Od 17. do 22. aprila 2015
obiščite EUROSPIIM
IN POSKUSITE NASE IZDELKE
BREZPLAČNO
Rolada z lešnikovo kremo 250 g
Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete
BREZPLAČNO
Rolado z lešnikovo kremo 250 g
Bor ve$a samo od 17. do 22. apffc 2055 Z1 bonon prejmete 1 brezplačen izdelek 8ori se ne seštevajo. na nakup lahko uveljavi Samo 1 bon. veifa}o samo boni iz originale ktrtkiv/ine. Vpija za kolifcno na «logi v trmrinL
Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331
ŠTEVILKA
LETCmVII. 17. APRIL 2015 CENA 1.60 EUR
BENCINSKI SERVIS
iSfc Agip
LETU S
tel. 03 891 56 11
Oglasi
OSNOVNA SOLA LJUBNO OB SAVINJI OE VRTEC
Cesta v Rastke 10 3333 Ljubno ob Savinji
VPISUJEMO otroke v Vrtec Ljubno za šolsko leto 2015/2016
Prijavo za vpis otroka v vrtec pošljite na Osnovno šolo Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 10, 3333 Ljubno ob Savinji, do 15. maja 2015.
Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu Osnovne šole Ljubno ob Savinji ali po telefonu št. 839 15 70. Obrazce za vpis otroka v vrtec lahko najdete tudi na spletni strani OŠ Ljubno ob Savinji -www.osljubno.si.
Prednostno bomo upoštevali vloge, ki bodo prispele v času razpisa. Prispele vloge po razpisu bomo upoštevali le, če bodo to dovoljevale prostorske zmogljivosti vrtca.
I
2
Savinjske novice št. 16, 17. april 2015
Iz vsebine:
Tretja stran
Dobra ideja sama po sebi ne prinaša dodane vrednosti
Tema tedna:
15 let zbiranja in
ocenjevanja inovacij SAŠA regije......................4
Velenje:
O umeščanju trase 3. razvojne osi...................5
Občina Luče:
Postopni prehod na
komercialne internetne storitve.........................5
JKP Mozirje in Gornji Grad:
Voda iz pipe je v
Zgornji Savinjski dolini dobra.............................6
Golte:
Petič najboljše smučišče sezone....................8
Upravna enota Mozirje:
Uspešno izvedena delavnica
na temo organiziranja prireditev......................9
10 let NZ Smrekove«:
Za ohranjanje neokrnjenega območja .......10
Brigita Klinar na Celjskem sejmu:
Osvojila naslov najboljše mlade cvetličarke 11
Nova Štifta:
Cerkev polna poslušalcev, godbe in petja .. 11
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je začela s spodbujanjem in javnimi predstavitvami tistih, ki prispevajo k širjenju ustvarjalnosti in inovacijske klime, v letu 2000. Na prvo povabilo k sodelovanju so se odzvala štiri podjetja, ki so prijavila skupno deset inovacijskih predlogov, ki jih je ustvarilo skupno šestnajst inovatorjev.
Skozi 15-letno obdobje se je število sodelujočih prijaviteljev precej spreminjalo. Po začetni rasti je vmes upadlo, trikrat je doseglo svoj maksimum pri številu 14, ta trend pa je treba obravnavati z upoštevanjem dejstva, da so se inovacijsko najbolj razvita podjetja v regiji v zadnjem obdobju odločila za radikalno interno selekcijo inovacijskih predlogov, kar pomeni, da na zbornično ocenjevanje posredujejo le najboljše izmed dobrih predlogov.
Statistika govori, da je bilo v desetletju in pol ocenjenih skoraj tristo inovacijskih projektov, pri katerih je sodelovalo skupno 1.447 inovatorjev. Omenjeni projekti so bili nagrajeni s 73 zlatimi, 96 srebrnimi in 77 bronastimi priznanji, 38 diplomami ter 14 posebnimi priznanji.
Kakovost inovacijskih projektov, ki prispejo na ocenjevanje v SAŠA regiji, se je v zadnjem obdobju bistveno dvignila, kar se na drugi strani kaže kot kvantitativni upad, zaradi katerega bi površni opazovalec lahko sklepal, da se je obseg inova-tivnosti našega gospodarstva v istem obdobju
znižal. Temu seveda ni tako. Specifična struktura gospodarstva SAŠA regije, v katerem prevladujejo predelovalne dejavnosti, se odraža tudi v strukturi inovacijskih predlogov. Podjetja v predelovalnih dejavnostih so v večini, neposredno ali posredno, usmerjena v izvoz, na mednarodnih trgih pa so neinovativni ponudniki izdelkov in storitev obsojeni na neuspeh. Brez visoke stopnje inovativnosti danes v regiji ne bi imeli najuspešnejših podjetij, kot so Gorenje, BSH Hišni aparati, KLS Ljubno, Plastika Skaza, Esotech ...
In če na eni strani govorimo o inovacijah v velikih poslovnih sistemih v presežnikih, je njihova visoka kakovost na drugi strani zelo verjetno razlog za to, da se na vsakoletni razpis gospodarske zbornice prijavlja relativno malo samostojnih inovatorjev in podjetij iz segmenta malega gospodarstva. Prav tako je premalo ne-tehnoloških inovacij, denimo poslovnih modelov, še vedno pa velja, da se ocenjujejo inovacije in ne invencije. Slednje se od inovacij razlikujejo po tem, da se (še) niso dokazale na trgu. Dobra ideja namreč sama po sebi ne prinaša dodane vrednosti.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 16, 17. april 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 16, 17. april 2015
3
Tema tedna
PETNAJST LET ZBIRANJA IN OCENJEVANJA INOVACIJ SASA REGIJE
Veseli veliko število prijavljenih inovacij
njihova kakovost
Za uspešno in »cvetoče« inovatorstvo je potrebno tudi primerno podporno okolje. V zavedanju pomembnosti te dejavnosti so na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici (SŠGZ) že pred časom začeli z vsakoletnim razpisom za najboljše inovativne ideje in nedavno s posebnim dogodkom obeležili desetletje in pol teh uspešnih prizadevanj. Med inovatorji, ki so prejemali priznanja tako na regijskem kot na nacionalnem nivoju, so številni zaposleni v zgornjesavinjskih gospodarskih družbah.
KATALOG INOVACIJ IN INOVATORJEV
Na zbornici so pripravili in izdali katalog inovacij in inovatorjev ter ga predstavili javnosti na novinarski konferenci. Ob tem so spregovorili o pomenu inovacij in o tem, kakšen je dober inovator ter kakšno je spodbudno okolje za rast inovacij.
V katalogu so zbrani podatki o številu na razpis zbornice prispelih predlogov, kot tudi podatki o prijaviteljih in inovatorjih. V teh letih so podjetja in posamezniki prijavili 298 inovacij. Na posameznem razpisu jih je bilo najmanj deset in največ 31. Število prijaviteljev se je letno vrtelo med štiri in štirinajst. V vseh teh letih je bilo sodelujočih inovatorjev kar 1.447. Bojan Stropnik, sedanji predsednik komisije za inovacije pri SŠGZ, je zapisal: »Izjemno nas veseli veliko število prijavljenih inovacij, še bolj pa veseli dejstvo, da so vse prijavljene inovacije zelo kakovostne.«
MED NAJUSPEŠNEJŠIMI NAZARSKI INOVATORJI
Med zgornjesavinjskimi inovatorji so po številu prijav in prejetih najvišjih priznanjih tako na regijskem kot na nacionalnem nivoju najuspešnejši inovatorji družbe BSH Hišni aparati Nazarje. Samo na nacionalnih razpisih so v zadnjih osmih letih prejeli 13 visokih priznanj, od tega pet zlatih.
Tolikšno število inovacij in priznanj je rezultat visoke motivacije ter zavedanja, da inovacije kot nepogrešljiv del razvojnega procesa omogočajo obstoj oziroma širitev na svetovnem konkurenčnem trgu, je na konferenci povedal Uroš Semeja iz BSH, eden najuspešnejših inovatorjev regije. Vsi zaposleni imajo možnost uveljavljanja lastnih idej, kar je tudi nagrajeno. V podjetju se zato rojeva poleg inovacij tudi širok spekter malih izboljšav z ugodnimi denarnimi učinki. Celo-
Mag. Simona Rataj je dejala, da je podelitev priznanj na nacionalni ravni šele začetek sodelovanja s prijaviteljskimi podjetji.
tno delovno okolje v BSH je spodbudno, to vse skupaj pa je zaokrožena zgodba, ki rezultira v velikem številu registriranih patentov ter končno kot uspeh na trgu.
SVOJE DODALI TUDI MALI PODJETNIKI
Kot je na novinarski konferenci povedal direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik, je za regijo specifično, da gre za izjemno kompleksne inovativne projekte z velikim številom sodelujočih avtorjev. Bi si pa želeli več prijav iz srednjih in malih gospodarskih družb ter tudi takih predlogov, ki niso tehnološke narave.
Poleg družbe Elkroj, ki se je med prijavitelje vpisala v začetnih letih podeljevanja priznanj, je na spisku najti nekatere male ali samostojne zgornjesavinjske podjetnike. Izpostaviti gre Jožeta Bidra z Rečice ob Savinji, ki se je večkrat uvrstil med inovatorje ter med drugim s svojim predlogom osvojil zlato priznanje. S svojimi izboljšavami pa se je izkazal tudi Herman Remic iz podjetja Heri d.o.o. Nazarje.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE POLEG PRIZNANJ NUDI PODPORO
Kar 51 inovacijskih predlogov, pri katerih je sodelovalo 431 inovatorjev, je v tem obdobju prijavilo Gorenje. Boštjan Pečnik, vodja razvoja v Gorenju, je povedal, da je v tako veliki gospodarski skupini, ki se pojavlja na globalnem trgu, v tekmi s konkurenco spodbujanje inova-tivnega razmišljanja nujno. Zato mora dober inovator po njegovem razmišljati zunaj ustaljenih vzorcev, biti mora malo trmast, a tudi odprt do pripomb in kritik. Dobro inovatorstvo je običajno stvar timskega dela in komplementarnih znanj.
Sogovorniki so menili, da podeljevanje priznanj ni le slovesnost, je tudi priložnost za mre-ženje in izmenjavo mišljenj ter porajanje idej, ki se morda uresničijo šele čez čas.
Mag. Simona Rataj, vodja področja tehnološki razvoj in inovativnost pri GZS, je dejala, da je podelitev priznanj na nacionalni ravni šele začetek sodelovanja s prijaviteljskimi podjetji, saj jim na zbornici nudijo zagotavljanje čim širše podpore, povezave z mednarodnim okoljem, različne raziskave, prenos tehnologij, in delujejo kot faktor povezovanja.
Tekst in foto: Marija Lebar
Uroš Semeja,
eden najuspešnejših inovatorjev iz BSH Hišni aparati Nazarje:
»Dober inovator mora imeti tudi malo umetniške žilice ter mora uspeti razmišljati izven ustaljenih okvirov. Potrebna je vztrajnost, včasih tudi pogum, da idejo pripelje do realizacije. Inovatorji v večjih podjetjih imamo določeno prednost tako zaradi spodbudnega okolja kot zaradi podpornih služb pri vpeljavi inovacije v proizvodnjo, kot tudi pri urejanju in registraciji patentnih zahtevkov za inovacije.«
4 Savinjske novice št. 16, 17. april 2015
Aktualno
V VELENJU O POSTOPKIH V ZVEZI Z UMEŠČANJEM TRASE 3. RAZVOJNE OSI
Od novega sklepa vlade nekaj več optimizma
Prejšnji petek so se v Velenju sešli na še eno od številnih delovnih srečanj na temo umeščanja in gradnje hitre ceste, tako imenovane tretje razvojne osi (3RO). Župani Saša regije so se srečali s predstavniki ministrstev za infrastrukturo, za okolje in prostor, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s poslankama s tega območja, predstavniki strokovne javnosti ter mediji. Cilj je bil izvedeti zadnje stanje in okoliščine glede nameravane in tako želene ceste med Velenjem in priključkom na avtocesto Maribor-Ljubljana v Savinjski dolini ter severnim krakom med Velenjem in Slovenj Gradcem. Ta odsek je po besedah državnih uradnikov že umeščen v prostor.
Čeprav je vlada projekt ponovno aktivirala, napovedi niso obetavne. Gostitelj in uvodničar
OBČINI LJUBNO IN LUČE
Postopni prehod
V občinah Ljubno in Luče ukinjajo brezplačni dostop do interneta. O tem sta razpravljala tudi tamkajšnja občinska sveta. Prilagajanje sodobnim zahtevam in posodabljanje e-točk bi za seboj potegnilo precejšnja nova vlaganja, saj so naprave zastarele in iztrošene.
Občina Luče je leta 2006 kot ena prvih v Sloveniji pristopila k izvedbi postopnega zagotavljanja dostopa do brezplačnega svetovnega spleta za svoje občane tudi na območjih, ki jih preko komercialnega dostopa ni bilo mogoče pokriti. Sistem je vsa ta leta zadovoljivo deloval. Kasneje se je občina pridružila širšemu projektu gradnje odprtega širokopasovnega omrežja (GOŠO), ki je zaključen in s pomočjo evropskih sredstev zagotavlja plačljiv dostop do spleta pod konkurenčnimi pogoji vsem tistim uporabnikom, ki so na sivih conah, kjer ni drugega in-ternetnega signala.
srečanja, velenjski župan Bojan Kontič je ponovil številne dosedanje napore in zahteve za uresničitev več vladnih sklepov, saj se je vse začelo že pred daljnimi trinajstimi leti. Ponovno je izrazil težnje, da se zaradi nevzdržnih razmer na prometnici med koroško in celjsko kotlino zaradi potreb razvoja gospodarstva in turizma ter povezanosti iz logistično »zatohle« doline s svetom preseže nerazumno zaviranje postopkov in pri-četka gradnje. Povedal je, da so v Mestni občini Velenje zadovoljni s sprejeto odločitvijo vlade, da se z namenom izboljšanja prometne povezave območja Savinjsko-šaleške regije z mednarodnimi prometnimi povezavami nadaljuje priprava državnega prostorskega načrta za državno cesto med AC A1 in priključkom Velenje-jug po
Glede na okrnjene prihodke iz državnega proračuna so v Lučah letos naravnali tudi proračun, ki ga je nedavno potrdil občinski svet. V njem se postavka za brezplačni dostop do interneta postopoma ukinja. Župan Ciril Rosc je povedal: »Sistem je bil iztrošen, neracionalen in za današnje potrebe prepočasen, vzdrževanje pa je občini predstavljalo kar precejšen strošek. Vsi občani bodo v bodoče pri dostopu do interneta izenačeni, kar je bil občasno očitek nekaterih, ki do brezplačnega interneta niso mogli dostopati in so bili zato v neenakem položaju do ostalih.«
Tako bodo za internetni dostop v Lučah poslej skrbeli komercialni ponudniki. Občina je v razgovorih s ponudnikom Telemach, ki bi naj na nekaj turističnih točkah v kraju na svoje stroške v bodoče še vedno zagotavljal časovno omejeno brezplačno dostopanje do spleta za najnujnejšo uporabo.
optimizirani varianti F2-2.
Temu so pritrdile predstavnice vladnih služb in resornih ministrstev. Državna sekretarka z ministrstva za okolje in prostor Lidija Stebernak pa je povedala, da s predlagano varianto F2-2 ne soglašajo nekateri krajani in vodstvo Občine Braslovče, vendar se postopek umeščanja nadaljuje prav po tej trasi, ki je od možnih vsaj nekaj bliže tudi Zgornji Savinjski dolini. DARS bo pripravil dopolnjeno okoljsko poročilo, ki mu bo sledil postopek ugotavljanja vplivov na okolje. Po javni razgrnitvi in podanih pripombah bo izdelan predlog državnega prostorskega načrta, ki ga mora potrditi vlada, kar bi se naj dogajalo vse do konca tega, verjetneje pa do začetku naslednjega leta.
Predstavnik sveta županov občin Zgornje Savinjske doline Ivan Suhoveršnik je kratko pribil že znano dejstvo, da Zgornjesavinjčane zanima varianta »čim prej in čim bliže vsem njihovim občinam«, Kontič pa je v sklepnem nagovoru dodal še, da je »nujno in potrebno na državnem nivoju odločiti, kaj je prioriteta Slovenije in kaj življenjskega pomena za Savinsko-šaleško regijo. 3RO ta del Slovenije potrebuje za obstoj in nadaljnji razvoj gospodarstva ter širše regije«.
Generalna direktorica direktorata za infrastrukturo na ministrstvu za infrastrukturo mag. Darja Kocjan je pojasnila, da se na ministrstvu zavedajo pomembnosti te cestne povezave. Ko bo državni prostorski načrt sprejet, bodo začeli z odkupom zemljišč. V zadnjem obdobju imajo s temi postopki dobre izkušnje, saj je zakonodaja poskrbela za celovitejši pristop in zapletov ne pričakujejo.
Jože Miklavc
Delovanje e-točk in brezplačni dostop do svetovnega spleta v občini Ljubno je na zadnji seji obravnaval tamkajšnji občinski svet. Poročal je sodelavec občinske uprave Radenko Tešanovic, ki je pripravil analizo stanja in dostopanja do interneta. Povedal je, da takšno ponudbo ukinjajo tudi v drugih, velikih občinah. »Točke so dotrajane in nujna bi bila prenova, ki bi stala okoli 6.000 evrov. Sedanji stroški znašajo okoli 4.000 evrov letno. Dnevno se sedaj priključuje majhno število subjektov.«
Svetniki so se seznanili z natančno analizo stroškov in števila dnevnih priključitev. Glede na slišane podatke je občinski svet sklenil, da se gre v poskusno prekinitev sistema brezplačnega dostopa do spleta. O tem naj občinska uprava obvesti občane s pisnim obvestilom, so še menili.
Marija Lebar
Župani občin Zgornje Savinjske doline so se ponovno zavzeli za gradnjo najbližje trase hitre ceste naši dolini. (Foto: Jože Miklavc)
na komercialne internetne storitve
Savinjske novice št. 16, 17. april 2015 5
Gospodarstvo, Iz občin
■
JAVNI KOMUNALNI PODJETJI MOZIRJE IN GORNJI GRAD
Voda iz pipe je v Zgornji Savinjski dolini dobra
Ob letošnjem svetovnem dnevu vode v marcu je bila s strani Zbornice komunalnega gospodarstva dana pobuda, poimenovana Voda iz pipe, s katero naj bi prebivalce spodbujali k pitju tovrstne vode. Na mozirski in gornjegrajski Komunali so nam povedali, da je pitna voda na območju Zgornje Savinjske doline kakovostna, kar kažejo rezultati vzorčenj, ki jih za njih opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano - Laboratorij za vode in druge vzorce okolja Celje.
»Pri spremljanju kakovosti pitne vode razdelimo parametre na mikrobiološke, kemijske in fizikalne,« je povedal direktor mozirske Komunale Andrej Ermenc ter nadaljeval, da je največja pozornost posvečena mikrobiološkim parametrom. Po sistemu HACCP izvajajo notranjo kontrolo pitne vode na vseh vodovodih, ki jih upravljajo, nadzor pa vrši tudi nacionalni laboratorij. V preteklem letu je bilo s strani laboratorija odvzetih 44 mikrobioloških vzorcev in razen na vodovodu Dobrovlje,
kjer se občasno pojavljajo neskladja, so bili vsi vzorci skladni s pravilnikom. Tudi v 24-tih odvzetih kemijskih vzorcih neskladij ni bilo.
Andrej Ermenc je povedal, da so bili vsi vzorci vode, razen na vodovodu Dobrovlje, kjer se občasno pojavljajo neskladja, skladni s pravilnikom.
Zdenko Purnat: »Vodo presvetljujemo z UV žarnicami
ter kloriramo z natrijevim hipokloritom. Le tega doziramo v najmanjši možni meri ...«
Gornjegrajska Komunala skrbi za javni vodovod v Gornjem Gradu, Bočni in Novi Štifti. Zajetja teh voda so pod Menino planino. »V okvi-
ru bakteriološkega vzorčenja so vsi vzorci, odvzeti na javnih vodovodih leta 2014, ustrezali s pravilnikom predpisanim parametrom. Res pa je, da vodo presvetljujemo z UV žarnicami ter kloriramo z natrijevim hipokloritom. Le tega dozi-ramo v najmanjši možni meri, to je tako, da se zazna tudi v najbolj oddaljenih delih omrežja,« je povedal Zdenko Purnat, direktor JKP Komunala d.o.o. Gornji Grad.
V okviru fizikalno-kemijskega vzorčenja ni nikakršnih problemov s kemijo (v vodi ni pesticidov, nitratov itd.), občasno pa je povečana motnost vode. Ta nastopi ob močnejših nalivih, dolgotrajnejšem deževju ali močnem taljenju snega, in sicer na vseh treh vodooskrbnih sistemih, je še dodal Purnat. V gor-njegrajski občini je na javni vodovod priključeno 1.900 prebivalcev, okrog 800 pa jih je priključenih na okrog 150 zasebnih vodovodov. Podatkov o kakovosti vode na zasebnih vodovodih nimajo.
Tekst in foto: Štefka Sem
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Potrdili sklep o subvencioniranju cen oskrbe z vodo
Obvezno občinsko gospodarsko javno službo (GJS) oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne vode v občini Solčava izvaja občinski režijski obrat. Izvajalec mora vsako leto občinskemu svetu predložiti elaborata o izvajanju službe in o cenah. Oba elaborata je občinskemu svetu na zadnji seji predstavila Bernarda Prodnik. Po razpravi so svetniki elaborata z večino glasov potrdili ter sprejeli sklep o 35-odstotnem občinskem subvencioniranju cen.
Uvodoma je županja Katarina Prelesnik predstavila sistem vo-dooskrbe. Za leto 2015 predlaga 20-odstotno subvencijo občine za izvajanje GJS. Bernarda Prodnik pa je povedala, da je imel Režijski obrat občine Solčava lani 20.000 evrov izgube.
V razpravi so svetniki menili, da je 20-odstotna subvencija prenizka in predlagali zvišanje subvencije. Izpostavili so težave z ustrezno-
stjo pitne vode, ki so se pojavljale lani. Prodnikova je pri tem pojasnila, da se za zagotavljanje ustreznosti pitne vode sedaj dnevno jemljejo vzorci, in sicer tudi v soboto, nedeljo in ob praznikih. Kvaliteta pitne vode se izboljšuje. Trenutno še ni možnosti za avtomatsko klorira-nje, smiselno pa bi bilo, da se to v prihodnje uredi. V pitni vodi so sedaj minimalne doze klora. Svetniki so se vprašali, kaj bi pomenilo, če bi preskrbo z vodo oddali kateremu od komunalnih podjetij.
Po zaključku razprave so svetniki z večino glasov potrdili predlagani elaborat. Občinski svet je sprejel sklep o izdaji soglasja k lastni ceni oskrbe s pitno vodo za leto 2015 in sprejeli 35-odstotno subvencijo k lastni ceni oskrbe s pitno vodo. Zaračunana cena storitve zmanjšana za subvencijo za letos tako znaša za vodarino 0,312 evra in za omrežnino za DN 20 na uporabnika 2,951 evra mesečno.
Podobni so bili sklepi pri naslednji točki dnevnega reda glede odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, kjer so
Prireditve ob praznovanju občinskega praznika v mozirski občini se bodo odvijale v času od 18. do 26. aprila. Osrednja proslava s podelitvijo občinskih priznanj ob občinskem prazniku bo v petek, 24. aprila, v dvorani kulturnega doma. Med številnimi prireditvami bodo rez vinske trte, plezanje na mlaj, razstave, promenadni koncert zgornjesavinjske godbe in
sprejeli elaborat, potrdili cene in izglasovali 35-odstotno subvencijo na cene.
Marija Lebar
športne prireditve.
Zlato priznanje s plaketo bo prejel Ludvik Es za njegove neprecenljive zasluge pri delovanju Radio-kluba Mozirje in dolgoletno prizadevno delo z mladimi radioamaterji. Denarno nagrado občine bo prejela Ribiška družina Mozirje za 60-letno delovanje in vidne dosežke na področju varovanja narave.
Štefka Sem
OBČINA MOZIRJE
Številne prireditve bodo zaznamovale občinski praznik
6 Savinjske novice št. 16, 17. april 2015

Iz občin, Organizacije
OČIŠČEVALNA AKCIJA NA RECICI OB SAVINJI
Na povzročitelje črnih odlagališč
z redarji
Druga sobota v aprilu je bila v rečiškem turističnem društvu rezervirana za očiščevalno akcijo. To so pripravili v sodelovanju z domačo občino in posameznimi krajani. Čeprav so pričakovali večjo udeležbo predstavnikov društev, so se članom TD pridružili le člani kulturnega društva.
Po besedah koordinatorja akcije Tonija Str-nišnika so se lotili čiščenja vodotokov. V njih so našli veliko železnih odpadkov, pločevink, ostankov oblačil in kartonov. Pri tem so ugotavljali, da
je vse preveč nevestnežev, ki v potok ali njegovo okolico odvržejo odpadno folijo. Ob obrežju je bilo opaziti tudi večje število odpadnih gum, ki v naravo nikakor ne sodijo.
Na občini so opozorili, da so se pričela pojavljati črna odlagališča. Ponekod so onesnaževalci pustili prepoznavne sledi, zato so si na poziv občine odlagališča ogledali redarji, ki bodo ukrepali v okviru svojih pooblastil.
Marija Šukalo
Zaradi nevestnih onesnaževalcev narave dela nikoli ne zmanjka. Narava je predverje naših bivališč. Kot kaže, imajo nekateri negativne občutke do drugih in sebe. (Foto: Marija Šukalo)
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Potrdili številne odloke in spremembe
Mozirski svetniki so na zadnji seji obravnavali in potrdili zaključni račun občine. Planiran proračun v višini štirih milijonov evrov je bil realiziran v višini 3,4 milijona evra, je povedal župan Ivan Suhoveršnik. 24 odstotkov proračuna je bilo namenjenih za investicije, zadolženost občine se je zmanjšala za dobrih 421 tisočakov.
Svetniki so županu postavili vprašanja glede dolga do društev in političnih strank. Suhover-šnik je povedal, da je večina lanskih obveznostih poravnanih. Predsednica nadzornega odbora občine Milena Benetek je dejala, da se jim ni zdelo smiselno preveč ukvarjati z zaključnim računom, saj je to rezultat preteklega leta in nanj nimajo vpliva, bodo pa letos sproti spremljali poslovanje občine. Mag. Ivo Glušič jim je že pripravil dvomesečno poročilo o izvajanju proračuna.
Svetniki so sprejeli spremembo odloka o turistični taksi v občini. Turistična taksa po novem znaša 1,27 evra na nočitev. Sprejeli so še letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem in prodajo občinskega premoženja. Ponovno so obravnavali podaljšanje delovanja Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje, za vršilca dolžnosti direktorja pa so potrdili Jakoba Vačovnika, ki bo funkcijo opravljal brezplačno. V svet zavoda mozir-ske osnovne šole so za članico namesto Roberta Stropnika potrdili mag. Tanjo Zupan Voler.
Štefka Sem
OBČINSKI SVET NAZARJE
Pohvale delovanju osnovne šole in projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma
Na marčevski seji nazarskega občinskega sveta so se prisotni seznanili z delovanjem Osnovne šole Nazarje v preteklem šolskem in koledarskem letu. Prisluhnili so še predstavitvi projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki poteka v okviru Društva upokojencev Nazarje. Za trud in uspehe so župan in svetniki tako šoli kot skupini prostovoljcev izrekli pohvalo.
PONOSNI NA PROJEKT BREZPLAČNE OSNOVNE ŠOLE
Ravnateljica Osnovne šole Nazarje, kamor sodijo tudi podružnica v Šmartnem ob Dreti in oba vrtca, Vesna Lešnik je preletela nekatere podatke za šolsko leto 2013/2014. Pri tem je naštela številne dejavnosti, ki jih zagotavljajo za učence poleg šolskih obveznosti. Nazarski šolarji so zelo uspešni tako na področju zborovskega petja kot na tekmovanjih mladih razisko-
valcev in na področju turizma. Uspešni so čebelarski krožkarji in športni tekmovalci in še marsikaj bi se našlo. Poslovno poročilo z bilanco stanja in uspeha je predstavila računovodkinja Alenka Klemše Begič.
Kot je povedal direktor občinske uprave Samo Begič, energetska sanacija šolske stavbe, ki je bila končana lani septembra, že prinaša rezultate, a bo te glede na zahteve razpisa za sofi-nancerska evropska sredstva treba še izboljšati. Svetniki so izrekli pohvalo delovanju šole. Župan Matej Pečovnik je ob tem povedal, da so ponosni na projekt brezplačne osnovne šole. Da je to posebnost v slovenskem merilu, priča tudi povabilo za predstavitev projekta na prireditvi Zlati kamen na Bledu, kjer je bil projekt predstavljen kot primer dobre prakse. Dodal je, da pridobivanje sponzorjev in donatorjev od vodstva šole in zaposlenih terja še dodatno vlaganje truda.
POHVALE PROSTOVOLJCEM
Prostovoljsko skupino pri Društvu upokojencev Nazarje in njihovo delovanje v projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma je svetnikom predstavila koordinatorka projekta Zora Štrucl. Kot je izpostavila, so dandanašnji osebe pri 69 letih, ko pridejo v poštev za obiske prostovoljca, večinoma še vitalne in aktivne. To je med drugim opaziti tudi pri pohodih, ki jih prostovoljska skupina izvaja vsak mesec. Tudi redni sestanki skupine so mesečni. Predvideni načrt dela so v lanskem letu presegli za kar 76 odstotkov, kar kažejo podatki, zbrani na nacionalnem nivoju, kamor pošiljajo redna poročila.
Nazarska skupina pokriva še krajevno skupnost Kokarje, v Šmartnem ob Dreti pa se za pristop k projektu še niso odločili. Prostovoljcem so tako župan kot svetniki izrekli zahvalo in pohvalo.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 16, 17. april 2015 7
Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije
GOLTE
najboljše smučišče sezone
Smučarski center Golte je v tekmovanju za naj smučišče v zimski sezoni 2014/2015 v kategoriji srednje velikih smučarskih centrov ponovno osvojil naziv najboljši. Žirija mu je prisodila kar 47 odstotkov glasov v tej konkurenci. Nagrade so podelili na osnovi več kot 20 tisoč prejetih glasov obiskovalcev smučišč.
Kot so sporočili iz družbe Golte d.o.o., je smučišče obratovalo 107 dni, obiskalo pa ga je 54.000 smučarjev (lani 46.000 in predlani 61.000). Smučarska sezona na Golteh je trajala od 14. decembra do 31. marca, tako sezona ni bila idealna, a ob prizadevanjih vseh zaposlenih pri urejanju in vzdrževanju smučišč, žični-ških naprav ter gondolskega sistema vendarle boljša od predhodne.
Odlika ekipe, ki gospodari s smučišči in ho-
telsko ponudbo, so kvalitetno urejene smučarske proge ter popestritev ponudbe smučišča z raznovrstnimi tekmovanji, šolanjem smučarskih populacij ter z družabnimi dogodki tako v zimskem času kot skozi vse leto.
Kljub vsem uspehom in laskavi oceni pa so na Golteh, ki kot družba delujejo v poslovnem sistemu Premogovnika Velenje, v nezavidljivem položaju. Od nekaj več kot 800 tisoč evrske izgube, so morali več kot pol tega zneska plačati na osnovi sodne odločbe v zvezi z nezgodo na smučišču. Gradnja hotelskih depandans je zastala zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, za reševanje likvidnostnega stanja pa nima interesa (ali denarja) več solastnikov, s katerimi še potekajo dogovori o reševanju položaja.
Jože Miklavc
Odlika ekipe, ki gospodari s smučišči in hotelsko ponudbo, so kvalitetno urejene smučarske proge ter popestritev ponudbe smučišča. (Foto: Jože Miklavc)
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC IN OBČINA LJUBNO
Delovna akcija kot uvod v modernizacijo skakalnice
OOZ MOZIRJE
Volitve za predsednika in člane skupščine
Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Mozirje je razpisala volitve v organe zbornice za mandatno obdobje 2015-2019. Rok za oddajo kandidatur za predsednika je 22. maj. Do 8. maja bo vsaka strokovna sekcija imenovala enega poslanca v skupščino območne zbornice, člani zbornice, katerih glavna dejavnost ni vključena v nobeno od strokovnih sekcij, pa bodo prav tako imenovali enega poslanca v skupščino.
ŠS
ELEKTRO CELJE ENERGIJA
Pridružujejo se energetski revoluciji
Tretji največji dobavitelj energije v Sloveniji, Elektro Celje Energija, je v poslovanje vnesel novost, saj sedaj poleg gospodinjstvom tudi vsem malim podjetjem, ki so njihovi odjemalci, ponuja 100-odstotno čisto energijo izključno iz obnovljivih virov energije brez doplačila.
Od 1. aprila poleg več kot 140.000 gospodinjstev, ki jim ECE dobavlja energente, še skoraj 20.000 podjetij prejema vso svojo energijo iz obnovljivih virov brez doplačila. V teh dneh kupci Elektro Celje Energija prejemajo potrdilo Agencije za energijo, ki dokazuje, da je celjski dobavitelj energentov zanje unovčil potrdilo o izvoru. Drugo potrdilo za količine za njihov dom prejmejo po elektronski pošti ali na spletni strani ECE.
Kot je poudaril direktor mag. Mitja Terče: »V Elektro Celje Energija verjamemo, da bo že v bližnji prihodnosti vsa energija, ki jo potrebujemo, proizvedena samo iz obnovljivih virov.«
Mag. Nina Štros, vodja organizacije Greenpeace Slovenija, je bila nad ponudbo podjetja Elektro Celje Energija navdušena, saj meni, da je prav, da se poleg gospodinjstvom tudi gospodarstvu ponudi možnost oskrbe s čisto energijo, ki najbolj koristi družbi kot celoti.
Odločitev celjskega dobavitelja energentov je podprla tudi priznana klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj s poslanico: »Čas, ki prihaja, bo zanesljivo v znamenju opuščanja fosilne energetike. Še posebej to velja za električno energijo, ki jo lahko uspešno pridobivamo iz obnovljivih virov energije.«
LK
Po izvedenih tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske so se na Ljubnem odločili, da k nameravani modernizaciji skakalnice povabijo vse, ki bi pri tem velikem in potrebnem projektu želeli sodelovati. Župan Franjo Na-raločnik je povedal: »Izjemno uspešno smo izvedli letošnji odmevni tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih za dekleta. Spremljalo jih je preko 11.500 športnih navdušencev pod skakalnico ter preko televizijskih medijev pol milijona gledalcev v 15 državah od Severne Amerike do Japonske.
Odločili smo se, da skupno pristopimo k modernizaciji državnega skakalnega centra, ki bo zagotavljal treninge in tekme najvišjega svetovnega ranga. Modernizacijo bomo simbolično odprli z delovno akcijo, ki jo bomo izvedli v soboto, 18. aprila, z začetkom ob 8. uri.«
V sklopu delovne akcije bo ob 10. uri organiziran delovni sestanek, na katerega na Ljubnem ob Savinji vabijo vse, ki bi želeli biti del svetovnega pokala in bi s svojim prispevkom lahko pripomogli k lažji in kvalitetnejši izvedbi del.
Marija Lebar
8 Savinjske novice št. 16, 17. april 2015
Iz upravne enote, Iz občin, Gospodarstvo
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Uspešno
Konec marca je Upravna enota Mozirje v sodelovanju s Policijsko postajo Mozirje pripravila delavnico za organizatorje prireditev. Dogodek je potekal v prostorih sejne sobe upravne enote. Z odzivom so bili organizatorji več kot zadovoljni.
Delavnica je bila namenjena odpravi pomanjkljivosti in nepravilno-
delavnica na temo organiziranja prireditev
sti, ki se ugotavljajo pri prijavah prireditev in pri izdaji dovoljenj. Te nepravilnosti lahko v nekaterih primerih pomenijo tudi kršitev zakonodaje. Tozadevne vsebine so zelo pomembne v času pred pripravo množičnih prireditev na prostem in tudi sicer v prihajajoči sezoni. Z upravne enote so vabilo poslali potencialnim
Jernej Plankl (desno): »Z odzivom smo zelo zadovoljni, saj se je delavnice udeležilo okoli 40 predstavnikov organizatorjev različnih prireditev.«
Predstavitve in plodna razprava prisotni precej
organizatorjem priredite in občinam v Zgornji Savinjski dolini.
Jernej Plankl, strokovni sodelavec na UE, je povedal: »Z odzivom smo zelo zadovoljni, saj se je delavnice udeležilo okoli 40 predstavnikov organizatorjev različnih prireditev. Odzvale so se tudi štiri občine, in sicer Gornji Grad, Luče, Reči-
so potekale kar dve uri, saj so imeli dilem in vprašanj.
ca ob Savinji in Solčava.«
Predstavitve in plodna razprava so potekale kar dve uri, saj so imeli prisotni precej dilem in vprašanj, na katera so odgovarjali predstavniki upravne enote, policije in Združenja SAZAS. Marija Lebar, Fotodokumentacija UE Mozirje
NAZARJE
Namesto starih nevarnih dreves nov nasad
Na Občini Nazarje so se odločili urediti videz grajskega dvorišča in skale v gradu Vrbovec. Potrebno je bilo odstraniti invazivno grmičevje in drevje, ki je že delalo škodo in bilo nevarno. Urejanje okolice so razširili na nekatere druge zelene občinske površine. Občinski vzdrževalec okolice je delno odstranil ali razredčil drevje pri kulturnem do-
mu, graščini, pokopališču in zdravstvenem domu. Nekaterim občanom se zdi poseg preveč radikalen, na občini pa pravijo, da je bil potreben.
Ker so na občini prejeli več pritožb zlasti zaradi drevja v parku ob domu kulture, so se posvetovali z Zavodom za gozdove Slovenije, OE Nazarje in pri podjetju PUP Ve-
Ob snegu in vetru so z dreves odpadale veje in plodovi ter ogrožali mimoidoče, zato so nekatera drevesa močno obrezali, druga pa odstranili.
(Foto: Igor Solar)
lenje naročili projekt ureditve parka. Ameriški orehi namreč niso bili ustrezno vzdrževani, ob snegu in vetru so z njih odpadale veje in plodovi ter ogrožali mimoidoče. Zdaj so omenjeno drevje odstranili, v kratkem pa v sodelovanju z nazar-sko enoto zavoda za gozdove načrtujejo zasaditev novih dreves. Če bi šlo vse po predvidevanjih, bi lahko akcijo zasajanja izvedli v okviru
letošnjega dneva Zemlje.
Moteča naj bi bila tudi razbohotena živa meja pri Jakijevi galeriji. Ob pokopališču so drevje razredčili, kar pomeni, da so odstranili vsako drugo drevo. Ostanek kostanja, ki še stoji ob stavbi Izoles, bodo predvidoma v okviru Lesarskega praznika porabili za izdelavo skulptur.
Marija Lebar
MOZIRJE
Delavska hranilnica še letos
V letošnjem letu bo v Mozirju odprla vrata poslovalnica Delavske hranilnice, je potrdil Toni Ri-felj, koordinator društev upokojencev Zgornje Savinjske doline. Ri-felj z omenjeno hranilnico sodeluje na Zvezi društev upokojencev Slovenije, saj imajo pri hranilnici upokojenci določene ugodnosti in je direktorju hranilnice tudi dal pobudo za odprtje poslovalnice.
Pri Delavski hranilnici so po besedah Riflja izkazali velik interes, saj je del njihove poslovne politike, da imajo na območju vsake upravne enote poslovalnico. Po besedah Riflja naj bi se za poslovalnico zanimala tudi nazarska občina, a so se odločili za lokacijo v Mozirju, kjer se za nakup poslovnega prostora že dogovarjajo.
ŠS
Savinjske novice št. 16, 17. april 2015 9
Organizacije
10 LET NARAVOVARSTVENE ZVEZE SMREKOVEC
Za ohranjanje neokrnjenega območja
V kulturnem domu v Šoštanju je bila 27. marca slovesnost ob 10-letnici Naravovarstvene zveze (NZ) Smrekovec. Na srečanju naravovar-stvenikov, planincev, gornikov ter domačinov in občanov z območja Smrekovca in širšega okolja se je zbralo večje število ljudi, ki so jim spregovorili slavnostna gostja, županja Črne na Koroškem mag. Romana Lesjak, posebna gostja Marjeta Keršič Svetel, vse pa je pozdravil tudi žu-
pan občine gostiteljice Darko Menih.
Je odnos do Smrekovca v 21. stoletju res tako pomemben, so se uvodoma vprašali na srečanju. Naravovarstvena zveza je bila formalno ustanovljena 21. februarja 2005 z ustanovno skupščino v Šoštanju na idejo in pobudo takratnega predsednika Planinskega društva Šoštanj Bojana Rotovnika, ki je sedaj predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS).
Ker je ob zmanjšanih možnostih društvenega delovanja usihal tudi naboj za delovanje te zveze, so se lani takratnemu članu upravnega odbora in sedanjemu predsedniku NZ Smrekovec Jožetu Melanšku porajale ideje, kako preprečiti ukinitev povezanosti različnih društev, zavodov in občin v zvezi. »Narava, vode, živalski svet in ljudje, ki živijo za planinstvo in gorski svet, nas potrebujejo,« je menil Melanšek. Ob močni podpori in angažiranju nekaterih članic zveze ter treh občin, ki imajo stičišče na Smrekovcu, so stekle aktivnosti, ki bodo podlaga za nadaljevanje tega plemenitega poslanstva.
Ob pripravah na srečanje in jubilej so izdali Zbornik Naravovarstvene zveze Smrekovec: naših 10 let in Planinski vodnik po Smrekovškem pogorju. Zbornik je uredil Jože Melanšek, vodnik pa je prenovljeni in razširjeni vodnik iz leta 2008 avtoric Tine Čebul in Martine Pečnik Herlah.
Članica komisije za varstvo gorske narave pri PZS Marjeta Keršič Svetel je ob naslovni temi Ali je odnos do Smrekovca zares tako pomemben?, izvedla obširno predavanje o varstvu narave, ohranjanju ravnovesja na Zemlji in o odnosu do varovanja gora, vodotokov, živalskega sveta v planinskem svetu.
Kulturnim program so izvedli kvartet Štiglic z Ljubnega ob Savinji, osnovnošolski par iz Šoštanja in učenki z narečno zgodbo iz Črne na Koroškem.
Jože Miklavc
Med udeleženci naravovarstvenega zbora za Smrekovec so bili predstavniki občin ter številnih društev in ustanov, povezanih s planinskim svetom. (Foto: Jože Miklavc)
OTVORITEV KLUBA PREJPOTEM ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Korak na poti do boljšega počutja
V soboto, 28. marca, se je pred Petkovo hišo, v centru Ljubnega ob Savinji zbrala pisana druščina. Ustanovitelji kluba PrejPotem Zgornja Savinjska dolina Jaka Debelak, Urban Jakop in Jaka Jakop so po dobrih dveh letih širjenja zdravega in aktivnega življenjskega sloga na Ljubnem in v širši okolici odprli vrata lastnih prostorov.
PrejPotem je koncept, ki ljudi pripelje do pozitivnih rezultatov s pravilnim prehranjevanjem in gibanjem na varen, trajen in vsakomur dostopen način. Rezultat pomeni zdravo izgubljanje kilogramov, pridobivanje mišične mase, dobro regeneracijo po vadbi, več energije in nasploh boljše počutje. Vse to pa vedno v funkciji zdravja.
PrejPotem je registrirana blagovna znamka, ki je na tržišču od leta 2010. Po tem konceptu trenutno potekajo delavnice uravnoteženega prehranjevanja in pametne vadbe na 25 lokacijah po vsej Sloveniji skozi celo leto. Na Ljubnem se je končala že tretja 10-tedenska delavnica, v času katere so udeleženci izgubili skupaj več kot 110 kilogramov telesne teže in skoraj 80 odstot-
Jaka Debelak je spregovoril o delavnicah PrejPotem, ob njem so z desne Boštjan Jakše ter Stane in Bernarda Pinter. (Foto: Slavica Tesovnik)
kov na račun telesne maščobe.
V klubu bodo trenerji poleg delavnic izvajali individualne analize telesne sestave, tematska predavanja, kuhinjo in usposabljanja za nove trenerje, ki se želijo pridružiti ekipi pri širjenju zdravega in aktivnega življenjskega sloga.
K svečanosti otvoritve kluba sta z rezanjem traku na vhodu pripomogla dr. Stane Pinter in soav-tor koncepta Boštjan Jakše, ki je predstavil koncept in njegov pomen ter nekatere odlične rezultate udeležencev.
Slavica Tesovnik
10 Savinjske novice št. 16, 17. april 2015
Kultura, Ljudje in dogodki
CELJSKI SEJEM
Klinarjeva osvojila naslov najboljše mlade
cvetličarke
V	okviru treh spomladanskih prireditev Celjskega sejma je potekalo tudi tradicionalno tekmovanje mladih cvetličarjev, aranžerjev in vrtnarjev. S svežimi idejami in kreacijami so popestrili prvi sejemski dan. Naziv najboljše mlade cvetličarke je osvojila Brigita Klinar iz Dol-Su-he, ki niza številna visoka mesta in prestižne nazive v cvetličarstvu - tudi na mednarodni ravni.
V	Celju se je pomerilo kar 22 mladih cvetličarjev z 21 pomočniki, iz petih šol in treh cvetličarn. Pomerili so se v izdelavi cvetlične kreacije - fantazija na temo Čebelica, v izdelavi presenečenje ter v roki vezanega šopka na temo Najboljši šopek. Tekmovanje je štelo tudi za izbor slovenskega predstavnika za Euroskills 2016.
Najboljša mlada cvetličarka je postala Brigi-ta Klinar iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, ki se je pod mentorstvom Ane So-
Brigita Klinar: »Nad uspehom, ki sem ga dosegla, sem navdušena in ponosna na svoje delo.« (Fotodokumentacija BK)
tošek najbolje odrezala v vseh treh tekmovalnih kategorijah.
Po dogodku nam je Brigita povedala: »S svojim izdelkom sem bila zelo zadovoljna, kajti vanj sem vložila veliko časa, trme in potrpežljivosti. Na tekmovanju sem zelo uživala, z največjim veseljem pa sem izdelovala prosto vezan šopek, ki je bil zame nekaj posebnega. Živahne barve in oblike cvetov so se prelepo zlile v odštekan šopek. Nad uspehom, ki sem ga dosegla, sem navdušena in ponosna na svoje delo.
V kratkem se z ekipo odpravljamo v Split, na Praznik cvetja, kjer sem lansko leto osvojila naziv mednarodne prvakinje, letos pa bom sodelovala kot pomočnica. V maju odhajam na izmenjavo v Avstrijo, kjer se bom izobraževala v zelo uspešni dunajski cvetličarni.«
Marija Lebar
VELIKONOČNI KONCERT V NOVI ŠTIFTI
Cerkev polna poslušalcev, godbe in petja
Godba Zgornje Savinjske doline je na velikonočni ponedeljek, skupaj z gosti, pevsko skupino Sinaj, navdušila številne poslušalce. Cerkev Marije zvezde je preplavilo veselje s krili glasbe, ki jo je s številčno zasedbo in znanjem ustvarila godba pod taktirko Tomaža Podle-snika. Po povprečju starosti je zasedba godbe ena najmlajših v Sloveniji, njena kvaliteta pa izvira tudi iz odličnega sodelovanja z Glasbeno šolo Nazarje.
Po otvoritveni skladbi Where the river flows je
godba zaigrala skladbo Moje pesmi, moje sanje iz uspešnega hollywoodskega muzikala. Naslednja je bila skladba za solo trobento in orkester v izvedbi Miklavža Pintarja.
Sledil je nastop pevske skupine Sinaj. Trenutno skupina šteje 23 članov med 15 in 42 leti starosti. Od leta 2009 vodi skupino Ana Li-pnik. Pojejo tudi ob spremljavi kitar.
Najprej je skupina zapela par pesmi sama, nato se jim je pridružil pihalni orkester. Skupaj so premierno izvedli pesem Nebeški Jeruza-
Z velikonočnim koncertom so godbeniki Zgornje Savinjske doline ...
... in pevci skupine Sinaj navdušili številne poslušalce. (Foto: Slavica Tesovnik)
lem v aranžmaju Matjaža Kmeta.
Zadnja skladba je bila napisana za Disneye-vo risanko. Na klavirju se je predstavila Ksenija Štiglic, učenka petega razreda klavirja Glasbene šole Nazarje. Njen profesor je Anton Acman, torej godba s pianistko v zadnji točki.
Z zahvalo za pomoč ob izvedbi koncerta je kot povezovalka programa zaključila Andreja Lenko. Godba je zaradi navdušenih aplavzov še zaigrala par skladb. Zadovoljstvo na obrazih poslušalcev, godbenikov in pevcev je vse prisotne pospremilo na njihove domove.
Slavica Tesovnik
I
Savinjske novice št. 16, 17. april 2015 11
Kultura, Organizacije, Oglasi

FLETN DUPOUDNI V SOLČAVI
Ob glasbi še rcnije za preventivo in zdravo življenje
Na velikonočni ponedeljek je bil v Solčavi prav Fletn dupoudni. Svoja vrata je za poldrugo uro odprla gostilna Pod Turnci. V njej so nastopili pevci, muzikanti in komedijanti. Kulturno društvo Franc Herle je namreč pripravilo zabavno dopoldne, na katerem so nastopili ansambel Šorli boys, Slovenski expres, Solčavske pevke, Rečiški pobi in pevski zbor Tisa, za humorne
vložke pa so poskrbeli solčavski kulturniki.
Letošnja rdeča nit poldruge ure smeha je bil svetovni dan zdravja in zdravo življenje. Slavek iz Maribora, ki se je lani priselil k Šlukici in Šluk-cu, je obiskovalcem gostilne delil zdravstvene nasvete in rcnije za različne tegobe. Tako so nastopajoči dobili losijon za lepoto »flisar frk for-te«, za pospeševanje pogleda dirigenta »tisin
Pevski zbor Tisa je zapel venček narodnih. (Foto: Marija Šukalo)
Gosta iz Ljubljane sta bila tako »fit« in zdrava,
da se je še Turnoc čudil. (Foto: Marija Šukalo)
pogled«, za domotožje »direkt damo forte« farmacevtske družbe Katrinas, za pomiritev mladostne zagnanosti »mačji krempl v prahu«, ki se meša z vodo, »citrija šus« za pravočasno prihajanje domov.
Modrovali so o tem, kaj je Solčavan, ki je jabolka (neučakanec), predlagali zdravilo za »hitenje« (solčavski sirnek zmešan z železno vodo iz Logarske doline) in ugotavljali, kako imajo razmigane kolke od telovadbe.
Medtem ko so obiskovalci z odra dobili duhovno hrano, so si hrano za telo postregli z miz. Domače gospodinje so namreč pripravile velikonočne dobrote.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: so15dupo).
Marija Šukalo
GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Delavnica koktajlov zbudila zanimanje
številnih gasilk
Nedavno je v organizaciji komisije za žene pri zgornjesavinjski gasilski zvezi potekala delavnica priprave koktajlov. Recepte za koktajle in način njihove priprave ter strežbe je udeleženkam predstavil Janez Až-man, ki se je pred časom z barman-
stvom ukvarjal profesionalno. Za ponujeno delavnico je bilo med članicami precejšnje zanimanje, saj se je dogodka udeležilo kar 28 gasilk iz več društev naše doline
Barbara Slatinšek je ob tem povedala: »Delavnico sem v okviru
Predstavitve so se udeležile mnoge članice gasilskih društev.
(Fotodokumentacija Barbare Slatinšek)
komisije za delo z članicami pri zvezi, katere predsednica sem, organizirala na željo članic. S tokratno udeležbo sem zadovoljna, saj se velikokrat soočamo s težavo
glede majhne udeležbe in moramo včasih kakšno aktivnost tudi odpovedati zaradi premajhnega števila prijavljenih.«
Marija Lebar
12 Savinjske novice št. 16, 17. april 2015
Zgodovina in narodopisje
Spomini na nekdanje drvarje (6)
Piše: Aleksander Videčnik
SPLAVARSTVO IN ŽAGARSTVO
Gotovo je bilo eno najzanimivejših del splavarstvo. Flosarji so bili plačani po razdalji, ki so jo prevozili po vodah. Pred prvo svetovno vojno so dobili plačano do Celja 6 kron, do Zidanega Mosta 10 kron, do Rugvice (Roglica) 22 kron, do Beograda 76 kron, k temu plačilu so dodali še za hrano po 2 kroni na dan. Po prvi vojni (do tridesetih let) so bili plačani do Celja 80 din, do Rugvice 250 do 300 din, do Beograda 1.000 din. Tik pred drugo vojno so dobivali od gospodarja hrano in pijačo.
Splavarji so bili dobro organizirani, na Rečici ob Savinji so imeli Splavarsko zadrugo in preko nje so po letu 1937 dosegli polovično ceno na železnici na povratku iz južnih krajev. Koncem tridesetih let so dnevno zaslužili: Celjani 90 din, nato 100 din, Rogličani 80, nato 108 din (na poti so bili 2,5 dneva), Mitrovčani 47, nato 59 din (na poti so bili 17 dni) in Krmaniši 59, nato 70 din. Krmaniši so bili bolje plačani - 8.500 din, tik pred drugo vojno pa več kot 10.000 din.
Še nekaj podatkov za splavarska dela - vezenje splava okoli 30 din, plavljenje (celodnevno) do 50 din. Urne mezde na žagah, parna žaga 3 do 4,5 din, na kmečkih žagah za 12- do 16-urni delavnik 25 do 29 din. Na sodobnejših žagah je bilo mogoče zaslužiti 39 do 53 din na dan. Žagarji so letno delali 150 dni, zaposlili pa so ljudi, starejše od 14 let.
MEZDE GOZDNIH DELAVCEV V SLOVENIJI
Delavska zbornica v Ljubljani je leta 1939 izdala posebno raziskavo o gozdnem gospodarstvu, o socialnih razmerah in težnjah gozdar-sko-žagarskega delavstva v Dravski banovini. Povod za to je bilo kritični stanje v dobi velike gospodarske krize. Raziskavo je pripravilo nekaj najvidnejših strokovnjakov, med njimi je bil tudi direktor Škofijskega posestva Marijingrad v Nazarjah.
Število delavstva, o katerem je govor, je zaradi kriznih okoliščin padlo na polovico prejšnjega stanja. V tem obdobju se je znižal celokupni znesek delavskih mezd na manj kot polovico napram letom velikega razcveta te stroke. To je povzročilo v krajih, ki so odvisni izključno ali pretežno od gozdnega ali žagarskega dela, zelo težke razmere. Bile so res kritične okoliščine, v katerih je ta del gospodarstva deloval. Na različne odgovorne forume
so prihajale prošnje delavstva za podporo in obrambo proti zniževanju delavskih mezd. Takšno stanje je seveda sililo delavstvo, da se sindikalno poveže.
Tedanji strokovnjak Filip Uratnik je o celotni raziskavi menil takole: »Nezavarovani gozdni delavci so pri nas pretežno kmetje in kmetijski hlapci, ki so zaposleni pretežno v kmečkih gozdovih. Po kategoriji zaposlitve so to pretežno delavci, zaposleni pri izdelovanju drv in pri prevažanju drv in lesa. Vozniki ostajajo tudi pri dobro urejenih šumskih upravah večinoma nezavarovani, ker so to kmetje in njihova služinčad. Zavarovani delavci so delavci, zaposleni pri sečnji lesa v večjih gozdovih in na žagah. Žagarji na kmečkih in malih žagah so, kot se zdi, po velikem odstotku nezavarovani. Delodajalci goz-dno-žagarskih delavcev so pretežno gozdni veleposestniki in posestniki lesne industrije in lesni trgovci.«
V poglavju, kjer opisuje žage z nad pet delavci, meni, da pretežni del žagarjev, zaposlenih pri veneciankah, sploh ni zavarovan pri socialnem
slabo zaščitene. V septembru leta 1938je bilo v tej stroki 8.116 socialnega zavarovanja ... V skupini pridelovanje lesa je imelo kolektivne pogodbe v tem času 32,5 ali 1.452 od skupnega števila 4.448 delavcev.«
Predpisi o delavnem času v lesarski stroki (gozdni delavci) niso delovnega časa omejevali oziroma glede tega delavce zaščitili. Naša ugotavljanja so pokazala, da traja delovni čas v gozdovih povprečno po enajst ur, v poletnem času pa tudi po 16 ur. Pod deset ur pa skoraj nikjer. Seveda tu ni bilo mogoče govoriti o nadurnem delu. Po ugotovitvah inž. Alojza Žumra se je delalo na veneciankah tudi po 16 ur na dan. Tu ni mogoče govoriti o zakonskih mezdah!
KAKO JE BILO PRI NAS
Drvarska dela so se v glavnem opravljala v akordu, zato je bilo delo v gozdu zelo zahtevno in trdo. Trditi je mogoče, da so drvarji delali največkrat od zore do večera, živeli so zelo preprosto in skromno, to je bilo telesno zelo izčrpajoče.
Graščinska uprava je imela posebne skupine žensk, ki so pogozdovale. Prizor je na Kadunčevem leta 1926.
zavarovanju. Do 30. junija 1933 je v celotni žagarski stroki zavarovalo svoje delavce le 1.966 obratov. Vseh vrst napak na žagarskih objektih pa pomeni dodaten pritisk na delavce.
Tako so bile mezde leta 1930 še kolikor mogoče znosne, so pa leta 1934 padle kar za 50 odstotkov. Jasno je, da je bilo zaradi krize lesno delavstvo veliko bolj prizadeto kot gozdni gospodarji. Posledično vsemu so si delavci med sabo močno konkurirali, tudi to dejstvo je pritiskalo na mezde. Ob tem pa brezposelno skrbstvo v krizi, ki jo opisujemo, ni razpolagalo z zadostnimi denarnimi sredstvi in ne z zadovoljivim poznavanjem potreb.
Filip Uratnik je zapisal: »Mezde lesnega delavstva so v Sloveniji socialno politično relativno
Tudi prehranjevali so se slabo, skromno, bivali pa največkrat v zasilnih kočah.
Ponovimo ugotovitve inž. Alojza Žumra: »Vsa dela opravljajo drvarji v akordu - od zore do mraka. Počitek opoldne je trajal 1 do 2 uri. Ob pomladanskem in jesenskem času zgubijo zaradi slabega vremena redno 1 ali 2 delovna dneva v tednu oziroma opravijo v teh mesecih povprečno 16 do 20 delovnih dni. Mezdno delo traja 8 do 11 ur dnevno, največ od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Opoldanski počitek je le 1 uro.«
Ta zgodovinski pouk je potreben, ker sedanji rod v marsičem ne pozna življenja naših prednikov.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 16, 17. april 2015 13
Kultua, Organizacije
KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GAL
Leto zaključili z retrospektivo del ob 15-letnici
delovanja
Predsednica Kulturnega društva Gal Branka Ermenc je na občnem zboru predstavila delo društva in načrte za letošnje leto. Člani so se izobraževali v delavnicah pod vodstvom akademskega slikarja Stojana Kneževica. Na tedenskih druženjih so ustvarjali likovna dela v različnih tehnikah. Spoznavali so akril in olje na platnu, akvarel na risalnem papirju in kiparjenje v glini. Obdelali so realizem, abstrakcijo, minimalizem, fo-torealizem in portret, pri kiparjenju v glini pa so nastali različni predmeti. Nekateri člani so se udeleže-
vali likovnih kolonij na Ljubnem ob Savinji, Gori Oljki, v Nazarjah ... S svojimi deli so sodelovali na različnih razstavah, tudi izven doline. Lani so sodelovali na dveh dobrodelnih prireditvah in podarili likovna dela. Dela, podarjena v projektu Umetniki za karitas, so bila razstavljena celo v kapucinski kapeli v Rimu in drugih galerijah po Italiji, Avstriji in Sloveniji.
Galovci so sodelovali še na razstavah, ki jih pripravlja Zveza likovnih društev Slovenije v projektu Zlata paleta. V omenjenem projektu so lani v kiparstvu dobili štiri pri-
Branka Ermenc je predstavila delo društva Gal in načrte za letošnje leto. (Foto: MŠ)
znanja in certifikat. Dela so nastala v delavnici kiparstva z akademsko kiparko Sabo Skobrne. Leto so zaključili s pregledno razstavo v re-čiški osnovni šoli ob petnajstletnici delovanja društva.
V plan dela so si poleg izobraževanja in priprave razstav zapisali pridobivanje novih članov. Prepričani so namreč, da je še veliko ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev v dolini, ki bi želeli svoje znanje nadgraditi in dela tudi pokazati, zato se jim lahko pridružijo na torkovih srečanjih v rečiški osnovni šoli.
Marija Šukalo
KULTURNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI
TOPLICA LJUBNO OB SAVINJI
Društvo bo še naprej vodila Nataša Bele
Nedavno so članice in člani šmarškega Kulturnega društva Lipa potegnili črto pod svoje lanskoletno delovanje, za katerega so ocenili, da je bilo dobro. Po štiriletnem obdobju je bilo potrebno ponovno izvoliti organe društva, ki se ne razlikujejo kaj dosti od dosedanjih. Izvršilni odbor bo še naprej vodila Nataša Bele, v njem sta še članici Marija Ba-stelj in Marija Brezovnik.
V poročilu za minulo leto je Be-letova naštela številne dejavnosti Ljudskih pevk Lipa. V domačem kraju so pripravile dobrodelni koncert, veselo popoldne z glasbenimi gosti, nastop ob otvoritvi novega mostu v okviru praznovanja občinskega praznika, na prireditvah ob oktobrskem krajevnem prazniku, sodelovale pa so tudi pri snemanju prispevka Zlata točajka rakete. Izven domačega kraja so pevke nastopile na skoraj dvajsetih večjih prireditvah, vse od Solčave do Pameč in Kamnika.
»Z letom 2015 so Ljudske pevke KD Lipa zakorakale v osmo leto aktivnega delovanja z upanjem, da je pred njimi še veliko nastopov, s katerimi bodo razveseljevale svoje poslušalce širom po Sloveniji ter ob tem tudi same uživale, tako kot so do sedaj,« je dejala Beleto-
V načrtu razstava Cvetje v jeseni
Toplica, Društvo podeželskih žena Ljubno, se je lani po besedah predsednice Margarete Atel-šek srečevalo s težavami pri izvajanju svoje dejavnosti zaradi zakonodaje. Svojih kulinaričnih dobrot namreč ne morejo več prodajati na sejmih in krajevnih prireditvah, ker je registracija peke peciva vezana na izpolnjevanje zakonskih pogojev, kot so živilski minimum in po določenih standardih opremljeni prostori za delo.
Predsednica Nataša Bele je zadovoljna z dejavnostjo v društvu.
(Foto: ML)
va. Pevke se udeležujejo nekaterih tradicionalnih prireditev tako v občini Nazarje kot širše v dolini. Odzovejo se tudi na različna povabila ali same organizirajo kakšno prireditev. Tudi letos bodo kar nekajkrat nastopile v različnih domovih za ostarele, načrtujejo pa še nastop na TV Celje.
O razgibanem utripu, ki ga pevke prinašajo v domači kraj, in dobrem sodelovanju s Kulturnim društvom Lipa so spregovorili tudi gostje - predstavniki drugih šmarških društev. Za kulturni program so poskrbele kar pevke same.
Marija Lebar
Margareta Atelšek daje poudarek pridobivanju novih znanj.
(Foto: MŠ)
Svoje kulinarične dobrote so zato namenile v humanitarne namene. Tako so na Flosarskem balu izkupiček prostovoljnih prispevkov pri peki palačink namenile Drobtinici in akciji obdarovanja otrok iz socialno ogroženih družin. Udeležile so se delavnic izdelave rož iz krep papirja, adventnih venčkov, vezenja cvetličnih motivov, peke ajdovega kruha z orehi, peke izdelkov iz kvašenega testa, oblikovanja gline.
Na občnem zboru so pohvalile sodelovanje z radmirskim gasilci. Ti jim v svojih prostorih omogočajo delo, zato ni naključje, da so ob njihovem občnem zboru pripravile pecivo, ob koncertu dalmatinske klape pa pekle palačinke in izkupiček namenile za nov gasilski dom. Leto so zaključile z ustvarjalnimi delavnicami za otroke ob novoletnih praznikih.
Tudi v letošnjem letu bodo aktivne na dobrodelnem področju, nabirale bodo nova znanja in se udeleževale različnih srečanj. Njihov največji projekt pa je razstava Cvetje v jeseni, s katero bodo prikazale, kaj vse lahko članice v jeseni življenja ustvarijo z znanjem, ki so ga pridobile tekom let.
Marija Šukalo
14 Savinjske novice št. 16, 17. april 2015
Ljudje in dogodki, Organizacije
MEDGEN BORZA NA REČICI OB SAVINJI
Dalja Pečovnik o socialnem in zdravstvenem vidiku
demence
Svetovanja o demenci izvajata Anica Šimenc (levo) in Dalja Pečovnik iz Centra starejših Zimzelen. (Foto: Marija Šukalo)
V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so prvi četrtek v aprilu pripravili predavanje Socialni in zdravstveni vidik demence. O tej neozdravljivi bolezni je spregovorila Dalja Pečovnik iz Centra starejših Zimzelen Topolšica.
Vodja zdravstvene nege in namestnica direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe je poudarila, da je demenca v starosti dokaj normalen pojav. Dlje živimo, več možnosti imamo, da demen-ca doleti tudi nas, vendar pa nanjo lahko vplivamo tako, da se skušamo ogniti ali pa vsaj zmanjšati delovanje tistih rizičnih dejavnikov, na katere lahko vplivamo: visok krvni tlak, ateroskleroza, alkohol, neaktivnost. Torej je tako telesna kot psihična aktivnost zelo pomembna za ohranitev zdravega duha v zdravem telesu.
Dovolj zgodnja postavitev diagnoze je pomembna, da se zdravljenje prične, preden se simptomatika močno poslabša in s tem zmanjša kakovost življenja posameznika z demenco. Pri težavah s spominom lahko pomaga
urejeno in mirno življenjsko okolje, ki tudi pripomore k manjšim vedenjskim spremembam. Vsekakor je pomembna seznanitev s potekom bolezni, tako samega človeka z boleznijo kot njegovih svojcev. Zagotovljeni mu mo-
rata biti pomoč, če jo že potrebuje, in spodbuda pri vsakodnevnih aktivnostih, če je oboleli še dovolj pri močeh.
Da bi pomagali svojcem bolnikov z demenco, so lani v Centru starejših Zimzelen pričeli s svetovanjem na terenu. Dve svetovalnici delujeta tudi v naši dolini, vodi ju Ana Šimenc. Šimenčeva na sedežu Območnega združenja RK v Mozirju svetuje vsako zadnjo sredo, v Medgen borzi na Rečici ob Savinji pa vsak zadnji četrtek v mesecu. Brezplačni svetovalnici sta namenjeni vsem, ki želijo vedeti več o demenci ali iščejo odgovore pri srečevanju s to boleznijo. Dobili bodo podatke, kam se lahko obrnejo po pomoč, kakšne so možnosti za zmanjševanje tegob in kako lahko sami ukrepajo.
Marija Šukalo
V JUVANJU IZVEDLI SESTO OCENJEVANJE TOLKCA
Kar osem zlatih priznanj za najboljše tolkce
Konec minulega meseca je v Ju-vanju v sodelovanju KGZS Zavod Celje Izpostava Mozirje in Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje potekalo šesto letno ocenjevanje tolkca. Pri tem je bilo za pridelovalce pripravljeno zanimivo predavanje z naslovom Tehno-
MOZIRSKI GAJ VABI
loške osnove za pridelavo kakovostnega tolkca.
Letošnji način ocenjevanja je bil spremenjen. Prejšnja leta je prine-šene vzorce komisija ocenjevala po kriterijih, ki so jih organizatorji povzeli po koroških sadjarjih. »Letos smo prešli na ocenjevalni pra-
Od cvetja do dinozavra
Mozirski gaj je že odprl svoja vrata in vabi obiskovalce od blizu in daleč. Pred koncem meseca bo na vrsti prva letošnja razstava, v času katere bo zacvetelo na milijone cvetov.
Velika pomladanska razstava cvetja se bo pričela 25. aprila. Upravljavci parka cvetja in organizatorji razstav, člani Ekološko horti-kulturnega društva Mozirski gaj, že lep čas urejujejo gredice. Zacvetelo bo premnogo cvetje, posebej tulipani, ki so glavna atrakcija v tem letnem času, med njimi tulipan sor-
te Mozirski gaj, ki so ga vzgojili nizozemski strokovnjaki in raste le na tem prostoru.
V Gaj bodo vabile še druge atrakcije in posebnosti. Ena izmed njih bo čebelarska razstava 24. aprila z naslovom Kar seješ, to žanješ. Iz Jurskega parka bo prišel v goste dinozaver, ki bo privabil poglede najmlajših. Junaki risanih serij se bodo po parku sprehajali od 27. aprila naprej. Od tega datuma in do zaprtja cvetlične razstave 3. maja bo na ogled še razstava eksotičnih živali.
Benjamin Kanjir
Pregled vsebnosti sladkorja (Foto: Stanko Kotnik)
vilnik, ki velja za ocenjevanje po vsej Sloveniji,« je povedala Štefka Goltnik z mozirske izpostave KGZS.
Zgornjesavinjski sadjarji so prinesli 25 vzorcev iz treh kategorij: jabolčni, hrušev in mešani. Ocenjevalo se je okus, ki je najbolj pomemben, pa tudi bistrost in barvo, vonj ter harmoničnost. Maksimalno je bilo mogoče doseči 20 točk. Vse našteto je ocenjevala petčlanska komisija pod vodstvom Tadeje Vodovnik Plevnik, specialistke za vinarstvo in pridelavo sadjevca
na KGZS Maribor. Komisija je vzorce ocenjevala in rezultate sporočala sproti, pridelovalcem pa dala tudi navodila oziroma priporočila, kako tolkec še izboljšati in tako priti do čim boljše pijače.
Da so bili prinešeni vzorci res kakovostni, priča kar osem zlatih, pet srebrnih in dve bronasti priznanji. Nekaj vzorcev je bilo zaradi različnih napak izločenih, a na napakah se učijo tudi pridelovalci tolkca in zato kakovost iz leta v leto raste.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 16, 17 april 2015 15
Ljudje in dogodki
ALEKSANDER VIDECNIK O STAREM MOZIRJU
Trške pravice le s purgersko prisego
Sodelavci Osrednje knjižnice Mozirje so 25. marca v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani pripravili predavanje narodopisca in publicista Aleksandra Videčnika O starem Mozirju. V nagovoru Matije Blagojeviča je bilo poudarjeno, da so imele trške pravice v fevdalnem času velik pomen za življenje in razvoj kraja. Mozirje je bilo takrat pod zaščito fevdalnega Žovneškega gospoda.
Videčnik je razložil tedanje razmere, predstavil nastajajoči kraj ob cesti in »jezeru« ter v tistem času najpomembnejše pridobitve za prebivalstvo: sejmišče, taborno cerkev, kostnico, ubožno hišo idr.
Največji poudarek je dal pridobitvi trških pravic z javno »purgersko« prisego, ki jo je kandidat opravil po preizkušnji pred trškim odborom. To je v originalu in v uradnem slovenskem jeziku
predstavila sodelavka iz knjižnice Mateja Ugo-všek Lever.
Videčnik je prisotnim predstavil tudi »zlato knjigo mozirskih tržanov« iz leta 1740, ki je v vsem sijaju ohranjena kot dragoceni relikt krajevne zgodovine. Da je prvotno naselje nastajalo ob močvirju, pogostem zastajanju poplavne vode ter ob poti, ki so jo zgradili že Rimljani, je po njegovih besedah dovolj dokazov.
Kot sestavni del naselja so se v tistem času pojavljale številne rokodelske in obrtne dejavnosti za obdelavo lesa (dve žagi, trije mlini), svobodnjake in rokodelce pa so privabljale trške pravice, ki so pomenile samozavest, volilno pravico ter status tržana, ki je imel številne druge prednosti.
Tako so se številčno okrepili rokodelci in obrtniki (krojači, usnjarji, čevljarji, tkalci, barvarji in mehčalci tkanine (mozirski loden), steklarji, ti-
Krajani so prisluhnili zanimivemu predavanju Aleksandra Videčnika o nastanku in razvoju starega
Mozirja. (Foto: Jože Miklavc)
Mateja Ugovšek Lever je v narečju prebrala prisego ob sprejemu trških pravic.
(Foto: Jože Miklavc)
šlerji idr. To je povzročilo zagotavljanje načrtne sejemske ureditve, uvedbe mitnine ter nadzor nad sejmarji. Ob triletnem sejmišču so prirejali tudi pogostejše živinske sejme, kar vse je poganjalo razvoj trga in trgovanja ter moč krajevnih veljakov in oblastne gospode.
Po zemljiški odvezi se je hitro razvilo furman-stvo, a skoraj hkrati s tem tudi povečana aktivnost konjskih tatov. Videčnik je slikovito, z nekaj skicami in dokumenti na stenah svoje zbirke, prikazal obstoj taborne cerkve, kostnice in hiše ubožnih, kar priča o socialni naravnanosti takratnih upraviteljev in lastnikov fevdalne posesti.
Jože Miklavc
DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Od izobraževanj do telovadbe in kulturnih dogodkov
Pred resnim delom so se člani zgornjesavinj-skega društva računovodij, finančnikov in revizorjev podali na ogled loretske kapele in samostanske knjižnice v Nazarjah. 26. marca so na občnem zboru naredili lanskoletni pregled aktivnosti. Predsednica Zdenka Presečnik Firšt in člani se strinjajo, da bodo tudi letos poskusili izvesti čim več izobraževanj, čeprav so kvalitetna predavanja visok strošek. Odločitve bodo sprejemali na osnovi prijav.
V lanskem letu je društvo imelo dve »predsednici«, saj je Presečnik Firštovi pomagala še bivša, Darja Dobovičnik. Sestankovali so v Fašu-novi hiši na Ljubnem, slednja občina je to društvo z 52-letno tradicijo tudi finančno podprla. Sicer so člani še iz Mozirja, Nazarij in Rečice ob Savinji, zato upajo na finančno pomoč več občin v dolini. Njihove aktivnosti so pestre. Lani so na pohodu ob Mozirskem gaju obiskali če-
Zdenka Presečnik Firšt in člani društva se strinjajo, da bodo tudi letos poskusili izvesti čim več izobraževanj. (Foto: Slavica Tesovnik)
belarja Čoparja, nekaj pozornosti so posvetili telovadbi, šli so na razstavo in prisluhnili Verdijevi operi. Vsak lahko najde kaj zase, pravi predsednica. Družno so izrekli zahvalo Alenki Skok, ki jim nudi prostore za seminarje in interna srečanja ter pri tem tudi sama veliko pomaga. Zaradi stroškov izobraževanj je bil lani finančni izid negativen, primanjkljaj bodo pokrili iz presežkov preteklih let.
Letošnji načrti so se že začeli realizirati s spomladanskim kulturnim dogodkom, prijavami na razpise in kmalu sledijo zahtevnejša izobraževanja. Tudi v naprej želijo delovati povezovalno in izobraževalno. Na zboru sta bila kot gosta prisotna zastopnika iz velenjskega društva in častna članica Anka Rakun. Gostje so izrekli pohvale za delo in zaželeli uspešnost v tekočem letu.
Slavica Tesovnik
16 Savinjske novice št. 16, 17. april 2015
Ljudje in dogodki, Matična kronika, Čestike
Mozirski gaj -muzej na
Mozirski gaj spada med najbolj znane, prepoznavne in obiskane turistične zanimivosti Zgornje Savinjske doline. Večina ljudi ga pozna kot park cvetja, kjer lahko preko celotne rastne dobe občudujejo na milijone cvetov. Zlasti je obiskan v času prvomajskih praznikov, ko cvetijo tulipa-
ni, med njimi sorta Mozirski gaj, ki je bila vzgojena prav za ta park. Gaj se lahko po lepoti in zanimivosti kosa tudi z mnogo večjim arboretumom Volčji potok. Umni upravljavci vsa leta preko sezone izvajajo številne prireditve, ki privabljajo obiskovalce z vseh strani. Tradicionalne so spomladanska in poletna razstava cvetja ter jesenska razstava buč. Na naravoslovne dneve in iz-
Matična kronika za marec
SMRTI:
Ivana Pustoslemšek iz Dola Rafael Solar iz Poljan Viktor Knaus iz Solčave Stanko Podlinšek iz Gornjega Grada Jože Kaker iz Nove Štifte V_.
park cvetja in prostem
lete vabijo šolarje in organizirane skupine. Tudi poročite se lahko v parku.
Poseben pomen Mozirskega gaja je v njegovi zbirki stavbne dediščine naše doline. To je pravi mali skansen (muzej na prostem), ki se dobro vklaplja v parkovno zasnovo. Snovalci so ga
načrtovali od samega začetka in zbirko vztrajno dopolnjujejo. Nekaj stavb so prestavili v Gaj s prvotnih lokacij. Med nje spadajo žaga vene-cijanka, vodni mlin, dve kašči iz srede 18. stoletja in najstarejša mozirska hiša. Nekaj je replik, na primer kmečka hiša, kovačnica in najnovejša, kozolec toplar, nekaj tudi drugih objektov, kot je planinski dom. V nekaterih objektih so etnografske zbirke, povezane z namenom objekta, v drugih se izvajajo galerijske in obšolske dejavnosti. Vsekakor je zbirka za obiskovalce zelo zanimiva in poučna od zunaj in od znotraj, posebej, ko se v objektih kaj dogaja.
Park je nastal na nekdanji opuščeni vaški gmajni, ki je sčasoma postala nelegalno odlagališče odpadkov. Ideja o parku je vzklila že leta 1974, da se je lahko leta 1978 razcvetel ob republiški razstavi »Holtikultura 78«, ko so ga uradno odprli. Nastal je kot plod aktivnega sodelovanja lokalne skupnosti in številnih društev, od vrtnarjev, tako lokalnih kot od drugod, ribičev, planin-

cev, čebelarjev, strokovnjakov in prostovoljcev. Doživljal je številne sončne dni, prizanesle pa mu niso niti nevihte. Najverjetneje najhuje je bilo v poplavi leta 1990, ko je deroča voda preli-la park preko višine enega metra in naredila pravo razdejanje na gredah, arhitekturni zbirki in na infrastrukturi parka. Obnova je zahtevala veliko poguma in dela.
Park je ravno prav velik, da ga povprečen obiskovalec prehodi v debeli uri, vendar je hkrati tako poln zanimivosti, da imamo v njem kaj početi tudi več ur, kar celo dopoldne lahko spoznavamo njegove atrakcije in podrobnosti. Zaradi omejenega prostora ne more rasti, lahko se samo razvija. Pri tem bodo morali upravljavci paziti, da ga ne bodo preveč obremenili z vsem mogočim. V parku mora ostati dovolj odprtega prostora - zraka in svetlobe.
Marijan Denša
Da imajo določeni ljudje ves svet za svoj pepelnik, dokazuje pričujoča slika s trave za enim nazarskih blokov. Za utrinek življenja nazaj bi se taisti kot otroci lahko igrali na tej travi, iskali šti-riperesno deteljico kot sovrstniki, a je očitno niso. Našli je niso niti oni prvi, a so svojo srečo poiskali drugje, ne v metanju cigaretnih ogorkov na spomine otroštva, pač pa v bolj pravilnem odnosu do življenja, do okolice, ljudi, svojega izgleda in ugleda. Kar enim pomeni frc med mnoštvo pokajenih trenutkov, drugim zagreni pogled na balkon, s katerega letijo neugledne poteze do soljudi.
IS
Pridne roke skrbe, da spomladi zacveti na tisoče tulipanov. Prizor, ki je večini obiskovalcem parka
skrit. (Foto: Marijan Denša)
Savinjske novice št. 16, 17. april 2015 17
Oglasi
Fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izu-mreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brez-
plačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga. net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
WWW.
mK
.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
^ Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovito darilo
Organizacije, Kultura
KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE
Letos bodo obnovili brunarico
Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline je pripravilo volilni občni zbor. Ker so člani prepričani, da vodstvo dela dobro, so mu zaupali še en mandat. Tako naslednja štiri leta na čelu društva ostaja Ferdo Hrovat.
V poročilu je Hrovat povedal, da je tečaje osnovnega šolanja psov spomladi in nadaljevalnega jeseni obiskovalo večje število vodnikov. Opaziti je, da se lastniki psov zadovoljijo že z minimalnim znanjem oziroma poslušnostjo psa. Izpitov B-Bh - izpit za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju in za vodnika psa spremljevalca lani niso imeli, saj so bili psi premladi ali pa lastniki niso bili zainteresirani. So pa po mnenju udeležencev dobro organizirali 21. Mednarodni tabor reševalnih enot
Na čelu kinološkega društva naše doline nadaljnja štiri leta ostaja Ferdo Hrovat.
in vadba vodnikov reševalnih psov. Slednjega se je udeležilo kar 162 vodnikov s svojimi psi, od tega 40 iz tujine. Skozi vse leto so vzdrževali in urejali vadišče.
Enota reševalnih psov, ki jo vodi Dominik Hrovat, se je udeležila zimskega usposabljanja v Logarski dolini ter mednarodne vaje v Zagrebu. Nekateri člani društva so s svojimi štirinožnimi prijatelji opravili različne izpite za pse reševalce tako iz ruševin kot lavin in iskanje pogrešanih oseb izven naše doline.
V plan dela so poleg svojih stalnih nalog uvrstili obnovo brunarice na vadišču in priprave na obeležitev 30-letnice obstoja. Jubilej bo društvo praznovalo prihodnje leto.
Tekst in foto: Marija Šukalo
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUCE
K številnim dejavnostim dodali še prostovoljsko
skupino
V zadnjih dneh marca je v Lučah potekala delavnica za skupino prostovoljcev, ki so se odločili sodelovati v projektu Starejši za višjo kakovost bivanja doma, kar je novost v dejavnosti tukajšnjega društva upokojencev. Delavnico sta vodili pokrajinski koordinatorki Karlina Mermal iz Gornjega Grada in Slavka Mijoč iz Velenja, ude-
občnem zboru. Tako so stekle aktivnosti in ker je začetek koledarskega leta ravno pravšnji za takšne odločitve, so z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) sredi januarja podpisali pogodbo o izvajanju projekta.
Še pred tem so imenovali koordinatorko projekta pri društvu, to je Marija Krivec, njena name-
Prostovoljci DU Luče z gostjama pri vlcerski hiši (Foto: Marija Lebar)
ležilo pa se je je kakih deset lučkih prostovoljcev.
Uvodne besede je povzela predsednica DU Luče Martina Kladnik. Povedala je, da so o projektu v društvu govorili že prej, potekalo so določene aktivnosti, a do realizacije ni prišlo. Zadnja tri leta, kar je sama prevzela vodenje društva, so o tem precej govorili, končno spodbudo pa je dala članica Emika Selišnik na lanskem
stnica pa je Jožica Germelj. Pridobili so še ostale prostovoljke, pridružil se jim je tudi en moški. Vsem se je Kladnikova zahvalila za pripravljenost in dodala, da brez njihove dobre volje projekta ne bi bilo mogoče izpeljati.
Obe pokrajinski koordinatorki sta predstavili nekatere poudarke o tem, kakšne lastnosti in moralne vrednote mora imeti in spoštovati pro-
stovoljec, saj mu ljudje mnogokrat zaupajo različne skrivnosti in težave, za katere ne želijo, da bi se razvedelo.
Sicer pa, je dejala Mermalova, obiski starejših na domu v društvih upokojencev niso novost, saj ti svoje člane obiskujejo tudi ob različnih drugih priložnostih, kot je obdarovanje ob novem letu.
Omenjena uvodna delavnica je potekala v tako imenovani vlcerski hiši, ki jo imajo v uporabi člani lučkega upokojenskega društva in ki so jo prijetno opremili, tako da so ugodno okolje in pogoje za delovno klimo pohvalile tudi predavateljici.
Marija Lebar
19. Družinsko
petje
Kulturno društvo Jurij Mozirje je organizator tradicionalnega druženja pevskih družin iz vse Slovenije, Porabja in avstrijske Koroške. Letošnja vodilna tema prepevanja bodo pesmi »Mojega srca«, tiste, ki jih najraje pojejo. Namen prireditve je ohranjanje vrednot slovenske družine in ljudske pesmi v družinskem krogu. Vsakoletno pevsko druženje predstavlja praznik družine in poklon slovenski ljudski pesmi. V društvu želijo, da bi se spet pelo ob domačih in osebnih praznikih ter da bi s pomočjo pesmi »držali skupaj« slovensko družino. V nedeljo, 19. aprila, ob 15. uri bo v Kulturnem domu Mozirje tako moč slišati ljudske pesmi v različnih narečjih, kar je slovenska posebnost in bogastvo.
RJ
Savinjske novice št. 16, 17. april 2015 19
Ljudje in dogodki, Organizacije
VRTEC NAZARJE
»Oblački« ogreli srca svojih najdražjih
Narava nas je že razveselila s prebujanjem in s prvimi znanilci pomladi, »oblački« Vrtca Nazarje z vzgojiteljem Robijem in Ireno pa so s svojo prisrčno izvedbo dramatizacije »Pod medvedovim dežnikom«, poskrbeli za veselje in smeh na obrazih staršev, bratcev, sestric, babic in dedkov ter vseh, ki so na pomladno popoldne prišli v našo družbo.
Mamicam so otroci ob njihovem prazniku zapeli pesmico in jim podarili še deklamacijo, prav tako so z deklamacijo počastili tudi očke, ki so v mesecu marcu kar malce zapostavljeni.
Vsi skupaj smo med našimi manjšimi spodrsljaji ugotovili, da je pred publiko nastopati kar težko. A našega občinstva to ni motilo - prav nasmejali smo jih. Prav nič treme pa nista imela glasbenika, Joco Škorjanc iz Nazarij za bobni in
JUBILEJNA 10. BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE
Knjižnica Mozirje bo gostila Borisa Cavazzo in Vesno Milek
V torek, 21. aprila, ob 17. uri, v Knjižnici Mozirje praznujejo poseben jubilej. Zaključuje se namreč 10. bralna značka za odrasle, ki jo v tej knjižnici in njenih krajevnih enotah izvajajo pod sloganom Zgornjesavinjčani s knjigo v roki.
Z bralno značko za odrasle so začeli med prvimi v Sloveniji, vsako leto se je projektu pridružilo več zadovoljnih bralcev, tako da je zadnja leta v bralno značko vključenih preko sto ljubiteljev kvalitetnega branja. Na zaključno prireditev knjižničarji vedno povabijo prepoznavne osebnosti slovenskega kulturnega prostora, ob jubilejnem zaključku bralne značke pa bosta v gosteh še posebej znana gosta, gledališki in filmski igralec ter režiser Boris Cavazza in novinarka ter pu-blicistka Vesna Milek, ki je tudi avtorica biografije o priljubljenem igralcu.
Pogovor z omenjenima gostoma bo potekal v Galeriji Mozirje. Prireditev je namenjena vsem, ki jih zanima razburkana življenjska zgodba Cavazze ter nastanek biografskega romana o njem. Roman z naslovom Cavazza je v zadnjih letih med najbolj iskanimi knjigami v slovenskih knjižnicah. Med slovenskimi e-knjigami v sistemu Biblos pa je na prvem mestu med najbolj izposojenimi e-knjigami.
TG
Jože Kastelic Kastelo, pevec in kitarist iz Celja, ki sta bila presenečenje tako za otroke kot tudi za starše. Ob prvi pesmi »Dan ljubezni«, so se na našem plesišču zavrteli »oblački« skupaj s starši, nato pa so jim v znak spoštovanja in ob materinskem dnevu izročili majhne pozornosti.
Večera pa s tem nikakor še ni bilo konec. Joco in Kastelo sta s svojimi izvedbami zimzelenih slovenskih pesmi poskrbela za pravi žur, na katerem se je plesalo še dolgo v večer. In tako se je tista prava pomlad pričela tudi za nas.
Irena Budna
»Oblački« so s pesmijo zaplesali v pomlad.
PRIREDITEV OSNOVNE ŠOLE REČICA OB SAVINJI OB MATERINSKEM DNEVU
Če mamica ne bi imela očka, ne bi bilo otročka
V	želji, da bi njihovi najbližji za trenutek pozabili skrbi, so rečiški osnovnošolci pripravili pestro zabavno prireditev. Misli in besede, s katerimi so želeli povedati, da imajo radi svoje domače, so se prepletale s pesmijo in plesom. Tako so v avli šole zadnji marčevski dan nastopili pevci, recitatorji, glasbeniki in plesalci od prvega do petega razreda.
Dogodek so učenci podarili svojim najbližjim, posebej pa mamicam in očkom. Saj, če mamica ne bi imela očka, ne bi bilo otročka.
V	uvodu je obiskovalce pozdravil ravnatelj šole Peter Podgoršek in poudaril, da so z na-
stopom želeli pokazati, kaj vse so se naučili, obenem pa popestriti praznike, ki so se zvrstili. »Na šoli deluje kar 33 interesnih dejavnosti ter številne obšolske aktivnosti projekta Popestrimo šolo. Tretjina teh se spogleduje s petjem, glasbo, kulturo, umetnostjo, literarnim in dramskim ustvarjanjem. Seveda ne smemo pozabiti Glasbene šole Nazarje in Harmo-glasbene-ga centra Primoža Zvira,« je med drugim izpostavil Podgoršek. Mnenja je, da ob teh aktivnostih preživljajo učenci svoje najlepše trenutke na šoli.
Marija Šukalo
»Kuharski mojstri« so staršem pripravili poseben kolač, v katerega so dodali ljubezen, potrpežljivost in nasmehe. (Foto: Marija Šukalo)
20 Savinjske novice št. 16, 17. april 2015
Šport, Ljudje in dogodki, Oglasi
SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC
Napotnik zelo uspešen, Naraločnika omejila poškodba
V nedeljo se je končala sezona za slovenske alpske smučarje, med katerimi so bili tudi tekmovalci Smučarskega društva Beli zajec. Barve kluba so v FIS programu zastopali Jan Napotnik, občasno Simon Klemenšek, Urša Marolt in Urban Jurkovnik, v otroškem programu Nejc Na-raločnik ter občasno Klemen Hriberšek.
Jan Napotnik je vozil na 43 tekmah doma in v tujini ter v slovenskem mladinskem pokalu zbral 17 uvrstitev na zmagovalni oder ter zasedel končno 5. mesto med mlajšimi mladinci v Sloveniji z zbranimi 1.285 točkami. Med največje uspehe sezone sodijo: 2. mesto na državnem prvenslvu (DP) v smuku, 3. mesto v kombinaciji DP, zmaga na supervelesla-lomu, 2. mesti na slalomih na Golteh.
Vsi ti rezultati so v kategoriji U18, kjer je Jan dohitel in začel prehitevati v preteklosti boljše tekmovalce, kar kaže na marljivo delo v preteklih letih, obenem pa nalaga odgovornost vseh vpletenih po še bolj strokovnem in kvalitetnem delu v prihodnje za preboj v člansko konkurenco. Letos je prvič po dolgem času sezono zaključil nepoškodovan in dejansko dosegel ali presegel zastavljene cilje.
Tekmovalca kluba Jan Napotnik (levo) in Nejc Naraločnik sta zaključila z uspešno sezono.
(Fotodokumentacija NN)
Nejc Naraločnik je sezono začel odlično pripravljen in na prvih štirih tekmah dosegel dve zmagi, drugo ter tretje mesto. Kmalu zatem si je na treningu poškodoval koleno in bil mesec in pol brez treninga, izpustil nekaj državni tekem, a
se je kljub temu uspel plasirati na pokal Loka po dveh tretjih mestih na državnih tekmah. Njegov največji uspeh te sezone je 3. mesto na DP v slalomu in 4. mesto na DP v superveleslalomu ter naslov regijskega prvaka v kategoriji U16.
Za dosego opisanih rezultatov sta tekmovalca zbrala med 100 in 130 snežnih dni ter okrog 50 kondicijskih treningov, žrtvovala velik del svojega prostega časa ter imela več kot 50-odstotni izpad obiska pouka, kar terja velik davek zasebnega življenja za dosego športnega cilja. Za izvedbo treningov sta zaslužna starša-trenerja Bojan Napo-tnik ter Uroš Naraločnik, ki skupaj s kondicijskim trenerjem Robijem Simoničem Ivorijo strokovni tim.
Tekmovalci imajo sedaj tri tedne odmora, potem pa že začnejo s kondicijskimi pripravami in ledeni-škimi treningi. V naslednji sezoni bodo vsi tekmovalci v mednarodnem FIS programu in ekipa bo po nekaj letih spet združena v eno celoto. Uspehov brez donatorjem in sponzorjem, ki vidijo vloženi trud in po svojih močeh pomagajo na športni poti omenjenih tekmovalcev, seveda ne bi bilo.
Štefka Sem
ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA
w
Pestro dogajanje v ŠRC Račnek
Športno drušlvo Lipa deluje v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti in šteje 288 članov. Na občnem zboru je predsednik drušlva David Žehelj prisotne spomnil na številne aktivnosti, ki so jih izvedli v preteklem letu.
Med drugim so organizirali ligo v malem in velikem nogometu, ligo trojk v košarki ter ligo v balinanju, v avgustu pa je sledila njihova največja prireditev Ta veseli dan v Šmar-tnem od Dreti. V športno rekreacijskem centru Račnek so ta dan pričeli z dobrodelnim tekom, nadaljevali s športno tržnico in delavnicami za otroke, se pomerili na turnir-
| ^ f
1 „r, f
ju v ročnem nogometu in balinanju, preizkusili srečo na kozji ruleti, dan pa zaključili na veselici z Na-vihankami.
Med njihove aktivnosti sodijo tudi trim kolesarjenje ter planinski in smučarski izlet. V zimskem času je članom na voljo rekreacija v dvorani, sicer pa je tudi za leto 2015 za-
David Žehelj se je zahvalil svoji ekipi, ki je zaslužna za uresničitev večine zastavljenih ciljev in sponzorjem, ki so s prispevki pripomogli k izvedbi projektov.
(Foto: Barbara Rozoničnik)
stavljen podobno pester program dejavnosti. Poleg tistih, ki jih prirejajo sami, se z veseljem udeležujejo tudi dogodkov drugih društev.
Kar zadeva investicije so v preteklem letu postavili nadstrešek za balinišče, za letos pa načrtujejo dograditev nadstreška nad vhodom v dvorano, postavitev otroških igral, prepla-stitev asfaltnega igrišča in ureditev sistema za sidranje prireditvenega šotora. Občnega zbora se je udeležil tudi župan občine Nazarje Matej Pe-čovnik, ki se nadeja dobrega sodelovanja z drušlvom tudi v prihodnje.
Barbara Rozoničnik
MOZIRSKI GAJ
Obrezali bodo Steyerjevi trti
V soboto ob 10. uri bo v Mozir-skem gaju krajša slovesnost s kulturnim programom in rezom Steyerjevih vinskih trt radgonska ranina in dišeči traminec, iz katerih so pred tremi leti pričeli z negovanjem Alojzijevega vina (v spomin na kanonika Alojzija Žagarja), ki so ga nato na dobrodelnih javnih dražbah ponudili ljubi-
v_
teljem vinskih zbirk. Tokratno svečano in simbolično rez, ki jo pripravljata Sadjarsko društvo Franca Praprotni-ka Mozirje in Vinogradništvo Steyer iz Plitvice, bodo prvič počastili vitezi Evropskega reda vin iz Avstrije, katerega slovenski član je postal tudi Danijel Grudnik iz Mozirja.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 16, 17. april 2015 21
Šport, Organizacije, Informacije, Kronika, Oglasi
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Trd boj za drugo mesto, prvo mesto že oddano
Nazarske rokometašice nadaljujejo tekmovanje v 1. B DRL za ženske, kjer se borijo za drugo mesto med štirimi ekipami. Prvo mesto so si že štiri kroge pred koncem priigrale rokometašice ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina.
Prav Jadranke so gostile Nazarčanke prejšnjo soboto. Prvi polčas je bil izenačen 15:15, v nadaljevanju pa so domačinke prestavile v višjo prestavo in upravičile vlogo favoritinj ter si štiri kroge pred koncem že zagotovile igranje v elitni ženski rokometni ligi. Tudi sicer so Jadranke imele v letošnji sezoni, v ligi sedmih ekip, izjemno formo. Na 20. tekmah so dopustile zgolj en poraz in en neodločen rezultat. Varovanke trenerja Petra Kastelica imajo v skupini za napredovanje, štiri kroge pred koncem, že osem točk prednosti pred ekipo ŽRK Brežice in devet pred ekipo Nazarij.
Brežičanke v drugem delu prvenstva igrajo prepričljivo, saj so 28. marca zmagale na gostovanju v Nazarjah 30:33 (14:18), nato pa še prepričljivo na gostovanju na Ptuju 23:39. Prav Ptujčanke bodo jutri gostovale v Nazarjah, vse tri ekipe pa so še vedno v tesnem boju za drugo mesto.
Roman Mežnar
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
• TATVINA BAKRENIH ŽLEBOV
Rečica ob Savinji: V noči na 9. april je neznani storilec ukradel žlebove z objekta Osnovne šole Rečica ob Savinji. Zmanjkalo je kar trideset metrov bakrenih žlebov.
ROPOV POHOD NA OJSTRI VRH
Kljub nestanovitnemu vremenu rekordna
Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje je v sodelovanju z rečiškimi planinci pripravilo tradicionalni velikonočni pohod na Ojstri vrh. Tega so posvetili dolgoletnemu gasilcu in planincu Frančku Ropu.
Na štartu pred grušoveljskim gasilskim domom se je zbralo več kot trideset poho-dnikov. Ti so se podali mimo šentjanške cerkve, kjer so se jim pridružili ostali udeleženci. V sproščenem pomenkovanju so pot nadaljevali proti Irmanci. Po kratkem postanku so pot nadaljevali preko Žirovnic do Ojstre-ga vrha.
Na cilju so za telo poskrbeli z malico iz nahrbtnika, za dušo pa s poezijo Franca Ropa. Za tem so se podali nazaj do cerkve svetega Jakoba v Okonini in ob levem bregu Savinje nazaj do Gru-šovelj.
Po besedah predsednice PD Rečica ob Savinji Olge Berložnik se je druženja in rekreacije udeležilo rekordno število pohodnikov. In čeprav je bilo vreme nestanovitno, aprilsko z dežjem in snegom, to ni motilo nikogar.
Marija Šukalo
Pohodniki so svojo pot na Ojstri vrh pričeli v Grušovljah. (Foto: Marija Šukalo)
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Berk Ari: Velikani ali Codex giganticum : zgodbe o skrivnostih
Velikanski vsevednik, knjiga, ki razkriva skrivnosti enih najbolj skrivnostnih bajeslovnih bitij - velikanov. Sedaj so njihova življenja končno razkrita, zahvala pa gre Redu zlatih peres. V tem redu že tisočletja zapisujejo in zbirajo znanje o nenavadnih orjakih, sedaj je to znanje na voljo tudi mladim radovednim bralcem.
Koliko vrst velikanov poznamo? Le kako dolgo živijo? Kakšni so njihovi običaji? Vse to in še več, lahko izveste v knjigi, ki je prejela znak za kakovost otroških in mladinskih knjig zlata hruška, po izboru Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana.
22 Savinjske novice št. 16, 17. april 2015
Zahvale
Zaman te iščejo naše oči,
zaman te kliče naše srce,
srce ljubeče zdaj spi,
nam pa rosijo se solzne oči.
Odšla si, več te ni
in v srcih to spoznanje nas boli,
v bolečini nemi smo tiho sklonili glavo
z lepo mislijo na te - za slovo.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, babice, sestre
Ane TIRŠEK
11.5.1933 - 6.4.2015 iz Radmirja
Iskreno se zahvaljujemo vsem bližnjim sorodnikom, sosedom, znancem, osebju doma ostarelih Gornji Grad, monsinjorju Jožetu Vra-tanarju za opravljeno daritev svete maše in diakonu Stanetu Čeplaku za asistenco.
Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Anubis, pevkam pevskega zbora Jutro, govornici Rosani Štiglic za lepe poslovilne besede.
Vsem tistim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem za izrečena sožalja, sveče in darovane svete maše.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Življenje je kot knjiga. Za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta in tasta
Edvarda POLIČNIKA
21.9.1940 - 30.3.2015
iz Juvanja
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem njegovim nekdanjim sodelavcem Izletnika Celje. Hvala gospodu Robertu Klemenaku in Damjanu Nera-tu za lepe besede slovesa. Gasilcem, pevcem, praporščaku, gospodu Vratanarju za lepo opravljen obred, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom.
Žalujoči domači
Našel si svoj mir v večnosti tišine, našel si svoj prostor, kjer ni več bolečine.
ZAHVALA
Stanko PODLINŠEK
17.11.1972 - 26.3.2015
iz Gornjega Grada
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi veterinarski službi in inšpekciji, pogrebni službi Anubis in g. župniku Pušenjaku za lepo opravljen obred.
Marko z družino
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni...
ZAHVALA
Na večer velike noči je mirno zaspal naš dragi mož, oče, tast in stari ata
Alojz BIZJAK
iz Dol-Suhe 23.6.1941 - 5.4.2015
Zahvalo smo dolžni izreči vsem dobrim sosedom, družinama Kosmač in Pečnik, g. Rudiju Leskošku in sodelavcem BSH za izkazano pomoč.
Hvala kolektivu Potočnik, Moto klubu, sorodnikom, prijateljem in znancem za molitev, sv. maše, cvetje in sveče. Hvala pogrebcem, duhovniku, g. Ludviku, g. Grudniku, pevcem, zastavonošem in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala reševalcem ZD Mozirje, Splošni bolnišnici Celje ter pogrebni službi Morana.
Iskrena hvala vsem, ki ste mu v življenju kdajkoli storili kaj dobrega!
Žalujoči domači
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 16, 17. april 2015 23
Za razvedrilo
Cvetke
PLEŠEM 24 UR
Le še nekaj nastopov v sezoni 2014-2015 imajo folkloristi skupine Oštarija iz Zgornje Savinjske doline, ki jo vodi znani učitelj folklornih plesov Janez Oštir, a so že do zdaj presegli načrtovano bero nastopov in gostovanj. On dan so v Gornjem Gradu prvič prikazali 24 ur ritenske folklore, plesa, ki je dodobra narežal gledalce. Še dobro, da plesnega mojstra Janeza ni bilo na vaji in so si plesalci lahko dali duška. Takoj za tem pa so iz kulturne dvorane pričarali oštarijo. In spet je bilo lušno!
(Foto: JM)
SOLČAVSKI KAN KAN
Šlukuc na Fletn dupoudnevu v Solčavi (Nejc Slapnik, član KD Franc Herle Solčava): »Šlukica, daj dvigni noge, da vidim, kako razgibane boke imaš. Telovadba ti dobro dene. Saj veš, pri tem gredo kile dol, jezik pa gor.«
Šlukica (Bojana Slapnik, članica KD Franc Herle): »Moji boki so zelo razmigani, če te pri-mem za rame, bom noge lahko visoko dvignila. Jezik pa mi dobro teče kar brez telovadbe.«
24 Savinjske novice št. 16, 17. april 2015
Križanka, Informacije
osvežujoča orientalska pijwfca. sorbet
vgr. hit. titan. praoče bogov, sin urana in GWE
skopljen petelin
zadnjična mišica
začetek prebavnega trakta
pripadnica anim1zma
posledica preobremenjenosti
zlitina železa in kroma
temni del □neva
TREFALT. MITO
fokstrotu p0d06en ples
mesto v sv franciji
malo vredni, drobni predmeti
upošteva-njecesa pri svojem ravnanju. odločitvah. razlog
NAGLIC. tomaž
velika lisasta divja mačka
ukrajinski
pesnik (mihajlo, 1372-1937)
junak wagnerje-ve opere (... in izolda)
kratek jedft-
mat rek v ind. književnosti
vek, doba
mršav konj
del kart. ki ostanejo po razdelitvi
popust
gorljiv plin. Kt je sestavina nafte
svetopisemski prvi
Človek
malo vredni. 00 večni predmeti
velemestni razbojnik
mejna reka med hrvaško in bih
zvito pecivo z nadevom
placlloza storitve svoboonih poklicev
dodatni dopolnilni ali spremljevalni predlog k zakonu
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
BAKAR - pristaniško mesto v Hrvaškem pri morju; BAUM - am. pisatelj (Lyman Frank); SEMENKO - ukrajinski pesnik (Mihajlo)
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
EKSTRAKT, N1TROLAK, ORA, SILA, STEVEN, CL, SKAT, LIRIK, SPENDER, AKACIJA, KOLERABA, ON AN, VIKING, BASK, GOS, ATAL, ATENTAT, KL, DIM, PLANTA, OTRE, REJKA, KRONOGRAM, AREST, TANJŠANJE


KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 17. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 16, 17. april 2015 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi

Napovednik dogodkov	
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Prišel je samorog
Petek,	ob 17.00. Gasilski dom Kokarje
17. april	Ustvarjalna delavnica Izdelujemo iz gline
	ob 19.30. Kulturni dom Rečica ob Savinji
	Gledališka predstava Mama je umrla dvakrat
	ob 9.00. Prostori KZSŠ Ljubno ob Savinji
	Brezplačna fotografska delavnica Dobra slika, dober biznis
	ob 9.00. Gozdna šola v Mozirju
	Dan odprtih vrat kampa v Gozdni šoli
	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji
	Delavnica izdelave domače kozmetike
	ob 10.00. Mozirski gaj
	Rez vinske trte
	ob 10.00. Spodnja postaja nihalke v Žekovcu
	Trening za gorski tek Golte
Sobota, 18. april	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Top Car Polzela (SC/MC)
	ob 12.00. Prostori Strelskega društva Mozirje
	Tekmovanje z zračno puško
	v počastitev praznika Občine Mozirje
	ob 13.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : KNK Odred Kozje (kadeti)
	ob 16.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Brežice 1919
	(člani)
	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji
	45. Območna revija odraslih pevskih zborov
	in malih skupin
Nedelja,	ob 15.00. Kulturni dom Mozirje
19. april	Narodopisna prireditev 19. Družinsko petje
Ponedeljek,	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji
20. april	Druženje ob knjigi
Torek, 21. april	ob 17.00. Galerija Mozirje Slovesna zaključna prireditev 10. bralne značke za odrasle, gosta Boris Cavazza in Vesna Milek
	ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Abrakazebra
	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji
	Ura pravljic: Abrakazebra
	ob 18.00. Dom kulture Nazarje
Sreda,	Tralalaj, koncert otroških skladbic
22. april	(odprta generalka za izven)
	ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev publikacije Aleksandra Videčnika o mozirskem kronistu Žigi Laykaufu
	ob 9.00, 10.30 in 12.00. Dom kulture Nazarje
Četrtek,	Tralalaj, koncert otroških skladbic
23. april	ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Pevske delavnice ob kitari

^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na 1 www.savinjske.com
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
ŽIVALI - PRODAM
VOZILA - PRODAM
re; gsm 041/523-965.
Pujske in prašiče najboljše mesne pasme, možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam prašiče, od 100 do 130 kg za nadaljno rejo ali možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam teličko sivorjavo - limuzin, staro 7 dni; gsm 041/783-427. Telici, visoko breji, sivko in friziko in kravo sivko prodam; gsm 041/239017.
Prodam bikca sr, starega 2 meseca; gsm 031/214-997. Prodam telico sivko, lep visok okvir, brejo 8 mesecev; gsm 031/296012.
Prodam bikca rh, starega 1 teden; gsm 051/331-020. Prodam bikca sivca, težkega okrog 250 kg; gsm 041/041/211-510. Prodam telico, staro 1 teden, pasme rh/ls; gsm 041/519-507. Telico sivko, brejo 8 mesecev, pašno, prodam; gsm 041/324-377. Prodam telico ls pasme, staro 1,5 leta; gsm 031/371-392. Prodam telico, staro 3 tedne, rj-lim.; gsm 041/800-845. Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev; gsm 030/643-112. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, pašno, cena po dogovoru; gsm 031/557-290. Prodam bikca lisaste pasme, starega 10 dni; gsm 041/716-210. Prodam bikca čb, starega 10 dni, gsm; 031/805-832.
Prodam skuter metador, l. 2013, kot nov, vozen brez izpita, prevož. 560 km; gsm 040/233-421.
DRUGO - PRODAM
Prodam bučno olje in pujske, od 25 do 40 kg; gsm 041/445-315. Prodam solarni bojler, 300 l, na va-kumske cevi, do 90 OC, ugodno; gsm 041/783-448. Prodam semenski krompir, 1. množitev, sante; gsm 041/783-489. Prodam fižolove prekle; gsm 041/968-797.
Poceni prodam printer in tablič-ni računalnik (povezljivo); gsm 070/808-894.
Prodam zamrzovalno skrinjo, dobro ohranjeno; gsm 041/806-001. Kvalitetne silažne bale prodam, ugodno; gsm 031/676-929.
Okrogle bale 041/371-976.
prodam; gsm
Prodam jajčko maxi-cosi, cena 30 EUR, in avtosedež 9-18 kg (romer), cena 50 EUR; gsm 031/419-945. Prodam rotacijsko kosilnico sip rk 135, cena po dogovoru; gsm 031/830-687.
Prodam kostanjeve kole; gsm 041/684-524.
Prodam gajbe za krompir ali jabolka; gsm 041/33-764. IMT 533, rabljen, s prikolico in dvo-brazdnim plugom prodam; gsm 031/695-208.
Prodam silažne bale in seno v okroglih balah; gsm 041/510-219.
Renault 5, l. 1990, registr. do 20.6.2015, c. zaklepanje, 2 kompleta gum l+z, obnovljen izpuh + zavo-
NEPREMICNINE
Manjše stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 051/788-049.
26 Savinjske novice št. 16, 17 april 2015
Oglasi
> t'l'i'ii]
Novo w
stanovanje.
Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje.
* STANOVANJSKI KREDIT
Ntfje obrestne m se, daiJSe odplačilne dobe! Posebna ponUŠifca urjodnejie obrestne mere podaljšana do 30. juntja 2015! Možnost do 100 % gotovinskega korisienja k redita!
< I banka celje
www banka oelje.SJ
J 5
Nova w
priložnost.
Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje.
KREDIT ZA OSEBNO POTROŠNJO
NDVOI Odslej iudi krediti z ieferenino obrestno mero nad 12 mesecev!
u g od neji e obres tn e m ere ** 100 % go|6vini.kl kredit ** odplačilne dobi? do 15 let!
| banka celje
www.bankd-cel[e.si
I
Savinjske novice št. 16, 17. april 2015 27
Naročniški klub
SAVINJSKE NOVICE
Ugodnosti za naročnike
Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Savmskih novic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu časoplsov.
Brezplačna dostava Savinjskih novic
rta celotnem območju Republike Slovenije,
Dostava na drug naslov
,'vletl dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osrnrtnii, ¡ah val, malih oglasov in čestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.