100
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
YRHTVI XV 1992
tudi najpomem^nejSc historične podatke o njegovem ustvarjalcu, časovni .azpon gradiva, obseg fonde v številu tehničnih enot m v tekočih metrih, navrdbo vrste pripomočka za uporabo gra dm. in ozna *bo vsebint gradiva, k: sloni na predstavitvi snovmi skupin gradiv?. Opisi po^a-m znih fondov mm posredno odražajo tudi stopnje niihove urejenosti m intenziteto pripomočkov za upor "bo. Vodnik poiuja posrečeno rešitev popisa grdiva k: je nastalo pri različnih rstvar-jal^h, pa je danes pridružimo enemu fondu, Fregk-d vstvanalccv in fondov je predstavlj-n za posame7XG organiz'njsko enoto tudi v tabelarični obliki z nimeričnimi podatki.
Pogiavje Priporočila za citiranje oo olajšalo citiranji pa trdi pripomoglo k poenotenju citiranja uporabljenega gradiva Pogiavje Statnuka obseg? d'/a sklopa: numericni pregled Števila ustvarjalcev m fondov, tehničnih enot in obsega v teko^ metrih po dejavnostih za vse gradho Zgodovinskega arhiva Ljubljana po stanju oktobra 1991 in seznam fondov in zbirk pc občinah, k sloni na registra fondov zbirk.
Omeni rno naj da tako splošni pregled ustvarjalcev kakor tudi posamiui. pregled ustvarjalcev spremlj i navedba ustrezne literature, k_ b1 jo kazalo še dopolniti, a kijub tema prispeva h kvaliteti vodnika
Novi vednik bo nepogrešljiva orientacija vsakemu raziskovalcu pri delu na arhivskem gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V njem zasledimo tudi nove metodološke reSitve, odpira pa nova vprašanja in dileme pri strokovn m arhivskem delu glede ni: nove mužnosti, ki jih nudi računalniški prenos informacij.
Ema Umek
Vodnik po informacijskih pomagal'h Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu Führer zu dsn Findbuchcm dos StciurmärkiJchvO Landc.sareh.vs 10 Graz, Maribor, Graaeq, Graz, 1991
P ukrajinski arhr v Mariboru je v sodelovanju s ŠDA iz Gradca izda! navd eni inventar Avtoma sta' arhivistn dr. Gerald Ganser iri dr. Pef.er Pavel Klasinr
Prav gotovo sta oba avtorja jpravfla ogromno drlo, saj pregledati arhiva inventarje in ostala pomagaia za 42.000 tm arh:vsKcga gradiva ni
majhno delo, kar dokazuje tudi obsežnost vodni ka, k. >ma s kazali in ok 'ajiavrmi ter nadvse 'kopirni navedbami kar 232 strani
Zarad_ majhne naklade, le 1^0 izvodov so ga računalniško postavili in obKkovali 'Mirau Novak) kar v Pokrajinskem arhivu v Maribora, kar ie gLde na visoke ceno tiska prav gotovo pametna odločitev. Vendar bi se pri reprodukcijah, pa feprav so le ilustia+ivni dodatek, želeli boljšo kvalitete kopij. Se posebej velja to za pregledno karte gosposein, mest ¡n trgov, občin samostanov m Župnijskih arhivov, ki jih, n-jmauj 1 fascikel, hrani Joaneum5ki arhiv. Karta je kop:ja tiste v Cesamtimentnrju iz leta 1959, str, 80. in je že tam zaradi pomanjšave slabo v.dna.
Dr. Peter ICasinc v kratkem uvodu razioŽi namen in način nastajanja vodnika Mo~da bi moral hit. v tem delu obširnejši m natančnejši, predvsem z obrazložitvijo, po kakJn^m vrstnem redu si navedbe fondov sledijo glede na Gesamtinventar. Ko avtor govori o kratki intorma ciji v »oddelku arbivu, v katerem se fondi nahajajo«, ne misli oba oddelk? Štajerskega deželnega arhiva, marveč govori o ustvarjalcih fondov in zbirk.
Informa „jjo, lqe se nahaja nrhr sko giadivo, v zgornjem al, spodnjem oddelku Hamer (ling-gassej ali Burger (gasse), označi z neko'jko ne-posreceno izbrano kiatico Mater za material ali arhifsko gradivo. Uporabniki bi si želeli, da bi bJo ob navedbi informativnega pomagaia s kra tico oznarbe, ^a katero pomagalo grt. vodnik, popis, katalog, kartoteko ipd.
Še boli bi bij za uporabnik'' v tem vodniku ko*isten u1 dobrodošel podatek za vso tiste fonde n zbirke k' so bile oddane v Štajerski deželni arhiv s pridržkom lastninske pravic», kjer je potrebno z? uporabo pridobiti posebnu dovoljenje, kot je to primer za arhiv družine Att'ims in Herberstein, kje mora uporabnik preko direkcije arhiva pn lastniku pridobiti posebne dovoljenje za uporabo fonda.
Vodnik? smo veseli, saj je obogatil nase arhi vistične knjižne police, Še bolj ga bodo naibri raz:-»kovale!, ki so včasih brez taksnih pablika^j v arhivskih čitalnicah povsem izgubljeni. Se, bolj veveli bi bili,,če bi najtan podobni vodniki koi rezultat mnogoletnih popisovanj tistih, ki ¡evidentirajo že leta gradivo v arlivih na Dunaju, v Celovcu, Londonu, R'mu, itd.
• i
Minja Heroja Masten