List 20. Tečaj gospodarske, obrtniške narodne Izhaj ajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold Vi •_______1 _ 1 ^ 1. _ A__1J /? A "L- ^ 1/NÍn O ai/n1/1 pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 15. maja 1872. Qbseg: Kako priti mrčesom v okom ? dr. Klunovo. CasniŠtvo. Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva. (Dalje.) Potopisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu. Slovenci pred sodbo Mnogovrstne novice. Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Kako priti mrčesom v okom? Spisal Blažé Perníšek. Mnogo maj hni h živalic je na svetu ki .LTJLLUJgU Hl ČAJ LI 11 1 11 ZtlV ČUllš JO Uč* DVOtU., XVJ. pa ou veliki sovražniki kmetijstvu. Vzlasti spomlad nam so pridigova ta nauk. Vsako 4. leto nam koncuje hrošč (keber) sprelepe dobrave ali hraste, njegovo nebrojno potomstvo podjeda pa nježne koreninice raznim rastlinam po njivah in travnikih. Kako žalostěn je pač pogled po tako objedenih dobravah meseca maja in še poznej e; koliko poljskih pridelkov uniči in pokončá le-pega sená hroščev zarod: crv! Temu pomaga pa še ostudni mramor. n a fi ; ; ? * Žalibog, da se res v vsakem oziru tako malo deluje med ljudstvom, da res premnogo ledine čaka bo- dočega učitelja — vzlasti gledé napredka v kmetijstvu! Za Boga ! naj bi se podučevala deca v naravoznanstvu Naj bi vendar premislil malo ter poskrbel, naravno î kdor ima besedo med ljudstvom, da bi v temi še tava- joči narod razsvetljeval po naravoslovji ter se mu po tem tudi požlahnilo srce, da bi znal pot do blagra. Tako bi přišel naš narod v zavest, da mu ptice, posebno pa pevke, mnogo več koristijo nego škodujo. Tako bi se razen druzih sirovosti tudi neusmiljeno ravnanje s ptici odpravilo izmed ljudstva, ako bi se otro-kom razlagalo, po empirični poti pa tudi dokazalo y da je } . v. na primer, ptičica itd. Vže deček naj bi cemu vedel, da ptičice niso samo delajo, temveč da pokon čuj ej o verne Tomaže" pa naj bi bila ona postava, koja brani ptice zato, da nam mnogo veselja mrče se. Za ,,ne- ? ne gosposki ! y jju/ hu/j kjm. w11m» vhmí t ui j J na papirji, nego tudi v dejanski rabi pri Ce tudi je krt kmetijstvu mnogo veči dobrotnik nego škodljivec, a vendar naš kmet prav nasproti misli o njem Po cele ure ga čaka nevednež z motiko ? do- oře h. To drevo je edino med sadovnatim drevjem, ki ne hrani prav nobenega mrčesa. Njegovega puha (duha) kakor tuđi padlega lista ali cveta se bojé gliste, mra-morji in crvi, kakor zloděj križa. Kmetovalci, ali ne bi bilo dobro, da bi stal tù pa tam med drugim drevjem itd. kakošen oreh? Korist tega drevesa se dá porabiti še drugače. Za navadno škropilnico za platno, na primer, vzemi obilno pest zelenega perja orehovega, zmečkaj ga prav dobro s kamenom ali pa s čem drugim, deni ga v da se vsa škropilnico vode in prav dobro sklabudraj, voda navzame njegovega duha. Take vode vlij v vsako znano črvovo luknj o ali žlic iz kake pripravne posode, ali pa kar polij prst, v koji je tacih črvov, nekoliko palcev na globoko, in čez malo minut bodeš se preprical, da V dej o vsi crvi, kolikor jih je bilo notri, pri- na površje. Potem je pa lahko pokončaš. Kdor se hoče prepričati v obděláni zemlji, bode skušal zastonj ; vzlasti tega, ne ki je rahla, ni težavno to. Neutrudljivo pero našega gosp. dr. J. Bleiweisa je tudi o škodljivih mrčesih že pisalo mnogo, in lahko rečem, da besede njegove niso bile po vse glas vpijo- delal na to, da so da je so se čega v puščavi. Marsikter učitelj je otresali ljudje z drevja hrošče ter je pokončali mladina začela loviti škodljive bele metulje, da pokončale gosenice itd. Al še več, še več je treba pri-digovati ljudem, da pridejo vsi do pravega spoznanja. Učitelji in duhovniki na deželi bodite tudi apostoli tem podukom, kajti „moli in delaj!" (ora et lab or a!) naj bode nam vsem geslo delovanja našega. Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva. Spisal Franj o Kuralt. f ' ' ' (Dalje.) VII. ; Poljedelec naj mnogo dobre klaje přiděluj e more dobro rediti mnogo živine 9 da kler se ne maščuje nad njim — nad svojim dobrot-nikom! Kosec se zato jezi nad krtom, ker se mu krha kosa ob krtini in ker mora razgrabljevati krtine. A to mu je pa španjska vas, da krt pokončá mnogo močno širi in deželam mnogo dohodkov daj rejec Vsak dober poljedelec bode naj tudi dober živino- ivinoreja je oni del kupčije, kteri se dandanes mrčesa škodljivoga in v istini mnogo več koristi nego škoduje. To nam je jasno morebiti že iz tega, da An- Podlaga dobri živinoreji, dobrému gnoju in obilnim ki so prvi kmetovalci na svetu, kupčujejo po delec truditi, da pridela mnogo dobre klaje, da more gleži, sej mih škrti, koje potem spusté v zemljišča. ga pa kar zadaviti hočeš! ridelkom je pa dob aJ Zatoraj se mora polj venec, brate r vjuuv^ uiaiig IQ01 , u ga jja j\ai aauctviu uuvua i íjm^v- tavljam te pa, da ga vsaj potomci tvoji visoko čislali Slo- Zago- bodo po lastnem prepričanji. Zagrizen sovražnik mrčesom je tudi neko, vsacemu otroku znano sadúnosno drevo. Ta hudi sovražnik je Resnico teh besedi potrjuje nam dandanes lastna skušnja. Ko bi se y na priliko f pri nas domá dobivala čista goveja plemena Miricodolska, Marijedvorska, Belanska, ali lepi žebci pincgavski, ali ovce Jezerske, ne bi trebalo na tisoče goldinarjev nositi v druge dežele; kar domá bi se kupovala ta živina iz državne subvencije. * Vred. 156 - mnogo živine dobro rediti, in si v živinorejskem kakor v poljedelskem obziru povikšati pridelke svoje. Navadno dobi poljedelec klaj o ali na pašnikih ali travnikih (senožetih). Zato pa mora vede ti, kako se pašniki in senožeti prav rabijo in kako se zboljšujejo. Poljedelec pa rabi pašnike prav: 1. ako spomladi ne žene prezgodaj živine na-nje, ampak še le takrat, kedar je že vsa trava pognala in se zemlja od zimske mokrotě osušila, sicer živina, posebno pa drobnica, mlado travo preveč po-tepta, staro pa tako pri koreninah omuli, da se lahko posuši ali pa še le čez dolgo časa na novo požene; 2. ako pašnike v dele razdelí, in vsaki del po-sebej popase. Živina na tako razdeljenih pašnikih ne hodi lačna sem in tje si hrane iskat, tudi se popašeni deli zopet lahko okrepčajo in na novo poženejo; 3. ako se na mokre in oddaljene pašnike samo v lepem vremenu živina žene; 4/ ako se samo toliko živine na pašnik žene, kolikor je more potrebne hrane dobiti. Ako je poljedelec ali živinorejec pašnike tako upotrebo val , potem je pa tudi njegova dolžnost, da jih z b olj šuj e. Pašnike pa zboljša: 1. ako spomladi k r t i n e, mravljišča in živinske ostanke razmeče in poravná, z mahom poraščena mesta očisti in s sežganim apnom potrese, nepotrebno gr-movje izruje in sežge, pepel pa po pašniku raztrese, mlake zasuje ali pa vodo kam drugam napelje; 2. ako take trave vseje, da ene popred, druge pa kasneje cvetó, da ima živina cel čas dosti hrane; 3. ako plevel pokosi in škodljive rastline popolnoma pokoncá; 4. ako taka drevesa, ktera se zemlji priležejo po 15 do 20 sežnjev saksebi nasadi. To koristi travi, kakor tudi živini, da jo brani pred vetrom in solncem, zraven pa dobi še tudi les. Kakor umen gospodar skrbi za pašnike, ravno tako mora skrbeti za to, da tudi senožeti dobro rabi in jih zboljša. Poljedelec senožeti prav upotrebuje in jih zboljša : 1. ako spomlad nobene živine na-nje ne žene; 2. ako jih takrat kosi, ko naj več trave cvetè, kajti trava premlada pokošena, se preveč omane in zgubí prijetni duh, kasneji se pa preveč steblí in ni tako redivna; 3. ako jih zjutraj ali pa zvečer, kedar je rosa, ali pa po dežji čisto in enako brez grebenov pokosi; 4. ako travo tako posuši, da ima svetlozeleno barvo, prijeten duh in dober okus. Zatoraj se mora pokošena trava, ako se čez noč pusti na senožeti, zvečer v kupe spraviti, da jej rosa barve ne vzame; 5. ako seno suho domu spravi. Ako se pa za-voljo deževnega vremena le ne more zadosti posušiti, ondi naj se v podstreŠji skladoma staro seno ali pa suha slama vmes dene, propuh naj se poviša in tako popolnoma posuši; 6. ako jeseni samo pri suh em vremenu na njih pase; pri mokrem vremenu živina travo preveč poteptá, in travniki postanejo potem neravni. ' Za zboljševanje senožeti veljajo ravno tista pravila, kakor za zboljševanje pašnikov. Vendar se pa mora, ako je le mogoče, na senožeti večkrat voda spustiti, in vsako leto ali pa saj vsako drugo leto se moraj o pred zimo pognojiti z zemljo z gnojnico pomešano, z blatom, pepelom, apnom, lugasto soljo, koščeno moko itd. Kedar-poljedelec seje travna semena na nove senožeti ali pa pašnike, skrbeti mora najprvo zato, da tako seje, da mnogo dobre klaje cenó pridela. To bo pa dosegel : 1. ako trave ne seje redko, ampak zmirom gosto. S tem poviša rodovitnost zemlje in tudi pridelek: 2. čem bolj različna so semena, tem bolja bo ži-vinska hrana. Ipak se raorajo pomešati zmirom taka semena, da je trava travi koristna, ne pa škodljiva ; 3. ako semena meša v pravi razmeri. Hitro in čopasto rasteče trave, pregosto vsejane, zamorejo bolj slabo in počasi rastočo travo; 4. ako vseje zemlji primerna in ne predrage semena ; 5. ako si s a m pridela dobro seme. Ce mu pa to ni mogoče, kupiti si mora seme tam, kjer je zagotovljen, da je dobro in zdravo, to je, da ima moč kaliti. Velika zguba je, ako se vseje seme, ki ne kali. Narodno-politične stvari. Slovenci pred sodbo dr. Klunovo. 0 Slovencih je dr. Klun od nekdaj rad pisal in te spise — kakor naši bralci vedó — tudi ruskim časnikom rad prodaj al za dober honorar. Komaj se je malo spočil truda, ki je njegove telesne in duševne mocí lomil v pisarnici dunajskega kupcijskega ministerstva in v zbornici deželni ljubljanski in državni dunajski, prijel je sopet za pero in iz Lucerna v Svajci v časnik „Aus-land" poslal spis o Slovencih, srcu njegovemu zeló priraščenih, podnaslovom: „Die Slovenen. Vom k. k. Ministerialrath a. D. Dr. Klun in Luzernil. Dr. Klun sam po sebi nima sicer na nobeni strani velike važnosti, in če „Novice" svojim bralcem iz ome-nj enega naj uovej šega njegovega sestavka prinesó glavne točke, storijo to le zato, da možje našega programa sopet iz Klunovih ekspektoracij vidijo, kam merijo „one gore listi", kterim deblo je velika Ne ničija, in da slišijo, da vsak velikonemški tič poje^isto pesem. ' v .;< Cujmo tedaj, kako nas dr. Klun opisuje in popisuje, in kaj „milo" njegovo srce želi Slovencem v Avstriji. „Sine ira in studio" bomo potem dodali nekoliko opazek prav na kratko. Gospod „Ministerialrath ausser Dienst" a z mastno penzijo v švicarskih gorah piše tako-le: „Odkar Avstrija ima deželne in državne zbore, so Slovenci prišli na glas po svojih bolj strastnih nego duhovitih govorih. Krotkost in „interesantnim narodom" prilizujoča se slabost vlade je potisnila ta narodič ali prav za prav njegove zastopnike na tako višino, da so neko veljavo zadobili v vročinskem paroksizmu, ki se „Ausgleichs-macherei" (poravnavanja) imenuje in Avstrijo mori. Zdaj se o Slovencih govori kakor o faktorji, ki se ne dá prezirati; zdaj imajo v Avstriji res neko upravičeno eksistencijo, in res so jo srečno tako daleč prignali, da se prizadeve in namembe tega jugoslavenskega narodiča prav resno moraj o ceniti, kajti iskali so, a tudi dobili zaveznikov ob Moldavi in Visli, ob Inu, Savi in pod-donavskih pokrajinah. Celó ob Adriji so njihne namere dalje segle, kaKor se je to kedaj le misliti moglo, in kakor je to ljubo nemškim deželam zadej za Avstrijo ležečim. Najveljavniši zastopniki slovanskega stébla Sloven-cev so Slovenci na Kranjskem. Slovenci so izpostavljeni vplivu germanizma (nemčizma) in italijanizma, zato si naravno priza-devajo slovanski klin dalje doli pognati. Ali jim bode obveljalo dalje poriniti se, ali pa jih bode združena moč Nemcev in Italijanov nazaj potisnila, na to vpraŠanje ne upam si odgovora dati, in sicer zato ne, ker v Avstriji so vladna načela danes taka, jutri 157 druga. To pa je gotovo: če nemški ustavoverni stranki nih planotah, ki so pa zarad močvirnosti celó malo ob- v Avstriji obveljá vzdržati se, trdna tla pod svojimi delane, in so le bolj pašniki, prevozili smo postaje Sve nogami si vstvariti, zveste ustavake, energične možé in svete _(„Vse Svete"^ z lično dvostolpno cerkvijo na JiUgaUll Ol votvailtl^ ^vuotu uoia van.^ v^uiui^ivuu uliu-ùu iu take, ki vedó, kar hočejo, na čelo postaviti in vso ,,po- laKe, Jvl VtJUU, ikčtl 11UUCJU, JLLČ* t/ClU pUOLť»Vltl 111 YOU leVO) , T * uv Tv»vy ^vu iwuai J^CIJC UCĎlČt > ravnarijo" za zmirom vničiti, potem bodeta nemški Belovar in v nedavno razpušena Varaždinska graničar Dugoselo, Vrbovec (od kodar pelje cesta v duh innemškamoč prerila noter do jadranskega ska regimenta) in Gradec (z mično cerkvijo na pri morja y ktero prav po naravi mora nemško biti. *) jaznem homcu). Se eno postajo smo prevozili y m bili Nemštvo ima tudi na obalih Adrije varovati svoje ko- smo v Križevci h. Ni se bil še ustavil hlapon, in že risti; da se bode to zgodilo, temu priča so nam do- smo čuli nam na pozdrav ob postajskih poslopjih vršečo godbe leta 1870. in 1871. godbo Križevsko, ter ugledali zalo tribarvno narodsko Dr. Kl un tudi v tem članku našteva Slovence ter zastavo. V velikih trumah zapustivši postaj ski dvor, jih našteje 1 milijon in 356.000, in sicer: Beneških smo se radovedni ozirali okrog in okrog, kje daje Slovencev 26.000, Ogerskih 50.000, Koroških mesto; al zastonj ! ne sledů ne tiru ni bilo o njem 100.000, Štajarskih 380.000, Prim or ski h 370.000, Tedaj tudi ogerske železnice skrbijo za zaslužek fija- Kranjskih 430.000. Kranjska dežela je po takém kerjem. V veliki vročini in v še večem cestnem prahu po številu svojih prebivalcev in ker ni pomešana z pa med vednim sviranjem godbe korakali smo blizo Němci, prav za prav namestnica Slovencev. Ona je pol ure y dokler se nam niso pokazali, zmerni homec tedaj sredotočje Slovencev; al treznejši Slovenci na prestopivšim, prijazni Križevci. Ljudstvo je rado Štajarskem skrbijo zato, da se ne raztrga na dvoje vedno vrelo iz hiš; javna poslopja, in tudi nektere pri- v-* rv 1 *%r\ m C! 4ti 1 O "Wl C C ( 14 v* a q+niaitivinvlría i n oa formi Y»a nr_ Trojno VllSo Kila CA ritiriPQTlů 7. TÏ Q rlm m i rroc+OTTomî • no zeleni Štajar" („gríine Steiermark") in se temu raz- vatne hiše bile so okinčane z narodnimi zastavami dvojstvu krepko ustavljajo iz finančnih (denarnih) ozirov. kratko: Križevci so preprijazno pozdravili svoje goste. Zeló obžalovati je, ker je Kranjska dežela ve- Pred krasno okinčano glavno šolo čakal nas je drugi pozdrav ter primerni ogovor. Zdaj se je učiteljstvo čidel revna, da je fanatični katoliški duhovščini (le prav y prav malo duhovno v je na Kranjskem, ki niso fanatični razšlo na razne strani města. Kar nas je bilo Slovencev narodnjaki in ultramontanci) pripuščeno, nabirati darove smo se skup držali, da se ne bi razgubili. In le zopet za papeža in na tisoče frankov izpuliti stradajočemu nam je bila prilika, prepričati se o hrvaški gostoljub-ljudstvu z moraličnim pritiskom, zraven tega pa zabav- nosti. Gredé memo neke trgovske hiše , stopi njen go-ljati vladi, da dávko v ljudstvu ne odpustí toliko, kolikor spodar pred nas ter prijazno reče: „Poštovana gospoda! prenapetneži zahtevajo. Da bi se omika med ljud- ali ne bi se hoteli morebiti nekoliko odpočiti od dolge stvom širila, stare šole predrugačile, nove naredile in vožnje v hudi vročini, ter poslužiti se moje gostoljubne tako blagostan dežele pomnožil, na to „voditelji m yy ljubljenci" naroda še ne mislijo ne y hiše? Izvolite, gospoda, potrudite se v zgornjo nadstropje; le na to gré njih moja sopruga vam bo prav voljna in rada na službo!" Tolika priljudnost nas je v srce ganila. Podali smo se v nakazane sobe, kjer nas je gospá (Cecilia Breyer Tako med množim družim piše dr. Kl un o S lo- je njeno spoštovano ime) enako priljudno sprejela. Rekla delovanje, da narodno vrtoglavnost zmirom više in više natezujejo na škodo blagostanja in nravnosti". vencih. Drugi pot na sitice denemo to Klunovo yy Wacht am Rhein". (Kon. prih.) nam je v pozdrav: „Dobro mi došli, gospodje! Jaz sem mati šesterih otrok; čutim in skuŠam, kaj se pravi, mladino odgojevati; vem tudi, koliko se učitelji s pod- Casništvo. po tuj o čim kolikor morem ukom trudij o, rada toraj , vam gospodom". vrst no. Se bi nas bili radi dalje gostili wuuv/A uiuitui, postrežem In postreženi smo bili iz- TÍ.OUUV« N^V JUMIW MJLJIX 1MW1 \J gVObUl, dl KsCIO Iz Črnovíc v Bukovini nam je došel nov časnik, priganjal k ogledovanju znamenitosti Križevskih cas nas je mm VHHP i bbh bp.i . pu p~ _ i.bh i _ i ki je začel ta mesec izhajati v nemškem. jeziku pod smo se poslednjič hvaležnega srca poslovili od prijazne — "" " * """ Breyer-j eve rodbine, ter šli naj prej v š o 1 o, kjer se pod- ímenom „Der Patriot" (Domoljub) in bode po eni poli hodil na svetio vsak teden enkrat leta 3 gld., za celo leto ; cena mu je za pol „Patriot" bode, kakor učuje „YXOX V/U.AGX , LVf I Kš , Y1S31 UUU.ClCJ3k. »1U V CV^ ževske šole, obstoječ v ukih višega gospodarstva visi odiel to je • v • visi oddelek sloveče Kri- goz- SlcL stal v vrsti opozicije proti cen- darstva itd. Bila je v šesterih sobah te šole tudi raz- vse jako znamenito ! program njegov pravi, oiai v tiou v^^av^j^ pvu «.«aouvc* a*va. ^ax«. > o^o tralizmu in bode zagovarjal pravice dežel in narodov v stava učnih pripomočkov; ta cilj strij m konec, da po zadovoljstvu sobi razne slike in močna postane Buk oziru svetu neznana dežela h narodov Av- Tako smo na priliko viděli v v marsikterem mnogo vrstne ponarejene cvetke, ki so pa bile povek- da se je vsaki najmanjši delček lahko na- Patriot" hoče UZlJ.ru S VtîlU II C iA 11 ih 11 enn fyier finb totr feine juttg . poštno vodstvo v Trstu, kakošnega člověka si nam poslalo ©lotoetten, t>erfteí;en baê flo». nicfyt." Sliši tedaj „Pravda", vesela igra v enem dejanji. Napeve je zložil A. Nedved. — Samospeve spremlja iz posebne pri-jaznosti gospodičina K. Jugovičeva. Vstopnina k tej besedi je 40 soldov; veči doneski se hvaležno spreje majo Nadjati se je, da Gorenci, kterih lanska slaba za poštarj na mlj slovensko On sam pnznava, da letina ni tako hudo zadela kakor Dolence in Notranjce, n zna jezika našega Čemu bodo takému Člověku P in druga pism Tvoj 7 v slovenskem je bodo iz vseh krajev přivřeli svojim bratom na pomoč. tej milodarni besedi ziku izdana?! Ali vendar nikdar slovenski narod ne pride do tega ; da vsaj više oblastnije so mu pravične 7 in da se nam celó za take službe ne vrivajo tuji igno ranti namesti sposobnih domačih ljudi! Šenčurja poleg Kranja 6. apriia. (Mojster Goršič.) Ljubljane. (Državna podpora 15.000 goldinarjev umetnikom, malarjem, podobarjem, skladateljem muzike pesem itd. ) se bode vsled razpisa ministerskega po Vdrugič že imam prijetno logo y slovenskemu svetu uradnem razglasu „Laib. Zeitg." delila tako le: * Podeljevale se bodo stipendije potrebnim, pa na depolnim umetnikom kteri so ali že oznaniti delo bistrega slovenskega umotvorca ča, kteri je v našo farno cerkev naredil nove 7 krasne orgije, njihnem. Tako mogoč le po vnanji obliki, temuč tudi po gl jako stopili pred očitost s kakim večim samostalnim delom, ali ki so v stanu, pokazati delà, ktera v sebi imajo že veličastno pojó, da Člove kaj bolj šega umetniškega jedra; podeljevale se bodo penzije to je , i^vuivuai, umetnikom, kteri so že kaj hasnovitega in hvale-vrednega storili, da jim bode mogoče, s tem pri- pripomočki ega duhá nehoté povzdignejo v zračne višine, milota in nježnost njihovega glasú pa ga ginete do sólz. Naj izvedencem njih stroj nekoliko popišem. One imajo 18 spremenov in 2 manuala glavnem delu je 10 spre menov, namreč: 1) Principal 8' iz angleškega cina, velike menzure, polno-močnega glasú; 2) bordon 16', velike menzure, gravitetično-polnega gla flavta 8' in dvojni labij, močno-okroglega glasú dvoj monična flavta i m prijetnega leg prijetnega čega superoktava 7 har prepihajoča, vsled tega živo-okrog viola-gamba 8', mehko trobenta 8' polnega, prijetno-šume pomočkom napredovati po poti, ktero so srečno nastopili; poslednjič se bode obrnilo nekaj tega denarj a za naročila na polji obrazivne umetnosti, in sicer se bo naklonilo takim umetnikom, ki so že dosegli mero umetniške samostalnosti. Ministerstvo za bogočastje, kteremu je izročena iz-peljava te odmembe, si pridržuje, da bode pri delitvi penzij ravnalo brez ozira na posebne prošnje, in bo oktava 4' nekoliko reznega t su^ci uivbavai íj , OStrega giaou ^ j xv * xixxcv ta j3 fiumečega glasú; 10) mikstura prva oktava trojna kvinta 22/3' oštro ob V vsaki deželi se bode po teh pravilih delila denarna podpora ; dotični prosilci se imajo tedaj oglasiti pri c. kr. vladi svoje ; dežele. Vred. 161 pri naročilih, ktera se bodo umetnikom daj ala, posebno na to gledalo, da se s temi narocili vstreže državnim potřebám v tej zadevi, in bo v tej reči vse vpeljalo kar bo treba. Kar pa zadeva stipendije umetniki, ki obdelujejo polje obrazivne umetnosti (kakor: zidarstvo, podobarstvo, malarstvo), pesni- vsak, kdor ima veselje videti lepe podobě zgodovinske, selske, cerkvene, resne in kratkočasne. Med 70 slikami, ki so na ogled postavljene, vidimo tudi 4 našega rojaka gosp. Jan. Franke-ta, v Benedkah narejene ; SO povabljeni vsi kterimi so tri iz „Križevega pota ) med u 1 ki ljansko cerkev nad Kranj em. pri e v Cerk- Vse to se vidi za 20 stvo in muziko, iz vseh v državnem zboru zasto- kraj c. ; ob nedeljah in praznikih pa celó le za 10 kr. (Obcni zbor dramaticnega društva.) Po sklepu panih kralj es te v in dežel, kteri mislijo, da imajo odborovém bode letošnji redni letni občni zbor drama-pravico do stipendije zadnji da naj čas se zarad tega oglasijo tičnega društva v nedeljo 26. maja v dvorani do" 31. dne tega meseca pri dotični ljubljanske citalnice zjutraj ob 10. uri. Vrsta vladi. Pismenim prošnjam se mora pridjati: ©jjj-o^ix, razgovoru v; i. xruruuiiu iajiiiis.uvo. ú. jroruciiu uia^ iz kterega se spozná, po kteri poti se je prosilec v svoji gajnikovo. 3. Volitev prvosednika, blagajnika in desetih spisek razgovorov: Poročilo taj nikovo. Poročilo bla umetnosti izobraževal in v kterih razmerah živi ) odbornikov. spisek, v kterem prosivec pové, kako bo on stipendijo, odbor to naznanja vsem Posamesni predlogi družabnikov. Ko ako jo dobi, rabil v svoje dalje izobraževanje ; in 3. družabnikom opominja posebno tište letne podpornike, ki so zaostali z done- mora priložiti izgledke svojega talenta, iz kterih skom za tekoče leto, naj se podvizajo, ker se bi jim se tudi vidi, ktero stopinjo omike je že dosegel. Te štipendije se bodo za sedaj dajale le za eno leto, ter se opomni, da se bode pri odločevanji, koliko ima kak prosilec dobiti, posebno gledalo na osebne raz-mere njegove in na namen, ki se utegne doseći po tej voljo sicer knjige ne mogle poslati. Odbor dramaticnega društva. Podpisani odbor spolnuje bridko mu dolžnost ; na delitvi, vendar je prosivcu, kar to zadeva dano, izreči svoje želje. Gosp. dr. Poklukar se je v pondeljek podal na Dunaj v državni zbor, kjer je že gosp. Jug o vic; grof Barbo in gosp. Drag. Rudež, zadržana po domaćih opravilih, sta prosila dopusta. (Iz deželnega odbora 10. maja.) Po dogovoru z podpornim društvom nemškega gledišča je deželni odbor sklenil, deželno gledališče za leto 1872/3. oddati seda- njemu vodji gledališča v Salzburgu, dobroznanemu gosp. Jožefu Kocky-mu, kteri bode dajal razen vsako- vrstnih gledališčnih představ tudi operete in opere, pa je prosil, da vstopnina v parter in in lože sme povišana naznanja gospod Valentin Mandele profesor na gimnaziji v Karlovcu vnanji odbornik dramaticnega društva m. dolgem pljučnem bolehanji umri. Domovina zgubila je enega najvernejših sinov slovenska Talija enega na dramatičnega slovstva Ljubljani maja jivejših delalcev na ečna mu pamjet! 1872. Odbor dram, društva. biti za opere na 50 krajc. Za slovenske giediščine predstave so se odločili za vsak mesec 4 večeri kakor Po komisijskem ogledu je deželni od- mače Cund Glasoviti vojak Jernej Prelesnik na preteklo leto. bor odločil na vrtu deželne bolnišnice prostor, kterem se bode zidala posebna baraka za kozave po sklepu deželnega zbora, da ne ležijo med druzimi bol-niki in jih okužijo ter tako veče stroške delajo bolniš- ničnemu zakladu. (Dezelne komisije za razstavo dunajsko) so nekoliko pomnožene; tako je tudi Njegovo Veličanstvo v deželno komisijo kranjsko imenovalo še sledeče go- KJJ JL JJL J JL 1 JJ \ iz Gorice na Kranjskem doiná po do v un ui v y , xzj v/uxi^ti XX«» xi.iaujoixuui uuuia , Za ropa in umora, ôkratnega pobega, tatvine in te škega telesnega poškodovanja 12. decembra 1856 na smrt obsoj v Oséku kom 7 , pa pomilosten na 16 let ječe v trdnjav je bil te dni po milosti cesarjevi pred prete svoje kazni P zdaj je 51 let star (Pobirki iz casnikov.) Da tudi „Tagblatt" v spode: Andreja Brusa, n^« xxuwnu v. Riharda Janežič-a, Val. Krisper-ja zboru nemčurskih liberaluških casnikov dunajskih in Kudlichu„dem ewigjungen Acht- rumel" veli- druzih ..glorijo" undvierzige poje , ni se čuditi, vsaj Kudlich viteza Antona Gariboldi-a, ni druzega kot narodna nemška demonstracij / 1 1 v • 1 • 1 i • 1*1*1 m ; Petra Las- kansko pačenje zgodov > s kterim bi liberalci radi nik-a, Ferd. Mahr-a, pl. Benjamina Posanner-ja, dr. Razlaga, Fr. Solmajer-ja, Pavla Skale-ta, kmetom v glavo ubili, da Kudlich jih je rešil tlake desetine : al čuditi Je bolj temu, da solze pretaka in žole izli va na narodno stranko zato, da adjunkt ljub Gustava Tônnies-a (vse v Ljubljani stanujoče), potem . , , - . ,v-. Leop. Globočnik-a v Železnikih, Martina Hoče- ljanske delalnice Wilcher gré za oskrbnika jetnišnice var-ja v Krškem in Kar. Seitner-ja na Savi. na Stajarsko, češ, da kranjska dežela tako zopet zgubi Izredni veliki zbor družbe kmetijske) je danes na m _ . --- --- — ----x------- - — < nasproti ne more molčati, mar m vrtu družbinem na Poljanah. Glavna obravnava posebno zato je zbor sklican — bode se sukala okoli udeleštva družbe kmetijske in kmetovalcev kranjskih vélike dunajské razstave prihodnje leto. Ministerstvo kmetijstva je naročilo družbi, naj mu za razstavo posije nava dni plug kranjski in pa naj starej i plug dežele kranjske, ker ministerstvo hoče iz na Stajarsko, češ, da kranjska dežela tako zopet možá velike cene, in s tem nepotrebno provocira narodno stranko, da „Tagbl." več mu očitno reči, da iz srca pnvoscimo g Wilcher novo službo, da pa dežela bode namesti njega la deset enaci o h in še boljših adjunktov za délai nico dobila. „Tagblattovci" se vé da ž njim zgubij< zvestega privrženca, dežela pa takim voši: srečno pot t vseh dežel starodavne pluge v razstavi nabrati, Se enkrat aosp. učiteljem in druqim čbelo da se vidi, kako se je oralo nekdaj in se or je zdaj. j _ j j j rejcem -------V zadnjih „Novicah" je si. odbor družbe kmetijske je zna- razglasil, da vsak, kdor je za Sumperjev in Porentov (Za nakupovanje Pincgavskih Žebcev) na gornje Stajarsko^ od deželne naše komisije poslani odbornik J. Zevnik dovdanes še ni přišel nazaj To menje, da tudi Štajarska nima obilo dobrega blagá. panj prosil, ga dobi v pisarnici druŽbini (v Salendrovih res vredna (Razstava umotvorov slikarskih) , ki je v tu- ulicah) ali da sam pride po-nju ali da koga druzega s pismom pooblasti, da ju namesti njega vzame. Pisar- V---------- ~ WW W..VWW. w UVVI VJtVVIVJ , MM. JU T kajšnji reduti vsak dan od jutra do večera videti 7 > J0 da jo ogledajo ne samo malarji, temuč nica 7 ^v^/^vvj WW JW ' V/ l/ ------v.- - ---- ki nikakor nima časa, da bi 85 (prav za prav 163 170) panjev zla g ala, naldadala in odposiljala , ponavlja tedaj gori omenjeni razglas, naj vsak s a m ali po svojem po obi a st en eu vzame v pisarnici panj ova} sicer bota lézala tukaj tako dolgo , dokler kdo po-nju ne pride. Pisarnica c. k. družbe km et i j ske. Novicar iz domaćih in ptujih dežel- Iz Dunaj a. — O državnem zboru dunajském bi se malokaj govorilo, ako ne bi stalo na dnevnem redu vprašanje: kako se bode rešila resolucija gališkega deželnega zbora. Mislilo se je do zadnjega časa, da bode državni zbor vendar enkrat rešil to poljsko uganjko ; al nenadoma ste vlada in ustavoverska stranka sklenili, zopet odložiti gališko spravo. Vsaj je podoba taka po tem, kar centralistični časniki pišejo. Stvar stoji tako: Za rešitev gališke resolucije posebno izvoljeni odbor kuba in kuha to resolucijo tako, da to, kar je izkuhal, ni skor nič podobno temu, kar Poljaki zahte-vajo. Ce bi ta prekuha prišla pred državni zbor, ne bi je hoteli sprejeti poslanci gališki; to pa bila bi blamaža za vlado in državni zbor. Temu ogniti se, se bode ta razprava odstavila iz obravnav državnega zbora in prekuha vladna in odborová (tako vsaj se sliši) se bode dala gališkemu deželnemu zboru v rešitev. Bodi-si pa tako ali tako, vedno odlaganje kaže, da tudi iz sprave gališke ne bode nič. — Se neka druga stvar je, ktero ima zbornica poslancev kmalu rešiti in o kteri smo radovedni, kako jo bode rešila, in to je železnica Predelska. Ýlada je osnovo te železnice že predložila zbornici poslancev, in ta je izvolila poseben odbor, kteri naj prevdari vladni predlog in o njem poroča. V ta odbor pa so večidel voljeni poslanci, ki ne marajo za Predelsko železnico, ampak so zago-vorniki Loške. Sliši se dalje, da tudi od druge strani vleče zdaj za Losko železnico milejša sapa. Po takem bode tedaj v zbornici hud boj, kedar pride Predelska železnica v razpravo. Pr^edelci in Ločanje si bodo razkačeni stali nasproti. Zalostno je pač to, da državni zbor, namesti da bi rešil glavno nalogo svojo — državnopravne razmere in spravo dežel in na-rodov — se trga za železnice, ki same po sebi morajo priti, če so potrebne! — Presvitli cesar se je po potovanji v Banatu, kjer je osebno ogledoval kraje po hudi povodnji oško-dovane, vrnil sopet v Pešt in na Dunaj nazaj. Za častni in ljubeznjivi sprejem v vseh krajih, ktere je obhodil, se je v posebnem razglasu z živo besedo zahvalil. Mi-nisterski mameluki v Peštu, posebno Lonyayeva „Reform" grozo vito razsajaj o, da surovi srbski knez Milan ni přišel pozdravit cesarja, ko je na potovanji svojem blizo bil srbski meji. Ko bi bil cesar sam potoval brez ministerskega spremstva, gotovo bi bil srbski knez hitel slovesno pozdravljat cesarja avstrijskega ; ali ko je za cesarjem cela rajda ogerskih ministrov, ni se mogla srbska vlada bližati zato, ker je ravnokar v onih glasovitih ovadnicah zagrebških bila hudobno na-tolcevana, da ona z denarjem na Hrvaškem vnema upor zoper ogersko vlado! — Odbor, ki prekuhuje gališko resolucijo, je imel 11. dne t. m. sejo. Dr. G iskra, ki je v tem odboru, je v tej seji rekel, da bode glasoval proti spravni postavi in da zato izstopi iz pododbora. Dr. Herbst je na isto piščalko zapiskal, rekši, da si pridržuje svoje pred-loge. Te dve ekscelenci ste tedaj zopet prišli na tisto stacijo, kjer ste takrat bili, ko se je „purgarsko ministerstvo" razcepilo na dvoje. V tej odborovi seji pa je dr. Piker t zopet jahal tisto kljuso , ktero ta državni poslanec z neko posebno ljubeznijo jaha, namreč to; da se grof Hohenwart mora tožiti, da kotminister ni ustavoversko ravnal. Kakóšen strah vendar imajo centralisti pred Hohenwartom! Iz Hrvaškega. — Naj bi kdo še tako na drobno opisal silovitosti, ki se godijo zdaj na Hrvaškem in v lavoniji, ko se pripravljajo za volitve v deželni zbor, gotovo ne bode popis nič proti temu, kar se djansko godi. Clo vek mora le videti in slišati, sicer bode težko verjel, da vse to je mogoče! Magjaroni lažejo, ovadu-jejo in obrekujejo, da vse vprek leti; — možé narodne stranke, ki imajo postavno pravico voliti, brišejo iz imenika volilcev, magjarone pa, ki nimajo pravice, vpisujejo va-nje; — z denarjem hodijo po mestih in vaséh in podkupujejo volilce, naj bi za magjarona glasovali; — veljavne možake, ki govorijo z volilci, naj volijo narodnjake, kar zapirajo ; te dni so sopet zaprli tri kaplane; — žandarji in vojaki pridejo, pa se usta-vijo okoli hi&e, kamor je přišel kak poslanec, da bi s svojimi volilci govoril — češ, da volitev mora svobodna biti pod krilom bajonetoví Vsaki hip sta „Obzor" in „Siidsl. Zeitg." zaplenjena. „Obzor" je gledé na toliko silo za potrebno spoznal opominjati volilce narodne, naj se ne plašijo armade. „Armada ima svoj zakon — pravi — in svoj red, in ne bode nikogar motila, kdor svojo volilno pravico spolnuje redovito in postavno. Zato idite na volišče pogumno, a mirno, trezno in lepo, kakor da bi šli v cerkev. Tako se vojakov nimate bati". — Jako zanimivo je čitati, kaj se je v Dubravi zgodilo gosp. Ivanu Vončini, ki j e zdaj ma-gjaronom naj huj i trn v peti in na kterega přežij o kakor volkovi na jagnje. Komaj je Vončina na večer přišel v Dubravo na razgovor s svojimi volilci in se vselil v žup niko vo hišo , brž so bili zgodaj zjutro Vrbovški seřezáni in Križevski žandarji okoli hiše. Ko gosp. Vončina stopi med nje in jih vpraša: kaj da hocejo, mu odgovorijo žandarji, da so poslani sèm za to, da ne-jednega seljaka (kmeta) ne pustijo v župnikovo hišo, in da zabranijo, ako bi on hotel govoriti narodu! — Ali se je že kdaj kaj tacega doživelo? No, še na Českem ne ! Lepih reči imamo po takem pričakovati, ako pridejo kdaj tudi sopet volitve pri vas! Zato bodite na vse pripravljeni! — Na tistahudobna pisma, ki smo jih zadnjic omenili, v kterih se prvaki hrvaški natolcujejo kot najhuji sovražniki cesarju in državi, so prizadeti možje očitno odgovorili in s krepko besedo za nesramno laž proglasili vse od konca do kraja, kar se je v onih pismih zoper nje pisalo vladi v Pešt, ter konecno rekli, do razžaljeni bodo na postavni poti tožbo napeli. Podpisani so tej deklaraciji gospodje: Cernadak, Jakid, Hadvig, dr. Hofman, dr. Kopač, Krestić, Ivan Kuku-ljevic, dr. Makanec, dr. Mazzura, Mazuranic, Miška-tović, Mrazovic, grof Nugent, dr. Posilo vic, dr. Rački, Spun, Šuškovič, Vončina — samo odlični narodnjaci. — v jik ~ Žitna cena v Ljubljani 11. maja 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 60. — banaske 7 fl. 5. — turšice 4 fl. 30. — sorsice 5 fl. 20. — rž{ 4 fl. 20. — jeÔmena 3 fl. 40. — prosa 3 fl. 40. — ajde 4 fl. —„ — ovsa 2 fl. 10. — Krompir 3 fl. —. Kursi na Dunaji 14. maja. 5a/o metaliki 64 fl. 70 kr. Ažijo srebra 111 fl. 25 kr. Narodno posojilo 72 fl. — kr. Napoleondori 9 fl. 3 kr. Loterijne srećke: V Trstu 11. maja 1872: 28. 81. Ï. 4. 58. Prihodnje sreČkanje v Trstu 25. maja. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.