, v svet zre zgrožen in prestrašen. Hlastno požira novice o tem, kaj slabega se je zgodilo drugim ljudem in goji iluzijo, da se njemu pač ne more kaj podobnega zgoditi. Če pa bi se, bo njegova slika v Slovenskih novicah! "Največja temeljna psihološka in moralna razlika je razlika med nekrofiliki in biofiliki, med tistimi, ki ljubijo smrt in tistimi, ki ljubijo življenje," pravi Erich Fromm v svoji knjigi Človekovo srce. Naša družba je nekrofilska, ljubi smrt. Ljubezen je potisnjena v zasebnost. To je narobe. Kajti umremo vsi in vsak zase. Ljubimo pa ne vsi in premalo. Družba se organizira v boj proti smrti in jo odganja na vse mogoče načine: z napotki o zdravi hrani in gibanju, zaščiti pred mrazom in soncem, pred strupi in staranju... Ob tem pa napeljuje človeka k nezdravemu načinu življenja - narobe se hranimo, premalo se gibljemo, zazrti smo v materialni svet. V umetninah ne iščemo lepote ampak hočemo, da nas preseneti. Naši časopisi so polni grdih vesti, osmrt- nice so veličastne in pestujejo našo žalost. Vesti o novorojencih so zapisane drobno in v enem stavku. O ljubezni se ne govori. Omejena je na družinsko enoto, ki je ločena od drugih enot -čustveno, ekonomsko in prostorsko. Vsaka ljubezen zunaj družinske enote je sumljiva. Pa vendar je ljubezen dana vsemu človeštvu in jo človek udejanja v odnosu do soljudi. A to delo ni merjeno in ni plačano, torej ljubezen ni menjalno blago. Vesoljna ljubezen ne odganja smrti, le strah pred njo. Ljubezen poveličujejo duhovniki, govorijo o bratski ljubezni, brezpogojni ljubezni, ljubezni do vsega stvarstva, o odpuščanju, o zaupanju in veri v človeka, o dobrih mislih, besedah in dejanjih, o kesanju za storjene napake. A te besede o ljubezni sliši malo ljudi, kajti cerkvena organizacija, glasnica ljubezni, je v nemilosti zaradi drugih razlogov. Kot bi nehali jesti jabolka, ker smo v enem našli črva. Otroci rabijo ljubezen, veliko ljubezni. Če so obkroženi z nekrofiliki, ne morejo razviti ljubezni do življenja. Ustrašijo se ga in začnejo bežati v pasivnost in mamila. Ali pa nočejo odrasti. Nada Kozina SOLA ČUSTVENE INTELIGENCE sprostitev - komunikacija - vzgoja odnosov - osebni razvoj - zavedanje sebe Vabljeni na odprta predavanja in vpis: Torek, 30.9. ob 19 uri, Ženske in moški - prijatelji ali nasprotniki? Četrtek, 9.10 ob 19 uri, Čustva in razum - skupaj ali narazen? Predavanji bosta v prostorih KS Portorož, Obala 16 Informacije: tel. 01 / 433 93 03 od pon. do čet. med 10. in 14. uro www.cdk.si/sci Bernardin, Obala 4f odprt za Vas vse dni v letu od 8. do 1. ure tel. 05/674 10 04 Nudimo Vam zajtrke preko celega dne, toaste, odprte velikane, burgerje, testenine, solate, hrustljave perutničke, mehiški program, lasagne, kalamare, sladoledne specia-litete,... pa kaj bi naštevali -pridite in se prepričajte! Vabljeni! Sporočilo Društva Obzorje Piran Prijateljstvo pomeni, da toleriraš komaj še znosne napake in razvade svojih bližnjih. V portoroški Barčici so poleti obnavljali Otroci iz enote piranskega vrtca v Portorožu - Barčica - so se med poletnimi počitnicami preselili v prostore vrtca v Piranu. Tako so lahko medtem v portoroški Barčici opravili večja vzdrževalna dela, kar je med ostalim delom leta težje. V vseh igralnicah so lakirali parket in prepleskali stene. Očistili so tudi okolico vrtca, uredili in na določenih mestih postavili novo ograjo, s čemer upajo, da bodo v okolici vrtca preprečili zbiranje zdolgočasenih mladostnikov, ki so za sabo vselej pustili svoje sledove: črepinj, steklenic, različne odpadke, popisane stene... Za Barčico pa so zagotovo velika pridobitev, posebej v vse bolj vročih vremenskih pogojih, klimatske naprave, ki so jih vgradili v vse igralnice obeh enot. Za starše bo zagotovo še posebej dobrodošla novost podaljšanje delovnega časa v vrtcu. S septembrom bodo vrata vrtca odprta od 6. do 16.30 ure. Za prihajajoče šolsko leto v vrtcu še naprej načrtujejo pestro dejavnost, omogočala bo otrokom raziskovalni pristop in aktivno učenje. Vse leto bo tako potekal projekt o morju. Za obogatitev že tako zanimive teme so k sodelovanju povabili tudi ljubljansko društvo Morigenos, ki se ukvarja s proučevanjem življenja delfinov in ima pripravljene predstavitve in delavnice tudi za najmlajše. Sodeloval bo še zunanji sodelavec vrtca, biolog, ki se poklicno ukvarja, kako otrokom približati življenje v morju in na njegovem obrežju. Neva Kenda Pokleka okrasni trakovi ftordirre modni gnmM nogavice »Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.« • kemična čistilnica oblačila, odeje, zavese, pregrinjala... • šiviljska popravila krajšanje, ožanje, menjava zadrg... • vse za šivanje gumbi, sukanec, elastike, zadrge... • prodaja nogavic MURA, ^тк, ciocca... Ne le čistilnica Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790 ^VEUp na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00 Restavracija Pave! Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. Portorož - Obala 14B, tel. 05/674-41-49 k v centru Portoroža nasproti starega hotela Palace J k Menjalnica V ■ f s i f r a ODPRTO VSAK DAN OD 08. DO 21. NEDELJA OD 08. DO 21. September 2003 portorožan it. 8 _....._9J Kulturni festival Pirana XXXVIII. MEDNARODNI SLIKARSKI EX-TEMPORE PIRAN 2003 Tudi v letošnjem prvem septembrskem tednu, od ponedeljka 1. do nedelje, 7. (žigosanje platen v Piranu, v Ljubljani in letos prvič še v Celju), mesto Piran gostilo številne likovne ustvarjalce, udeležence že osemintridesetega mednarodnega slikarskega ex-tempora in četrtega mednarodnega ex-tempa keramike, dveh najuglednejših tovrstnih prireditev v Srednji Evropi, ki ju organizirajo Obalne galerije Piran (letos tudi s sodelovanjem Skupnosti Italijanov Piran, Studia Galerije Gasspar, Čokoladnice G. Tartini in Galerije Sv. Donata.) Letos je na slikarskem ex-temporu razpisanih 36 različnih nagrad: ob najpomembnejši in najprestižnejši nagradi Grand Prixu, ki letos znaša kar 350.000 Sit in ki ga podeljuje organizator, je razpisanih še petnajst Velikih odkupnih in hotelskih nagrad v vrednosti po 170.000 Sit, pa še osemnajst odkupnih, hotelskih in posebnih nagrad (med drugimi tudi sedemdnevno potovanje v Grčijo,...) v vrednosti po 120.000 Sit ter ob nagradi za najboljši akvarel, ki letos znaša 120.000 Sit še dve nagradi za to zvrst v vrednosti po 70.000 Sit. Na ex-tempu keramike pa so razpisane štiri nagrade: Grand Prix znaša 200.000 Sit in ga podeljuje Studio Galerija Gasspar, velika odkupna nagrada je v vrednosti 150.000 Sit, odkupna nagrada in nagrada za najboljše delo mladega keramika pa po 100.000 Sit. Gotovo je nagradni fond piranskega ex-tempore v višini 5.500.000 Sit tudi najvišji med tovrstnimi likovnimi manifestacijami, kar dokazuje tudi vsakoletna zelo dobra udeležba ustvarjalcev različnih generacij (med tristo in štiristo udeleženci), tudi iz tujine (v lanskem letu iz osmih držav). Zlasti v zadnjih letih pa so organizatorji zelo zadovoljni s porastom študentov likovnih akademij in najmlajše generacije šolanih ustvarjalcev (leta 2002 kar tretjina prijavljenih). Nagrade in tudi slikarska dela, ki bodo do srede oktobra predstavljena na razstavah v piranski Mestni galeriji in Čokoladnici G. Tartini, izbira mednarodna strokovna žirija, ki jo tudi letos sestavljajo uveljavljeni likovni kritiki: Janez Mesesnel iz Ljubljane, Gorka Ostojič Cvajner iz Pulja, Sergio Molesi iz Trsta, Vasja Nagy iz Kopra in tajnik Toni Biloslav, ravnatelj Obalnih galerij. Mednarodna strokovna žirija za ex-tempo keramike - sestavljajo jo Marina Baričevič iz Zagreba, Claudio Gambalonga iz Padove, Tatjana Sirk iz Kopra in Ljubica Zgonec Zorko iz Slovenske Bistrice - bo podelila nagrade in izbrala dela za razstavo, ki bo do 10. oktobra v Studiu Galeriji Gasspar Piran. Piranski ex-tempore je gotovo ena najbolj priljubljenih tradicionalnih in zato tudi najbolj obiskanih prireditev Obalnih galerij. V želji, da bi udeležencem, ljubiteljem likovne umetnosti, naključnim obiskovalcem in številnim turistom ponudili čim pestrejše dogajanje, v zadnjih nekaj letih, zlasti v prvem tednu septembra, pripravijo Obalne galerije še številne spremljajoče prireditve in razstave, kar so mediji že opredelili kot pravi kulturni festival. Tudi med letošnjo prireditvijo bodo denimo potekale keramične delavnice in demonstracije različnih tehnik (v parku med Galerijo Herman Pečarič in Meduzo 2 bo delavnico vodil Giancarlo Scapin iz Vicenze, pred Tar-tinijevo hišo pa Umberto Riva iz Vicenze), v Galeriji Herman Pečarič bo razstava del nagrajencev III. ex-tempa keramike Zvonka ПГШШИ Butkovica, Mitje Klančarja, Ivana Skubina in Sanje Stani, v sosednji Galeriji Meduza 2 bo osebna razstava keramičnih del Giancarla Scapina, ki bo v soboto zvečer tudi predaval o italijanski keramiki, v Tarinijevi hiši pa skupinska razstava Le Mura di Pirano. Vsako leto se v dopoldanskem času prvega septembrskega četrtka odraslim udeležencem na Tartinijevem trgu pridružijo še otroci Vrtca Mornarček Piran in slikajo na svojem, otroškem ex-tempore. Da bi udeležencem prireditve bilo še prijetneje in domače, pa da bi se med sabo spoznali - vsako leto pripravijo še sardeljado in izlet z ladjo ob slovenski obali. Letos prvič pa vsak udeleženec ob vpisu dobi še kartico ugodnost ArtCart, (med drugim popust za vpis že na prihodnji, 39. piranski ex - tempore in ex-tempo keramike.) Na lani prvič uvedeni mednarodni likovni delavnici "Genius Loci" - poteka v prvem tednu septembra, letos ob gostih iz Slovenije (Emerik Bernard in Milena Usenik) - sodelujejo še eminentni likovniki (iz Francije Kosa Bokšan in Petar Omčikus, iz Mehike Carlos Vidal, iz Nemčije Andreas Bausch in iz Španije Fernando Bermejo in Helena Marti, katerih dela bodo predstavljena na razstavi v piranski Galeriji Sv Donat). Organizator, Obalne galerije in soorganizator Oljkarsko društvo Štorta Piran, bosta poskrbela za prijetno ustvarjalno bivanje udeležencev v Casa de la sal v Sečovljah in tudi za to, da bodo spoznavali Slovensko Istro. Gotovo pa bo prireditev najbolj množično obiskana v nedeljo, 7. septembra, ko bo po tradicionalni celodnevni turistični atrakciji -razstavi slik na Tartinijevem trgu - prav tu, v večernih urah sledila slavnostna podelitev nagrad in otvoritev razstav v galerijah ter prijateljsko druženje pozno v noč. Nives Marvin (POZNO)POLETNI NASTOPI V PIRANU Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran je, v sodelovanju z občino Piran in Turističnim združenjem Portorož, pripravila Poletje v Piranu - promenadni koncert pihalnih orkestrov, ki bodo potekali na elipsi Tartinijevega trga. Ne pozabite se odpraviti v Piran: • v soboto 6. septembra, ko bo nastopil MESTNI PIHALNI ORKESTER ŠKOFJA LOKA z dirigentom Ivom Guli-cem, • v soboto 13. septembra, ko bo nastopil MLADINSKI PIHALNI ORKESTER PIRAN z dirigentom Benjaminom Makovcem in še 20. septembra, ko bo nastopil še enkrat. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 18. uri 30 minut. NE ZAMUDITE FESTIVALA SVETOVNI GLASBENI DNEVI NA NAŠIH TLEH! V-/Svetovni glasbeni dnevi Mednarodnega združenja za sodobno glasbo (ISCM) so ena najpomembnejših svetovnih jk manifestacij sodobne glasbe. Prireditev, prav za prav niz prireditev, je vsako leto poseben dogodek za vse, ki želijo 1 ll biti seznanjeni z novo, nenehno se razvijajočo se glasbo, pa tudi za vse glasbene ustvarjalce, ki morajo vedeti, ^мг^ / kai se v svetu g|asbe dogaja. Osemdeset let po njihovem začetku, leta 1923 v Salzburgu, bomo (od 26. septembra do 3. oktobra) Svetovne glasbene dneve gostili v Sloveniji! Prireditve (orkestralna, zborovska, komorna, solistična in elektronska glasba, glasbene instalacije, muzikološki simpoziji, glasbeni filmi, razstave, glasbeni sejem...) bodo potekala v Ljubljani, Mariboru, Postojni, Bledu, Kostanjevici na Krki in - v Piranu ter Portorožu! Pobudnik in programski nosilec festivala je slovenska sekcija združenja za sodobno glasbo, ki deluje v okrilju Društva slovenskih skladateljev. Tema Svetovnih glasbenih dnevov - Slovenija 2003 je Nova glasba za tretje tisočletje in temelji predvsem na v zadnjem petdesetletnem obdobju nastalih glasbenih delih. Svetovni glasbeni dnevi so resnično enkraten dogodek v našem prostoru, ki ga noben ljubitelj glasbe, še posebej pa ne glasbeni ustvarjalec ne sme prezreti! L.S.Z Nikakor ne gre zamuditi vsaj prireditev, ki bodo pri nas! Poglejmo njihov razpored: • sobota, 27. september ob 17.30 na Bernardinu Pihalni orkester Slovenske vojske, dirigent: Milivoj Šurbek • ob 19.30 v Portorožu, Avditorij, orkester Beograjske filharmonije, dirigent: Uroš Lajovic, solist Mile Kosi (viola) • ob 22.00 v Piranu - Mednarodna noč skladateljev, na Prvomajskem trgu - Slowind, Zagrebški kvartet saksofonov V Križnem hodniku - Ansambli študentov in profesorjev Akademije za glasbo Ljubljana: Keith A. Hamel: Refraction (Kanada), Friedrich Cerha: Fünf Stücke (Avstrija), Jean-Luc Darbellay: Gestes - Effleurements (Švica), v Tartinijevem gledališču: Univerza za glasbo in upodabljajočo umetnost Dunaj Ne zamudite priložnosti in si oglejte spremljevalni prireditvi Svetovnih glasbenih dnevov na naših tleh in sicer: od petka, 26. septembra do petka, 3. oktobra: dr. Metoda Kokole, Darja Frelih in Alenka Bagarič - Glasbena dediščina slovenskih obalnih mest do 19. stoletja v Refek-toriju Minoritskega samostana v Piranu in fotografsko razstavo v piranskem Križnem hodniku z naslovom Violina in Piran Ubalda Trnkoczya. Med festivalom bo potekal glasbeni sejem v starem mestnem jedru Ljubljane, v Cankarjevem domu pa se bodo odvijali glasbeni filmi. PROBLEMI COL "BILINGUISMO" AH'attenzione dei nostri traduttori e dei committenti di manifesti e tabelle che fiancheggiano le nostre strade. Vorrei segnalare due madornali errori (spero siano solamente due, sono un'inguaribile otti-mista) e sono cosi' vistosi che saranno probabilmente notati anche dagli Scolari delle elementari. Ecco il primo controsenso: davanti alia fermata delPautobus a Bernardino, e precisamente all'imbocco del parcheggio della pensione "Korotan", fa bella mostra una tabella bilingue che dice: "DOVOLJENO Z DOVOLILNICAMI/ESCLUSII POS-SESSORI DEI PERMESSI il che tradotto significa: NON AMMESSI I POSSESSORI DEI PERMESSI!! (v slovenskem prevodu: IZVZETI LASTNIKI DOVOLILNIC). Consiglierei di cambiare la parola "esclusi" con "consentito" o "concesso" anche per evitare degli equivoci. Ecco un altro "fiore" a S. Lucia di fronte alia posta: si tratta di un manifesto di enormi dimensioni che črede di dimostrare la nostra ospitalita' aumentando di misura anche le "T" nella parola "BENVE-NUTI" e cosi si puo' leggere un bel "BENVENUTTI" a tutto campo il che tradotto vorrebbe dire "DOBRODOŠLI"!! Un buon intenditor... Cesarina Čakajoč na dež * Invazija smradu ni zaobjela le piranskega mestnega jedra, ampak tudi Pacug, kjer si ljudje pomagajo s prekrivanjem jaškov, žal pa zelo pogosto zaudarjajo tudi pločniki v samem »mondenem« Portorožu (posebej še okoli športne trgovine). Pa ne le to - portoroški pločniki ostajajo, dolgoletnim opozarjanjem navkljub, izredno umazani. Nihče pa se ne zgane, da bi jih opral. Nadstandardu v nos smrdi Letošnje poletje je dogajanje v Piranu močno "popestril" neznosni smrad iz kanalizacije. Na piranskem komunalnem podjetju Okolje pojasnjujejo, da je posledica spleta različnih dejavnikov: od izjemnih vremenskih razmer, preobremenitve komunalnega sistema s fekalijami, suše (zato je manjši pretok vode v omrežje), povečane količine maščob, ki naj bi jo spuščali v kanalizacijo za dobičkom stremeči gostinci... in še kaj. Stanje naj bi se izboljšalo z obnovo čistilne naprave na Fornačah ter z nadaljnjimi naložbami v kanalizacijsko omrežje. Jeseni bodo v mestnem jedru obnovili kanale ob malem mandraču, v prihodnjih letih pa nameravajo posodobiti kanale na piranski Punti. Seveda vse te naložbe zahtevajo velika sredstva, zato bodo potekale postopoma, več let. Na Okolju ob tem poudarjajo, da je Občina Piran tudi na področju čiščenja odpadnih voda že dosegla nadstandardno stanje, saj jih marsikje spuščajo v okolje neprečiš-čene. V naši občini pa hkrati že poteka gradnja novih omrežij in čistilnih naprav v zaledju, s čemer bo naša občina presegla celo običajne evropske standarde. Do celovite obnove celotnega kanalizacijskega sistema pa si lahko pomagamo le s poskusi zmanjševanja smradu: z dodajanjem encimov, vpihovanjem zraka in s posebnimi biofiltri. L.S.Z. Foto: Marjeta B. _ • i-r-o-.. — утјјјј^чита^ Цт> September 2003 portorožan st. в Piranski toponimi Mesto so meščani, hiše in ulice. Hiše stojijo, ljudje se menjavajo - stari se umikajo mladim in jim prepuščajo, kar imajo, znajo in kar ljubijo. Mesto je polno spominov in zgodb. Vsak kamen v mestu je nekoč nekdo imel v roki. Mesto je gledalo in poslušalo. Piran se je pred pol stoletja razklal. Skoraj vsi prebivalci so odšli. Hiše so ostale. Piran, kakršen je bil, je izginil. Novi naseljenci so napolnili hiše, prazne lupine, in si v njih ustvarili svoj svet. Hiše so onemele. Stari spomini in zgodbe so se skupaj z prejšnjimi prebivalci poiskali nove domove po svetu. Vanje so naselili svoja telesa. Njihove misli selijo piranski svet iz resničnosti v dušo. Zanje je vsa preteklost nebeško lepa in sedanjost krivična. Prihajajo v Piran, da osvežijo spomine, pozorno opazujejo, kaj počnejo novi prebivalci v njihovem mestu. Boli jih, če izginjajo simboli preteklosti. Piran je še vedno njihov. Novi prebivalci počasi spoznavajo mesto, njegovo zgodovino, vse, kar je bilo ustvarjenega. Govorijo o kulturni dediščini. Niso je podedovali ampak pridobili s priselitvijo. V njih raste spoznanje o bogastvu in skušajo J I V ■ f s i f r a ga ohraniti. Ponosni so na arhitekturo, soline, GiuseppaTartinija, obzidje, zgodovino... Nekaj moti. Krajevna imena. Preveč so nova. V starem mestu nova imena ulic nekaj prikrivajo. Želja brisati zgodovino izdaja nela-godje današnje oblasti. Upanje na pozabo. A "Historia vitae magistra" (zgodovina je učiteljica življenje), so rekli stari Rimljani. Tisočletni Piran se ponaša tudi s starimi imeni, toponimi. Pripovedujejo, kako je mesto rastlo, kaj so njegovi prebivalci delali, koga so častili, kako so govorili... Ulice imajo svojo zgodovino. Slutimo jo, ko stopamo po njih. Imena so zapisana v starih listinah, po ulicah je teklo življenje, o katerem si pripovedujejo nekdanji Pirančani, ki danes živijo v Trstu in v drugih krajih po vsem svetu. Zadnje preimenovanje se je zgodilo pred pol stoletja, po priključitvi Pirana Jugoslaviji. Stara imena so živa priča bogate zgodovine, zato je prav, da jih poznamo. Tako kot slavimo Tartinija, kot se ponašamo z lepo arhitekturo in zgodbo o beneški hiši na Tartinijevem trgu. Starih imen skoraj ni več. Ostal so Tartinijev in Zelenjavni trg, Kriva ulica, Grajska, Miljska, Vrtna in Savudrijska ulica, Pusterla in Punta. Danes imamo v Piranu trge, ulice in nabrežja, po starem so bile piazze, piazette in piazzali, vie, calli, sentieri, carrare, rate in contrade, rive, scale, scalele, androne, erte, campi, mandracchi in porti, punte, loggie... Mesto je bilo razdeljeno na rione. Veliko krajev je bilo imenovanih po svetnikih (Calle San Pietro je sedaj Kajuhova ulica), po ljudeh, ki so se proslavili v znanosti, umetnosti, politiki, teologiji, vojski (Calle Andrea Dandolo, imenovana po podestatu, danes bi rekli županu, je sedaj Vegova ulica), po obrtnikih, ki so živeli v Piranu (Via Creta je danes Marušičeva ulica, na njej so delali lončarji). Ulica z lepim razgledom je bila Via del Paradiso, danes je Gortanova ulica, ob robu mesta je rastel figov nasad, zato je bila tam Via Figarola, danes je to ulica Alme Vivode, Riva Dante je sedaj Kidričevo nabrežje, hiš Miralonda (očudovalke vetrov) na Pusterli ni več. Danes je manj imen, kot jih je bilo včasih. Ulica IX. korpusa obsega vse, kar je bilo včasih Carrara Grande, Erta delle Torri in Rato di San Nicolo. Nekatere ulice so bile večkrat preimenovane - najprej so jih imenovali prebivalci, v teku stoletij so bile preimenovane po svetnikih, politikih in vojakih. Tako je bil Turšičev trg najprej Tribio in nato Piazza Kandier. Najbolj trdno se v Piranu držita glasbenik Giuseppe Tartini in pesnik Dante Alighieri. Marsikatero ime bi sodilo v ropotarnico zgodovine, ker se ni prijelo. Po petdesetih letih meščani še vedno rečejo Trgu bratstva in enotnosti - Rokov trg. Veliko imen je takih, ki nimajo s Piranom nikakršne zveze, dokazujejo le, da je Piran v Sloveniji. Veliko je takih, ki se ponavljajo po številnih slovenskih mestih (Marxova, Leninova, Vojkova...), ali so težko predstavljivi (IX. korpus). Po starih mestih vidiš danes poleg veljavnih imen ulic še stare toponime. Tudi Piran jih bo imel nekoč. Zadovoljni bodo vsi Pirančani, tudi tisti, ki ne živijo v Piranu. Nada Kozina Društvo Obzorje Piran nudi svetovanje vsem ljudem v duševni stiski. Na osebni razgovor se lahko prijavite vsak delovnik od 10. do 14. ure. Tel.: 041/954-769. Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/640-11-10, fax: 05/640-11-11 OBALA V MALEM nepremičnine www.si(ra-nepremicnlne-sp.si immobili NAKUP, PRDDAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Nostalgija spomina AMARCORD: O MESTU, ŽENSKI IN O SKRIVNOSTIH SPOMINJANJA.. ..In vsi ti spomini se ne bodo utopili v morju, kot solze na dežju... Pisati o mestu, kjer živiš, kjer delaš je kot pisati o ženski, ki jo ljubiš. Nikoli ne moreš zaokrožiti skrivnosti, ki jo nosi v sebi, nikoli ne moreš do konca izreči besed, ki bi opisale tvojo začudenost nad tem, da je, da živi in se kot sončnica razpira pred tabo. O stvareh, ki jih imaš neskončno rad, je potrebno pisati z distanco, vedno nas je strah, da nas bo lepota použila do konca, da ne bo od nas več ničesar ostalo. Kritiziraš in ocenjuješ z včasih pretrdimi besedami, vedno samo pokrajine, telesa in duše, ki ti nekaj pomenijo, za katere ti ni vseeno... Ne želim biti patetičen, ampak mesta v katerem živiš, si ne izbereš, mesto je kot ženska, kot usoda, ki ti je namenjena... Spominjam se, ko sem kot štirileten, suhljat otrok stopicljal po Piranu z velikimi, začudenimi očmi. Hiše so se mi zdele kot velikani, ki me tiho pozdravljajo z veličastno zgodovino nekih davnih obzorij velikega sveta, ki ga še danes dobro ne razumem. In če so meje našega sveta meje našega jezika, potem naj se vse naše bolesti in žalosti utopijo v morju, tukaj in sedaj!!! Spominjam se rakcev, ki so se sprehajali na stopnicah do morja. Spominjam se bučne glasbe in zelenih zaves, ki so branile pokukati v kraljestvo prepotenih teles. Spominjam se vseh košarkaških dvobojev v Luciji ob morju, na najlepšem igrišču na svetu. Spo- „ minjam se bršljana, terase, pivske * _ . vznesenosti in neskončnih razprav o smislu in ženski želji. Spominjam se Lah-koživke, jadranja, Tomasa, Boksarja in tisoč najlepših deklet, spominjam se pokojnega Puščice, kako je z dolgimi koraki meril piranske ulice, spominjam se rdečelasega pokojnega Floka in starega Gostišča na obali, kjer so se naročale neskončne runde. Spominjam se pokojnega Simona, kako je ponosno stal v svoji pisarni pod dvigalom, spominjam se pokojnega košarkarja Matjaža Dolinška, njegove poštenosti in srčnosti, spominjam se pokojnega Igorja Franka in njegovega deškega hrepenenja, spominjam se pokoj- . _1 ШШшјр**** nega ribiča Šekša in njegove kot v morje utopljene brade, spominjam se pokojnega Boža Šutaka, kako je pod mojim oknom prijazno klepetal z mimoidočimi, spominjam se visokega slokega pokojnega Saša, kako je elegantno plaval pod koši, spominjam se, KLIMA NAPRAVE PANASONIC MITSUBISHI TOSHIBA - ugodno posredovanje kreditov Banke Koper - brezplačno svetovanje in ogled prostorov - servis in vzdrževanje zagotovljeno, - garancija do 5 let na kompresor Edvard Brajko s.p. INSTALACIJE TRAMONTAL CSM: 041/628-658 spominjam se Knapa, ki je bil strup za intelektualke, spominjam se pokojnega Tuljota z zlatimi rokami, spominjam se načitanega pokojnega Boža Sutloviča, ki se je po otroško igral z ognjem in še veliko mestnih originalov, ki so Piranskim cestam pustili neizbrisen pečat... Spominjam se Stipetovih briljantnih govorov, njegove retorične spretnosti. Vedno znova me presune, kako lahko šestinosemdesetletni Bogič s polnimi jadri pristane v malem mandraču! Spominjam se slikarke Nine in njenih mavričnih oči, spominjam se Petra Čižmeka, njegove filozofske drže, njegovega počasnega, harmoničnega čiščenja mrež. Spominjam se letnega kina ob morju, kjer sem v najstniških letih, malo gledal na platno, malo pa poslušal pesnico in znano filmsko igralko, pokojno Milo Kačič, ko je na glas dajala duhovite pripombe. Ko nismo imeli denarja, smo filme gledali z hriba nad kinom, od koder so včasih na ljudi tam doli padala jajca. Spominjam se Portoroža, prvega plesa, prvega poljuba in starejše tujke, ki me je popeljala v skrivnosti čutnega. Ta obala, to morje mi je vzelo nedolžnost in še danes čutim vonj nekih davnih spominov, vonj ženske, ki me poplavlja kot morje: strah me je, bojim se, a se mu ne morem upirati... Pravijo, da veliko ljudi zbeži v Piran, daleč proč od ponorelega sveta. Privlači jih mediteranski, upočasnjeni ritem, ki je vsaj enkrat počasnejši od ljubljanskega: primerjajte samo hitrost korakov ljudi na Čopovi in upočasnjeni tempo samotnega sprehajalca ob morju...zakaj bi hiteli saj nam sončni zahod ne more uiti!? Piran ne beži, ne hiti, ne prihaja in ne odhaja. Razprt je kot zaljubljena ženska, kot metafora, kot knjiga, kot pesem, ki jo je potrebno prebirati vedno znova in znova z molkom, s tišino, vznesenostjo, ... Sprehodite se po spominu na žive in mrtve Pirančane, ne pustite, da utonejo v breznu sna. Igor Bizjan September 2003 portorožan it. 8 45 LET PLESNE SKUPINE METULJ V okrilju Kulturnega društva baletne skupine Metulj iz Pirana aktivno deluje štirideset članic starih od 6 do 19. let Mentorica in predsednica društva je že devetintrideseto leto gospa Lidija Pogačar, s katero pri sestavi koreografij sodeluje tudi Nataša Pogačar. Letošnje leto je bilo za "metuljčice" še posebej pestro. Tako se je skupina v avstrijskem Oberwartu maja udeležila vsakoletnega mednarodnega plesnega tekmovanja, kjer so se zvrstile vaje, kvalifikacije, tekmovanje in zaključna gala predstava, na kateri so nastopili najboljši plesalci letošnjega tekmovanja. V skupnem seštevku točk je Nataša Pogačar s plesno koreografijo z naslovom "30 minut" v kategoriji senior solo modem dosegla odlično drugo mesto. Letos se je plesna skupina Metulj prijavila tudi na državno tekmovanje plesnih skupin, kjer so naše plesalke po uspešno opravljenem predtek-movanju, sodelovale na 11. republiškem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus - ena plesna miniatura. Letošnja tema tekmovanja je bila "iz našega muzeja", zato so Nataša Pogačar, Adriana Topolovec in Laura Cocetta pripravile posebno koreografijo z naslovom Forma viva. S svojim nastopom so prepričale zahtevno žirijo in v svoji kategoriji dosegle tretje mesto. Tudi sicer plesna skupina Metulj vsako leto pripravi dve samostojni plesni produkciji: eno v okviru novoletnih prireditev za otroke, drugo pa ob zaključku šolskega leta. Zaključna prireditev z naslovom Na metuljevih krilih je bila, kot vsako leto, v mesecu maju v Tartinijevem gledališču v Piranu. Na zaključni produkciji so se predstavili vsi člani skupine in navdušili številno občinstvo. Priznanja za pet letno uspešno delovanje so letos prejele: Eva Tancer, Neža Motovina, Nataša Fran-čič in Julija Vranešič, za 10 let pa Laura Cocetta in Lea Bajec Plesna skupina v Piranu slavi letos častitljivo obletnico: ustanovljena je bila leta 1958, 45 let delovanja. V prvih letih jo je vodil priznani koreograf Stanislav Hiti, leta 1964 pa je mentorstvo prevzela gospa Lidija Pogačar, ki skupino vodi še danes. Visok jubilej bo plesna skupina Metulj počastila s posebno plesno prireditvijo (predvidoma bo v mesecu oktobru). Ob tej priložnosti bo skupini podeljeno tudi eno najvišjih priznanj, ki jih za plesno področje podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Listino Mete Vidmar in plaketo občine Piran. Flip uspešen tudi na glasbenem področju Da se Flip ukvarja tudi z glasbo in petjem, je že dlje časa znano, morda pa ste spregledali, da so letos Flipice in Flipki izdali že peto audio kaseto in zgoščenko, da je lani na februarski oddajo Orion na TV Slovenija zmagala njihova pesem Do vsakega srca (s kar 10.200 glasovi). Nedavno pa so si izbojevali še eno pomembno pevsko zmago: njihova pesem Sonce, morje in mi avtorjev Aleša Lavriča in Mojke Mehora Lavrič v izvedbi Flipice Leje Romane Zupančič in Flipovega zbora je v Izoli prepričala člane strokovne žirije otroškega Fens festivala, ki so jo postavili na zmagovalno mesto. Pesem so seveda s plesom popestrili Flipovi plesalci. Uspešno so Flip zastopali tudi Žiga Rustja, Ana Janičijevič in Lea Žagar s pesmijo Dan nam je dan, prav tako avtorjev Aleša Lavriča in Mojke Mehora Lavrič na najstniškem Fensu. * Center za socialno delo Piran se je letošnje poletje iz Pirana preselil v Lucijo in sicer ima po novem svoje prostore v Trgovsko poslovnem centru. Njihov novi naslov je: Center za socialno delo Piran, Obala 114, Lucija, 6320 PORTOROŽ. Dobite jih na telefonski številki 671 23 00 in na faxu 671 23 09. Piranski dvojni dvojec šesti na mladinskem SP Veslaški sprejem v solinah V sečoveljskih solinah, pri društvenih prostorih Veslaškega kluba Piran, so veslaški zanesenjaki pripravili svečan sprejem mladih domačih veslačev Andreja Pistotnika in Tilena Vodlana, ki sta na nedavnem svetovnem mladinskem prvenstvu v Atenah osvojila odmevno 6.mesto v dvojnem dvojcu. Tudi sicer je bila "slovenska ekspedicija" -v Grčiji je sodelovala s štirimi čolni - sila uspešna. Vrnili so se z dvema medaljama. Dvojec brez krmarja je osvojil zlato, dvojec s krmarjem pa srebrno medaljo. Med številnimi navzočimi na sprejemu so bili tudi direktor Solin d.o.o. Alojz Jurjec, direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič ter predsednik kluba Joško Joras. Jurjec je v nagovoru navzočim optimistično dejal, da se, potem ko so Soline d.o.o. tudi uradno dobile koncesijo za upravljanje s solinami, kažejo boljši časi tudi za veslanje. Predsednik kluba Joško Joras je za Portorožana povedal, da si piranski veslači po 12 letih domovanja v solinah želijo trajne rešitve prostorskih težav, radi bi dokončno uredili lasten status v prostorih. "Veslanje ima v Piranu stoletno tradicijo. Dolgo smo hodili po temnem hodniku, po vzpodbudnih besedah direktorja Solin pa se nakazujejo boljši časi. Upamo in si želimo, da bi veslaški klub, ki ima v teh krajih stoletno tradicijo, zasedel v piranski občini mesto, ki mu pripada. Radi bi, da bi se vsi držali obljubljenega in da se počasi ustvarijo pogoji, ko bodo mladi lahko v vsej polnosti doživljali čudovito okolje solin in tudi dosegali še boljše športne rezultate. Veslaški klub Piran šteje 54 članov, premoremo pa 25 čolnov." Andrej Žnidarčič V PIRANSKI OBČINI JE BALINANJE V RAZMAHU Tudi letos so se zvrstili uspešni nastopi balinark in balinarjev domačih klubov, ki nastopajo pod okriljem območne balinarske zveze Slovenska Istra Koper. Tekmovanj se udeležujejo štirje balinarski klubi z območja piranske občine: Mlinar Padna, ki nastopa v super balinarski državni ligi, Antena Portorož v prvi državni ligi, v območni ligi tekmujejo bali-narji Lucije (upamo, da so govorice o odstranitvi njihovih balinarskih stez pri restavraciji Taverna izvite iz trte!) ter Prijatelji, ki nastopajo v ženski ligi območne balinarske zveze Slovenska Istra. Pa naštejmo že kar presenetljive rezultate ekip, posameznic in posameznikov, ki so se nanizali v tem letu! S prednostjo šestih točk v območni A ligi vodi Balinarsko društvo Lucija, v ženski pa Balinarski klub Prijatelji. Na mladinskem območnem prvenstvu posameznikov je član BK Antena Nikola Đorđevič osvojil prvo mesto, na državnem prvenstvu pa tretje mesto med posamezniki. V članski konkurenci posamezno je bil Mitja Kragelj, član BK Antena, prvi član kluba Mlinar Padna Aleš Grižon je bil tretji! Prvak območne balinarske zveze v natančnem zbijanju je Robert Kontič (Antena Portorož), njegov klubski kolega Mitja Kragelj pa je zasedel četrto mesto. Območni prvaki v dvojicah so postali člani BK Antena-2 (Kragelj, Šuligoj, Goljuf) pred prvo ekipo BK Antena (Kontič, Mezgec in Zdravko Taškar), tretje mesto je osvojila ekipa BD Lucija (Požar B., Husanovič Kemal in Enes). Pri članicah so si na območnem prvenstvu posameznic vsa štiri mesta razdelile balinarke BK Prijatelji Portorož: Veronika Fuks, Silva Černe, Pavla Pavlič in Marija Mlinar. Tudi pri dvojicah sta slavili članici BK Prijatelji: Rozita Šušmelj in Gioconda Domio. Lucijčan Bojan Taškar je v vrstah BK Luke Koper osvojil naslov območnega prvaka v hitrostnem zbijanju. Naj poudarimo, da so vsi letošnji naslovi območnih prvakov OBZ Slovenska Istra pristali v rokah balinarjev in balinark iz občine Piran, kar je dokaz - da se pri nas dobro balina! Z.T. Dvojni prvak pri posameznikih in v dvojicah, člana BK Antena Portorož triindvajse-tletni Mitja Kragelj priča, da se balinarstvo uveljavlja tudi med mlajšimi. Si morda že krvodajalec? Če (še) nisi, premisli... da rešuje kri življenje: danes moje, jutri tvoje, vedno naše, edino! Če si med 18. in 64. letom starosti, se oglasi na Oddelku za transfuzijo pri Splošno bolnišnici Izola na darovanje krvi, ki deluje vsak torek med 8. in 12. uro, četrtek med 8. in 16.30 in petek med 8. in 10. uro. Pred odvzemom krvi vas bodo zdravniško pregledali, zato vas prosimo, da za zajtrk ne zaužijete mastnih jedi (vključno z mlekom ali mlečno kavo, lahko pa popijete čaj, črno kavo, jeste kruh, marmelado, sadje in podobno). Hvala za vaš plemeniti odziv. OZ Rdeči križ Piran LV№ ŠPORT TRGOVINA in SERVIS KOLES PORTOROŽ-LUCUA, Obala 127 V KRIŽIŠČU URNIK: vsak dan od 8 do 12 in od 17 do 21 sobota od 9 do 12 Teh: 05 677 10 70 e-mail: lucmag@siol.net_ PISMA Odgovor na članek Ponovno o krivdi za stanje športa v občini (objavljen v Portorožanu št. 6/7, julij 2003 v Pismih Portorožanu) Iskanje vedno novih neresnic - ob vseh javno objavljenih sprejetih dokumentih (programi, poročila...) in z vedenjem, kako potekajo občinski postopki - je nemoralno in neetično sprenevedanje (avtor članka Sebastjan Jeretič - op.uredništva). A vseeno moj odgovor na članek: Letna poročila (potrjuje jih občinski svet) so živi dokaz, kako angažirano deluje Športni center Piran v javnem interesu na področju športa: od suporta športu v vrtcih, osnovnošolskih in srednješolskih tekmovanjih, v organizacijskih povezavah z Olimpijskim komitejem Slovenije in Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport R. Slovenije do prenosa informacij do klubov. Vedno znova sodelujemo v slovenskih natečajnih akcijah, najsi bo v smislu popularizacije športa, prireditev za mlade (Mladinske poletne igre Alpe Jadran...) ali pri organiziranju športnega preživljanja prostega časa za mlade (Hura prosti čas...). Ob kančku zanimanja za šport ni mogoče prezreti te dejavne vloge Športnega centra. Če hočete, se temu lahko reče tudi aktivna politika v športu. Kot javni zavod smo zavezani delati skladno z občinsko proceduro sprejemanja proračuna. Občina posreduje dovoljene indekse rasti za tekoče transferje, v fiksnem znesku pa se odobri delež za investicijsko vzdrževanje in nabavo opreme. Za investicije smo vsako leto predlagali določene naložbe ali pripravo dokumentacije ali izgradnjo manjših objektov, celo prijavljali smo se na javne razpise za sofinanciranje s strani države. Skupno se je od leta 1996 občini za prvo branje posredovalo 32 predlogov. Za neuvrščanje niti v prvo branje je vedno sledilo pojasnilo, češ "sedaj imamo druge pomembnejše projekte, ko napravimo to, pride na vrsto šport." Sicer pa predlagam, da najino javno dopi- sovanje zaključiva, kajti organizacijska in strokovna angažiranost (moja in sodelavk) za šport in v dobro - predvsem športa mladih - je nesporno jasna, kot vaša politična opredeljenost, ki ne temelji na poznavanju, strokovnosti, rezultatih, izkušnjah, ampak na preprosti logiki vašega arogantnega prav. V kolikor bi kot svetnik skrbno prebirali naša poročila in programe (ob določenem potrebnem strokovnem suportu), bi dvomov v ŠC Piran in direktorju ne bilo, ostala bi samo načelna politična vprašanja strateškega razreza proračuna, pri čemer pa ŠC Piran niti ne sodeluje, niti ne odloča. Direktor Zdenko Vozlič, univ.dipl.ing. borzno posredniške družbe Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da bo najbolj donosen. Zato ravnajte modro in poiščite nasvet strokovnjakov PFC _Interfin Primorski Finančni Center Interfin v Kopru, Pristaniška 12, tel.: 05/663-31-00 r Kosmetika ßcuta Nooah . £epa ceiia /, 6320 РолЈолоф JV r Nega obraza Nega telesci Ajurveda masaža Klasična masaža Tui-na masaža Depilacija Manikura Pedikura Infrardeča savna Solarij Refleksna masaža stopal Uni UNID d.o.o. Piran #m I a d i n s k i servis # Internet storitve,web design Župančičeva 14, 6330 Piran tel./fax 05/673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož tel./fax 05/674-70-18 http://www. klub-mp. si Email:servls@klub-mp. si Društvo Obzorje Piran: Vprašanje, če se da v provinci ustvarjati velike metafore. Poskusi, pa se boš zaletel v prvo ograjo! September 2003Ј Odgovor na pismo Kaj menite vi šolniki?, objavljeno v vaši julijski številki Napisal bom nekaj besed, s katerimi bi rad pojasnil časovni potek pouka na naši šoli. Gimnazijski učni načrt, ki ga sprejme Strokovni svet za splošno izobraževanje (najvišji strokovni organ za splošno izobraževanje v Sloveniji), je zelo obsežen, tako da ima vsak gimnazijec, ne glede na letnik, od 31 do 33 ur pouka na teden. Poleg tega se dijak pri informatiki, vseh naravoslovnih predmetih (kemija, fizika, biologija) in športni vzgoji delijo v skupine, kar še dodatno časovno obremeni urnik. Tako ima vsak dijak v povprečju od 6 do 8 ur pouka na dan, kar je tudi po mojem mnenju velika obremenitev, vendar tu šola ne more sam nič spremeniti, števila ur ne moremo zmanjšati. Pouk se prične ob 7.10, vendar imajo pouk pretežno manjše skupine, ki so posledica zgoraj navedenih delitev in v manjši meri gre za pouk celih oddelkov. Pri športni vzgoji je problem v tem, da nimamo svoje telovadnice, delimo si jo še z italijansko osnovno šolo in bližnjim vrtcem, posledica pa je seveda ustrezna razdelitev dopoldanskih terminov v telovadnici. Res pa je tudi, da od 17 skupin pri športni vzgoji le 4 na teden pričnejo pouk ob 7.10, ostale imajo športno vzgojo kasneje. Predura nasploh ni priljubljena niti pri dijakih niti pri učiteljih. Lahko bi se ji sicer izognili, tako da bi pričeli s poukom ob 8.00. V tem primeru bi se urnik pač pomaknil za eno uro naprej, namesto ob 14.00 ali 15.00 bi se pouk končal ob 15.000 ali 16.00. Težava bi se tako prenesla na drugi konec urnika, izginila pa ne bi. Že sedaj je namreč tudi nekaj pripomb, da se pouk zaključi prepozno. Problem bi verjetno rešili z zmanjšanjem števila ur, kar pa ni v naši moči ali pristojnosti. Še o zamujanju: neopravičeno zamujanje je po Šolskih pravilih, ki jih je izdalo Ministrstvo za šolstvo, lažja kršitev in ni dovoljeno. Ugotavljanje, ali je nekdo upravičeno ali neupravičeno zamudil začetek ure, lahko včasih v razredu povzroči resne konflikte ali pa vsaj nepotrebno trošenje časa, zato pač nekateri učitelji pri zamujanju uporabljajo nekoliko trše prijeme. Vsekakor pa lahko dijak, ki misli, da je bil oškodovan, uveljavi svoje razloge pri svojem razredniku na razredni uri. Na koncu še drobec: učiteljski poklic pri nas nasploh nima zelo velikega ugleda, čeprav je vsaj na področju medčloveških odnosov eden najtežavnejših. Ko učitelj vstopa v razred, ima pred sabo približno 30 zelo različnih oseb, ki jih mora pripeljati do določenega cilja in je pri tem pod bolj ali manj stalnim nadzorom staršev, države in tudi dijakov samih. Dijaki mnogokrat konstruktivno sodelujejo, vendar mnogokrat se iz različnih (včasih tudi opravičljivih) razlogov upirajo in ovirajo pouk, pa še mnogo jih je... Če pa greste recimo k zdravniku ali zobozdravniku, vam običajno še na pamet ne pride, da bi se mu kakorkoli upirali ali ovirali njegovo delo. Pa še: zdravnik ima običajno le enega pacienta naenkrat. Ravnatelj Borut Antonič Pritisk Merjenje krvnega pritiska, ki ga izvaja prostovoljka Rdečega križa, se bo v prostorih Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16 v Portorožu, ponovno pričelo v sredo, 10. septembra od 10. do 11. ure. VABLJENI! Abbiamo ricevuto dall'AVIS di Castel Goffredo la seguente let-tera indirizzata a tutti i nostri donatori di sangue! ALLA CROCE ROSSA DI PIRANO Alia cortese attenzione della Presidente Signora Ana Jakic Gent.ma Signora Ana, dal profondo del cuore desidero esprimere a Lei e a tutti i Suoi collaboratori il mio ringraziamento per la calorosa accoglienza che ci avete riservato durante i festeggiamenti del 50o Anniversario dei donatori di sangue di Pirano. Questa occasione ci ha visti ancora una volta riuniti, a festeggiare insieme i donatori di sangue che con il loro gesto semplice, ma di vitale importanza, esprimono il valore su cui poggiano le basi le nostre due associazioni. II mio grazie va anche ai cittadini di Pirano che, ospitandoci nelle loro case come amici, ci hanno reso piacevole la nostra visita nella Vostra citta'. Con l'augurio di portare avanti insieme il cammino che iniziammo tanti anni fa, Le porgo i miei piu' cordiali saluti. II presidente dell'AVIS Oscar Perboni PORTOROŽANOV GURMANSKI RECEPT: RICETTA DI FINE STAGIONE: FETUCCINE E ZUCCHINE Eccola, breve e buona, una cenetta che si puo' preparare in due tempi preparando le fetuccine in anticipo. Preparate una pastella con 3 uova, 200 gr. di latte e 100 gr. di farina (una presina di sale). Friggere in padela come crepelle (palačinke) e, dopo raffreddate, arrotolarle e tagliarle a fetuccine. A parte saltare in una teglia nel-l'olio caldo un petto di polio tagliato a cubetti, dopo aggiungere 3 zucchine tagliate a piccoli pezzetti, sale, pepe, ma - chi lo desidera - invece del pepe, curry. Quando le zucchine saranno rosolate, mettere nella teglia anche le fetuccine e saltare sul fuoco per pochi minuti. Parmigiano e il gioco e' fatto!! Buon appetito da Cesarina VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA Garažna hiša pred piranskim pokopališčem naj bi bila nared septembra, toda zaenkrat tam še zmeraj zija samo velika luknja, kjer izvajalec še kar koplje in koplje. Kaj se dogaja? Na pol si že sam odgovoril: izvajalec koplje, ker je očitno tam nekje založil načrt, iz katerega je razvidno, kakšna dela sledijo potem, ko je skopana dovolj velika luknja. Mislim, da imam kot davkoplačevalec pravico vprašati sledeče: zakaj so na nekaterih odsekih občinskih cest položili cestne ovire (ležeče policaje), zatem pa vse odstranili kot neprimerne? Kdo s površnim delom zapravlja moj denar po principu "kufre gor, kufre dol"? Ne gre za površnost ampak za učenje iz napak. Boš videl, kakšne ceste in drugo infrastrukturo bomo imeli v občini, ko bo za nami še kakšno desetletje delanja napak! Menda so turisti (pa tudi domačini) hudo godrnjali, ker se letošnje poletje v nočnih urah niso smeli sprehajati po portoroški plaži. Kakšno obmorsko letovišče pa je to, kjer si človek ne more privoščiti nočnega kopanja, sedenja na terasi prijaznega plaž-nega lokalčka ali uživati ob pluskanju valov v mesečini? Zakaj se naši turistični delavci ničesar ne naučijo od drugih obmorskih turističnih dežel? V primerjavi z drugimi deželami imamo v naši občini malo morja, zato ga moramo skrbno čuvati. Zazidamo ga s stavbami, da ga z mestnih ulic in sprehajališč ni videti, ponoči pa ga hrabro branimo pred tatinskimi sprehajalci, ki gredo potem občudovat morje v Izolo ali Koper (in kajpada pustijo tam tudi kakšen tolar). V dnevnem tisku smo prečitali, da so v hotelu Piran nekemu turistu znižali ceno storitve, kar je zahteval zaradi smradu iz kanalizacije, ki je nekaj dni motil tamkajšnji mestni predel. Ali je to res? Res je! Toda sumimo, da so smrad zakuhali kar turisti sami, da bi z zvijačo dosegli znižanje cen... Kako komentirate hrvaške načrte o razmejitvi morja v Piranskem oziroma Tržaškem zalivu? Ni vredno besed! Prepričani smo, da gre za posledice hude poletne vročine, ki tolče na streho banskih dvorov v Zagrebu! Če bi imeli možnost odločanja - komu bi podelili občinsko priznanje Zlati grb? Iznajdljivim turistom, ki v našem kraju kljub kroničnemu pomanjkanju oznak vseeno zmeraj pridejo tja, kamor so namenjeni. Slišali smo o zasebni tožbi krajanov, ki tožijo direkcijo za ceste, ker še ni postavila obljubljenih hrupnih pregrad ob magistralni cesti skozi Lucijo. Ali mislite, da bodo tožbo dobili? Seveda jo bodo! Ne vemo pa, koliko bo šlo to do srca direkciji za ceste oziroma kaj bo storila... Letošnje poletje je bilo v naši občini veliko zares lepih kulturnih in zabavnih prireditev, pogrešali pa smo več dogajanja na ulicah (godbe, folklorne predstavitve, razni sprevodi itd). No, veš kaj! Če pa na naših ulicah ni bilo živahno! Si mar spregledal slalome motoristov med avtomobili in rolkarjev med pešci? Kaj pa mlade turistke v skoraj neopaznih biki-nijih? Pa kosmati, valujoči trebuhi starejši gospodov na poti na plažo? Kaj pa vesela mladina in njihove vokalne skupine tik pred sončnim vzhodom? Kaj pa prijazno žvižganje avtomobilskih alarmnih naprav ob vsaki uri dneva in noči? In tako naprej... Sonja Požar, Lucija > ^ v TPC Lucija Obala 114. 6320 Portorož % FUJIFILM C atlOll OtYMPUS -Izdelava fotografij iz vseh fc^ JIvt t *|| * klasičnih in digitalnih medijev " ' -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: SECTCR DB 77РРП 1»°«' WA1CH.4 BREIL TISSOT t-t-t-IV^» PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za Portorožana pa so tokrat darovali: Angela FLEGO 1.000 .tolarjev, družina STANČIČ 3.000 SIT, Darinka ARKO 2100 SIX Ana in Aleksander ŠKRABAR 3.500 SIT, družina ROVŠ-NIK 5.000 SIT, Cvetka BAJUK 1.000 Sli; družina SEJDINOVSKI 2.000 SIT in družina STANOVNIK 5.000 SIT. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v i. nadstr.) ali po položnici na transakcijski račun KS Portorož pri UJP-Urad Koper št. 01290-6450836431 s pripisom "Za Portorožana". Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana. P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI & Stoječo zamrzovalno skrinjo CANDY Super s 6 predali, 250 I, staro 4 leta, ugodno prodam, tel.: 05/6773-104, Evelina. Drsna garažna vrata dimenzij 230 x 250 cm oddam. Informacije na tel.: 031/600-902, Cvetka Bajuk, Belokriška 46, Portorož. V zasebnem izobraževalnem studiu za solo tehniko petja v Kopru, se lahko za obdobje 20003-2007 prijavijo mladostniki od 15. do 25. leta starosti. Za informacije pokličite na tel.: 040/300-010 ali 05/6414-582. Vljudno vabljeni! Objava malih oglasov je v Portorožanu brezplačna (razen komercialnih oglasov obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb). Svoj mali oglas lahko sporočite po telefonu (05/674-09-47 ali 674-09-48, ob delovnikih), po običajni in elektronski pošti (e-mail: ks.portoroz@amis.net) ali dostavite osebno v uredništvo (v stavbi KS Portorož (l.nad. levo), Obala 16 v Portorožu). JAVNA ZAHVALA Spoštovana ga. dr. Ljubica Dajzinger, zahvaljujem se vam za vašo strokovno in človeško pomoč, ki ste jo samoumevno nudili brezdomi pacientki, mamici O.D,D. in njeni enajstmesečni hčerki O.D.L., v kar ste podelili tudi delček sebe. To pa je materi omogočilo vzpostaviti porušeno zaupanje in vzpodbudilo občutek lastne vrednosti. Izven vaših delovnih oziroma strokovnih dolžnosti ste odprli poti in vzpostavili vezi tudi ž drugimi zdravstvenimi službami, javnimi zavodi in osebami, kar je veliko pripomoglo, da je pacientka dobila pravočasno tudi drugo nujno potrebno medicinsko pomoč in s tem naredili več, kot ste bili dolžni storiti. Da se vam zahvalim, sem se odločila zato, ker pri iskanju pomoči materi in otroku nisem vedno naletela na razumevanje in sprejetost, ne nudenje pomoči, bodisi od zdravstvenih delavcev, bodisi od drugih javnih ustanov in uslužbencev, ki se jih • stiska brezdome matere z otrokom nldotak-nila in niso bili pripravljeni storiti koraka več, kar bi v veliki meri pripomoglo k lajšanju njenih zdravstvenih in drugih stisk in težav. Razumevanje, pomoč in spoštovanje omogočajo ljudem ohranjanje človeškega dostojanstva, česar pa žal velikokrat niso deležni prav tisti, ki bi bili tega najbolj potrebni. Za javno zahvalo sem se odločila tudi zaradi tega, da se opozori na sočutnost do ljudi in vrednote etičnega ravnanja, ki so žal pri mnogih ljudeh premalo vidne. S spoštovanjem! Irena Bizjak * Šolajočim veliko uspehov v novem šolskem letu - Portorožan. * Posebna številka/Numero speciale 8 * september/settembre 2003 * letnik/anno XIII* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ/COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE* Naslov uredništva/ Lindi-rizzo della redazione:Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ/ Lungomare 16, 6320 PORTOROSE* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, Nada KOZINA, Livija SIKUR ZORMAN, Cesarina SMREKAR* urejanje: Livija SIKUR ZORMAN* računalniški prelom: Edi ZADNIK * tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhaja: mesečno * naklada/tiratura 3.000*cena: 0 SIT. * Tel.uredništva: 05 674-09-47 ali 674-09-48 * e-mail: ks.portoroz@amis.net * Internet: www.portorozan.tk V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Neva KENDA POKLEKA, Sebastjan JERETIČ, Nives MARVIN, Marina ŽIGON, Andrej ŽNIDARČIČ, Špela PAHOR, Lovro MUŽENIČ, Igor BIZJAN, Zdravko TAŠKAR, Sonja POŽAR in še kdo. ZAHVALA TISTIM, KI SG Z DENARNIMI SREDSTVI V STORITVI, BLAGU ALI KAKO DRUGAČE POMAGALI PRI ORGANIZACIJI PRVEGA KRAJEVNEGA PRAZNIKA »VESELI PIKNIK PORTOROŽANOV« KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ se toplo zahvaljuje številnim sponzorjem, ki so po svojih možnostih prispevali denarne prispevke, izdelke in storitve za 1. krajevni praznik Veseli piknik Portorožanov To so: OBČINA PIRAN CASINO' PORTOROŽ KOKAJ (RESTAVRACIJA GRIL) PORTOROŽ PACO PUB PORTOROŽ HOTELI BERNARDIN PORTOROŽ LULIČ & CO HOTELI MORJE PORTOROŽ RESTAVRACIJA TOMI PORTOROŽ SPLOŠNA PLOVBA PORTOROŽ BANKA KOPER STREET TOUR PORTOROŽ MLADEN ŠKERBEC PORTOROŽ SLADOLEDNI BAR "VIVA"- MEMEDIAVZI ŠIFRA IZOLA SLAŠČIČARNA PORTOROŽ-BEHADINI BESIR SUN-TOURS PORTOROŽ PORTOROŠKA JOŽE GOLENAC BELCO PORTOROŽ GOSTIŠČE PARK PORTOROŽ CAFFEINA COFFEE SHOP LJUBLJANA ZABAVIŠČNI PARK - KOBLAR SAŠO JP OKOLJE PIRAN DISCRET PORTOROŽ AVTOPREVOZNIlt JOSIP GRŽINIČ GASILSKO DRUŠTVO SEČOVLJE C.A.F.E. LJUBLJANA MIGNON PORTOROŽ ZLATAR FILIGRAN LUIGI SHIROKA PORTOROŽ OPTIKA IN ZLATARSTVO ŠAHINI KRISTA PORTOROŽ ZLATARNA OREFICERIA PAVLOVSKIANTONETA PORTOROŽ DROGA PORTOROŽ LEKARNA PORTOROŽ TA PALMA PORTOROŽ PORTOSOL PORTOROŽ KOMPAS PORTOROŽ SURF PORTOROŽ SUHA ROBA JANEZ TRDAN RIBNICA SOUVENIR IBRIŠEVIČ ANICA PORTOROŽ MEDITERANEA PORTOROŽ VINA KOPER PIVOVARNA LAŠKO METROPOL GROUP PORTOROŽ QUICKLAB PORTOROŽ HOTEL MARKO PORTOROŽ HOTELI PALACE PORTOROŽ MERCATOR - MO 4 PORTOROŽ FRIZERSKI SALON GIULIANA DUGARO IZVORI LJUBLJANA ACQUA RELAX PORTOROŽ RIBARNICA PORTOROŽ PORTOROŠKI PEVSKI ZBOR SKUPINA LA BORA PORTOSOL PORTOROŽ JANEZ SUHADOLČAN - SUHI ZLATO SIDRO MARINA PORTOROŽ DIESEL - DAVOR APOLLONIO ATLAS - EXPRESS PORTOROŽ Seznam še ni popoln, zato bomo imena tistih, ki bodo praznik podprli do 6. septembra (ali še kasneje), objavili v naslednjem Portorožanu. 20 portorožan št. 8 September 2003 (