71
Naši dopisi
Z Dunaja 26. februarja. (Vojna taksa v zbornici poslancev.) Kakor so uže zadnje „Novice4' v svojem dunajskem telegramu naznanile, se ni sklepalo o vojni taksi, to je, o novem davku, katerega bi morali plačevati vsi tisti, ki so po postavi v vojaštvo klicani, pa ne sprejeti bili ali zato, ker so postavno oproščeni, ali pa akoravno za delo sposobni, vendar ne sposobni za vojaštvo. Ta davek bi se plačeval samo za toliko časa, dokler bi bila morala dotična oseba ostati v zavezi vojaštva, in to — po premožnosti dotičnega — vsako leto od 100 doli do 1 gold. Obračal bi se pa ta davek deloma za vojake ranjence in za nepreskrbljene družine vojakov, ki so v vojski ob življenje prišli, — deloma pa za nepreskrbljene družine tistih, ki morajo vsled mobilizacije v vojsko.
Taka postava vsaj načeloma ni napačna, ker ima namen usmiljenja vrednim vojakom ali njihovim družinam pomagati, in ker taka taksa zadeva samo tiste kolikor toliko premožne, katerim težav in nevarnosti VOJ-okc   lil   Ucbi*  uicucioati,    tomToS -v-«»,mi   tt*cli   olo vojobi Oata.-
nejo pri   svojih družinah, pri svojih kmetijah ali obrt-
72
nijah. Ker kmetje vec vojakov đajejo državi in bo sploh manj premožni, kot meščani, zato bo tudi ta po-stava velike razločke med kmetom in meščanom izdatno poravnala, ker bo kmeta primeroma malo zadevala, ampak večidel premožnega meščana in najbolj bogatega; — nasproti pa bo ta taksa mnogo bolj koristila kmetu in njegovi družini, kot meščanu, prav nič pa premožnemu in bogatemu.
Zoper načelo te postave se tedaj ne da kaj tehtnega ugovarjati, več pa zoper izpeljavo tega: kdo odločuje vrsto (znesek) takse, in kdo in kako naj se oskrbuje ta zaklad.
Pretekli ponedeljek zvečer je klub desnega središča obravnaval to postavo in misli so šle precej navskriž, akoravno bi zoper načelo postave noben ugovor ne bil prodrl. Koncem razgovora se k besedi oglasi tudi dr. Poklukar ter povdarja, da zoper načela postave tudi on nima ničesa ugovarjati, — vendar pa ne smemo — je rekel — prezreti, da se ž njo mnogim naklada nov davek, in če se zdaj taka postava sprejme, pomnožila bi se samo uže obstoječa bremena, polaj-šav ali pravic bi pa pri sklepu državnega zbora vkljub temu, da smo veliko dobrega pričakovali, ne imeli nič pokazati. Vojni minister H or s t je uže pri prvi veliki vojni debati v zbornici in pozneje v odseku večkrat obljubil zbornici predložiti postavo, — s katero se imajo po dosedanjih skušnjah nestrpljive trdote vojne postave olajšati, posebno glede splošne vojne dolžnosti, — a o tej postavi še ni duha ne sluha! Ako zdaj dovolimo ministru vojno takso — je rekel dr. Po-klukar — ima vojni minister vse, česar je želel, ali bo pa tudi nam dal, česar po pravici smemo pričakovati, to bo kasneje odvisno samo od njegove — milosti. Tudi pri ravno prestani ministerski krizi se minister Ho rs t, zvesti družnik Str emaj erjev, ni tako vedel, da bi mu m i mogli posebno zaupati, ali da bi vsaj vzrok imeli posebno ga varovati. Ti razlogi priporočajo nam, da se ne prenaglimo s svojim sklepom. In potem je dr. Poklukar stavil sledeči predlog: „Naj se obravnava o poročilu vojnega odseka zarad vpeljave vojne takse za tako dolgo odloži v zbornici, dokler tej ne bo mogoče, ono po vladi obljubljeno postavo obravnavati, katera ima obsegati olajšave tistih določeb vojne postave, katere so se po dosedanjih skušnjah za naJ9trpljivejše pokazale. „Ta nasvet je kljub soglasno sprejel. Med obravnavo v zbornici v torek se je pokazalo, da je „fortschrittsklub" ist h misli bil — in nasledek vsega je bil ta; da se je ta postava — akoravno ne dosti slovesno — vendar pa odločno, skoraj soglasno od dnevnega reda odstavila.
Iz Pazina 20. febr. (Konec.) — Poglejmo „prijatelje" ljudstva še na dalje. Ko je letošnja naša nadloga, zlasti po srednji Istri, čedalje bolj neusmiljena postajala in premnogim družinam z groznim poginom pretila, osnoval se je tukaj v Pazinu dobrodelni odbor na pomoč stradajočim. Pravi rodoljubi, katerih zdaj nikjer več v Istri ne manjka, pozdravili so veseli to dobrodelno početje, dasiravno se je začelo v nasprotnem taboru. Želeli so odboru pridružiti se, da bi zoper splošno šibo zedi-njeni delali. Al italijanski gospodje „prijatelji ljudstva" tega niso dovolili. Kaj se ima „neotesani ščavo" mešati med tako „inteligenco", katera bo uže sama dejansko pokazala, da ima srce za uboge! — Al, brajne Istrane, žalostna ti majka s takimi „prijatelji"! Nemila smrt bila bi med tabo hudo razsajala, da se niso tvojega je zika in tvoje krvi možje združili v domoljubni dobro delni odbor; možje pravim, kateri so tvojo nadlogo živo v srce čutili ter v Božjem in tvojem imenu proseče povzdignili svojega glasu do usmiljenih sorodnih src, katera  tebe  in   tvoje   otroke   s   krščansko   darežljivostjo
strašnega pogina varujejo! — Istrane brate, narod, kateri ti je v silni letošnji nadlogi hitro in izdatno na pomoč priskočil, ni bogat, je pa pobožen in ima kristi-jansko srce. Skazuje se ti usmiljenega brata in tolaži tvoje reve. — Al naših nadlog še dolgo ne bo konca. Toraj , usmiljeni Slovenci in Hrvati, pomagajte še po svoji moči lačnemu sobratu!
Iz Idrije. — Pri volitvi mestnega starešinstva dne 5. in 6. svečana je bil za župana izvoljen gosp. Kajetan Strane z ky, za 1. svetovalca gosp. Fr. Goli, trgovec, za 2. svetovalca gosp. dr. J. Baaz, rudniški zdravnik, in za 3. svetovalca pa gosp. Fr. Didič, hišni posestnik v Idriji.
Iz Bleda. — Pri volitvi občinskega zastopa 29. dne prosinca je bil za župana izvoljen Anton V ester, posestnik v Zagoricah; za svetovalce pa so bili: Janez Mandeic iz Mlina, Anton Burja iz Rečic in Janez S mole j iz Grada, vsi trije posestniki, izbrani.
V Gorjah. — Pri volitvi županstva 25. dne prosenca smo za župana dobili Jakoba Žumerja, posestnika v Podhomu; za svetovalce pa Jožeta Crne ta iz Mevkuž, Andreja Kobava iz Zgornjih Gori) in Andreja S od j a iz Zaspega.
Iz Ljubljane.  —- Da je vsa pozornost avstrijskih narodov neprenehoma  obrnena  na  dunajsko   vlado in državni  zbor,   od   katerih   pričakujejo,   da   se   deloma & pravico poravnajo   sedanje  krivice,   deloma   pa ljudstvom olajšajo mnogotera bremena,   temu  živa priča so vsi časniki,   ki ne kazijo resnice.    Slovenci pa med drugim težko čakamo,   kako   se  bode  v očigled toliko upravičenih   pritožeb    o   šolstvu   našem   vstopil   novi naučni minister  baron  Conrad.    Po telegramu „Novicam" in poročilu „Slov. Nar." v 48. listu smemo pričakovati, da ravnopravnost ne ostane še dalje prazna beseda. Da bode imel premagati cele gore zaprek v pisarnah svojega   lastnega   ministerstva  in druzih šolskih organov po deželah, kjer je mnogo let gospodaril strastni germanizator dr. Stremayr, tega nočemo prezreti, vendar resna volja   z ozirom  na prestolni govor bode mu olajšala delovanje njegovo, če le ni resnica to, kar ustavo-verski časniki o njem pripoveduje, da novodobne šolske postave,   ki so jih skovali Hasner,   Herbst, Giskra itd. imenuje ,,vortrefflich*.    Kaj   vse   bi   imel novi minister nauka predrugačiti o šolstvu slovenskih okrajin, ne ljubi se „Novicam" nadrobno naštevati, ker bi morale le staro pesem uže od  leta   1866.   počenši gosti.    Naj bi baron Conrad blagovolil se potruditi,   stenografični zapisnik deželnega zbora kranjskega  od leta 1866. v roke vzeti, pa bode   videl,   kaj   so  uže  takrat  po pohlevni ravnopravnosti zahtevali narodni  poslanci za ljudske in za srednje šole,   kjer je  ves  Šolski  načrt v obliki postave razložen.    Da   tudi preparandija  naša  potrebuje  redikalnega pre3troja zarad   učnega jezika   tudi o tem, da prihodnji učitelji ljudskih šol sposobni postanejo za učiteljstvo kmetijskih znanstev v nadaljevalnih ljudskih šolah, je jasno ko beli dan, in v oziru na kmetijstvo drznemo se gospoda ministra opozoriti na peticijo, ki jo je nedavno kmetijska družba kranjska izročila gosp. ministru kmetijstva. Da je oživljenje nižje gimnazije v K ran ji živa potreba, bode gosp.   minister najbolje razvidel iz tega,   če vzame oni ministerski akt od   leta 1861. v roke,   iz   katerega je razvidno ,   da je bila gimnazija v Kranj i  posebno   zategadel   narejena, da se preveliki naval dijakov od gimnazije Ljubljanske odvrne.    In   ta  naval je   dandanes še veči,   kakor je bil pred 19 leti.
Naj omenimo pri tej priliki poleg šolstva še neke druge rane, po kateri krvavi dežela naša, in to so ubogi rudokopi idrijski.   Gospoda ministra grofa Falken-
73
faayna  odgovor   na   interpelacijo   kneza   Windisch-
tratza je bil všeč samo „Tagbiattovcem", vse druge .ranjee, ki poznajo reve idrijske, je pa osupnil odgovor njegov. Ne spuščaje se nadalje v to mršavo stvar, ponavljamo le iskreno željo, ki smo jo uže koj po oni interpelaciji v našem listu objavili, naj gospod minister zdaj, ko ima pred seboj interpelacijo naših poslancev in pa poročilo rudniškega vodstva idrijskega, pošlje komisijo nepristranskih izvedencev v Idrijo, da nadrobno in natanko preišče pritožbo interpelacije in pa odgovor vodstva idrijskega, ki je bilo s o dni k ,,in propria causa". Naša Idrija, ki državi lepe dohodke donaša, in pa ubogi delavci, ki pripomagajo tem dohodkom, zaslužijo temeljito preiskavo ondašnjih nadlćg. Menda ni zahteva pretirana , da gospodom v Idriji naj je edina naloga — živo srebro idrijskega rudnika, ne pa — politika pri volitvah itd. Po vsem tem nastane zopet ljubi mir v Idriji.
—   {Iz seje družbe kmetijske 29. svečana.) Ta seja je bila dvojna: pri eni, v kateri so se obravnavale podpore, ki jih družba dobiva od si. ministerstva kmetijstva, bila sta pričujoča gospoda zastopnika c. kr. deželne vlade in deželnega odbora (pl. Fladung in vitez dr. Kaltenegger), — drugi del je obravnaval sam centralni odbor; obojna seja se je vršila pod predsedstvom barona Wurzbacha.
V prvi seji so se obravnavale sledeče stvari: 1) Ker lansko jesen zarad goveje kuge ni mogla v Postojni biti delitev premij za govejo živino, je bilo po predlogu postojnske kmetijske podružnice sklenjeno, da bode letos 28. dne malega travna (aprila) in da vse to, kar je lani imelo biti, bode letos, le s tem razločkom, da se v razstavo pripeljana goveda razstavijo na dvorišči stare pošte. Vse se bode pa iz nova razglasilo po velikih nabitih naznanilih, da izvedo živinorejci okraja postojnskega in logaškega, ker samo ti se smejo udeležiti te razstave. — 2) O nakupovanji plemenskih bikov, katero si. minister-stvo kmetijstva podpira z državnim denarjem, je bilo vnovič sklenjeno, pred nakupom bikov muriškega, be-lanskega in pincgavskega plemena na Stajarskem in na Koroškem domače kranjske živinorejce pozvati, naj se pri družbi kmetijski oglasijo, če imajo morebiti na prodaj bikov prav čiste krvi muriškega, belanskega in pincgavskega plemena, da se od njih kupijo in ne nosi denar v druge dežele. — 3) Vasi Ko ritnici v občini knežaški na Notranjskem se v pripomoč naprave vodnjaka dovoli podpore 100 gold, proti temu, da vodnjak napravi po „navodu", ki ga je „o napravi vodnjakov" ravnokar na s vitlo dala družba kmetijska. — 4) Prošnja novo ustanovljene sirarske zadruge v Cešnjici v gornji bohinjski dolini za podelitev 300 gld. državne podpore, se, ker jo podpira predstojnik kmetijske podružnice bohinjske gosp. župnik Mesar in pa sirarstva voditelj gosp. F. Hitz, s toplim priporočilom izroči si. ministerstvu kmetijstva. — S tem so bili predmeti subvencijskega odbora rešeni.
—  (V zadnji seji mestnega odbora) je bilo po predlogu odbornika gosp. Regalija sklenjeno, da nove volitve v mestni odbor za 3. razred bodo 5., za 2. razred 6., in za 1. razred 8. dne aprila. V tej seji je bilo tudi sklenjeno, da se ustanovi nova služba mest* nega živinozdravnika s 600 gold, letne plače, ki naj se koj razpiše.
— (Čitalnični odbor) je v zadnji svoji seji ukrenil, da napravi 14. dne marca in 11. aprila „besedi". Po takem so ostale nedelje dramatičnemu društvu na razpolaganje.
—  Cvetere Matičine knjige za leto 1879. (^Letopis", obsegajoč 183/8 pol, „Znanstvena termi nolo-gija", obsegajoča il3/4 pole, ,,Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo" na 4*/^ p61ah, in snopič „Kose s k o v i h poez i j" na 47s pdiah) so gotove in se začno te dni družbenikom razpošiljati.
—  (Preskusnje 12 učenk), ki so se zimskega pol leta babištva učile na slovenskem razdelku tukajšnje porodničarske šole, so bile 27. dne svečana; nemški kurs se je pričel 1. dne t. m.
—  (Rekrutba na Kranjskem) se bode letos tako-le vršila: 12. in 13. dne t. m. v Ljubljani, — 15. do 22. dne t. m. v Kamniku, — 24. dne t. m. do 2, aprila v Litiji, — od 5. do 10. aprila v Krškem, od 12. do J.7. aprila vNovomestu, od 19. do 22. aprila v Crnomlji, — od 24. do 30. aprila v Koče v j i, — od 4. do 10. dne t. m. v Ljubljani za okolico ljubljansko, — od 12. do 20. dne t. m. v Kranj i — od 22. do 24. dne t. m. v Radoljici, — 12. in 13. aprila v Vipavi, — od 15. do 17. aprila v Postojni, — 19. in 20. aprila v notranjski Bistrici, in od 22. do 27. aprila v Logatcu.
—  Gosp. Jurčič, vrednik ,,Slov. Nar.", se je po poročilu „Nar." zadnji dan u. m. podal v Gorico , od koder menda poj de v Benetke, da za pljučno svojo bolezen v milejšem podnebji najde popolno zdravilo.
—    V občnem zboru „narodne tiskarne" je bilo sklenjeno, da se s 1. majem t. 1. delničarjem izplača pri društveni blagajnici po 3 goldinarje dividende za vsako delnico za leto 1879. proti temu], da vsak delničar odda vse do konca 1879. leta zapadle kupone.
—   (Štipendij za dijake) je zopet razpisanih 14. Dotični razglas se bere v , Laib. Zeitg."
—  Velecenjeui gosp. Gerbic in častita soproga njegova, ki nas je Vodnikov večer razveseljevala s krasnim svojim petjem, pojeta danes zvečer v deželnem gledališči v operi „Freyschutz".
—- Gospa pl. Radi če v a je, kakor leta 1878. pesmi svojega ranjcega očeta, slavnoznanega K. A. Kal te n-brunerja, v nemškem gornje-avstrijskem narečji, nedavno izdala tudi zbirko njegovih po šestič (Geschichten von Oberosterreich), ki mično opisujejo selsko življenje gornjih Avstrijancev. Ranjki Kaltenbruner je ljubil svojo ožjo domovino in svoje rojake v gornji Avstriji tako, da je najraji njihove pesmi pel in najraji popi-saval dogodbe svojih seljakov. Naj je to tudi nam zgled, da so nam pred vsem mile naše domače pesmi!
—  (Poberki iz Časnikov.) V 48. listu bljuje „Tag-blatt" zopet na naše poslance svoj strupeni žolč samo zato, ker vidi, da so spoštovani v zbornici poslancev in imajo ondi besedo, kjer so prejšnji ustavo-verci kranjski — mutasti sedeli in le takrat kvišku skočili, ko so dr. Toman, dr. Costa ali dr. Vošnjak tožili o krivicah, ki se godijo narodni ravnopravnosti Slovencev.