Stanje in uporabljanje zadružnih skladov v Vojvodini Kmetijeike zadruge se zadnja leta čedalje bolj us-merjajo k tistim obratom, ki omogočajo \e&io rentabilnost, kar prihaja do izraza v povečanju dofaička, s tem pa tudi t povečaniii zadruinifc skkdov. Ob kancu lansiega leta »o &kiipni skladi siplošnih Jcmetijskiii in imeakiii obdelovahiih zadrusr v Vojvo-dinS znašali 4.669.917.000 din: investicijski skladi so znašali 1.773.5S4.0O0, amortizaciijsiki 1.790.110.000, inedtemko «> zoašali dragi skladi 1.1O6.225.O0O dinarjev. V primerjavi s ipredlanskim letom se je dobiček kmetijskih zad-ruff povečal za 80 odsiofrkoT.' Čedalje pomembnejša vloga zadrug v proizvodnji Lani so zadmige mekupovale Tazna in-vesticijsika sredstva iz lastnih skladov in 6 kreditom. Kmetijske zadruge so v letu .1956 porabile y te namene skutmo 2.112,4 miljjona din (iz lastnih sredstev 6% mi-lijonov, a iz kredita 1.456,4 milijona din). Največ sredstev so kmetijske zadruge porabile za mehanizacijo — skupno 1.702 miiliijona din, nadalje za gTadberae ob-jekte, za katere so potrošile 133,6 mili-jona, za nakup živine 95,5 milijoina. na-sade 17,3 milrjona, medt^m ko so za druge potrebe vlcžile 164 milijonov ddn. Kaikor je iz teh podatkov mogoče sldepati, so se zadrupe orientirale v tiste investicije, ki se naffio aktivirajo. V nasprotju « kmeiijskimi zadrugami, ki so veSino sredstev dobile \z kreditov, s» kniečke obdelovalne zadnise i>oli upo-rabljale laLstna sTedstva. Od skupnih sred-stev v znesku 1.907,4 inilijona ddn, kolikor so jih porabile le zadruffe lani, je bilo 1.067.1 milijona din i/. lastnih skladov. medtein ko so si iznosodile 840,3 milijona dinarjev. Kmeoke obdelovalinc zadruge ima jo razen tega bolj enakomeren Tazpored po-rabljenih sredsteT po namenu: za opremo in mehanizacijo &o porabile 1.146,9 mili-jona, za ^rad^bene objekte in melioracije 457,7 mibjona, za naikup živine 263.9, za nove nasade 18.3 in za dTujre inTesticije 19,6 milijona din. Kakor vidimo, so kimetijske zadrnge vložile za opremo in mehanizacijo pri-bližino 600 mili jonov din več kaikor kmeč-ke obdelovalne zadrusfe. kar kaže, da si kmetijske zadruse čedalje bolj prizade-vajo iz.bol|šati kmetijsko proizvodnjo ftako lastno kakor v kooperaciji), a to lvkrati pomeni, da te organizacije čedalje bolj zavzemajo tisto mesto v kmetijetvu, ki jim gre. Nasprotno pa so kmcčke ob-deloTalne zadruge vložile skoraj trikrat več v gradbene objekte in melioracije, kar priča o čedalje močnejši stabilizaci.fi feh zadrug. Skupno stanje jkladov kmetijskih za-drug t Vojvodini je 31. julija letos zna-šalo (v tisočih dinarjev): SKLADI investicijski amortizacijski drugl skladi skupaj Stanje 31. VII 1957 1,072.768 ' 500.074 500.782 1,851.424 Vplačano v letu 1957 513.100 857.100 287.300 1,657.500 Skupaj. ¦ 1,363.668 1.357.174 788.082 3,508.924 PoTabljeno do 31. VII.1957 29-0.9OO 639.400 138.000 1,068.300 Sfranie 31. XII. 1956 . 850.568 717.774 650.082 2,440.624 V skupnih zneskih realiziranih sklado^ ;e torei največji delež investicijsikega sklada (38,8 odstotika). nadalje amorti-zacijtskesca siklada (38.6 odstotika), med-tem ko je bilo največ porabljenega amor-tizacijskega sklada (59.8 odstotka). Pri kmečkih abdelovalni-h zadrugah pa je bil t skupnem znosku skladov. k: so 31. inlijd letos znašali 3.3i2."593.OO0 dm. najvef ji delež amortizacijskega- sklada -+9,5 odstofka, investicijskeffa. 32.5 odstot- ka, a drugih skladov 18 odstotJtoT. med-iem ko je pri poraibi največji delež :n-vesticijskega sklada — 49,2, nadalje amor-tizacijskega — 43,9 in drugib. sklador 6,9 odstotka. Skupno stanje skladov konec lanskega leta, vplačilo in porafoa do 31. iulija Letos kakor tudi končno stanje vseh skladov t splošnih kmetijskih in kmečkih obdelo-valnih zadrugah Vojvodine je bilo (v ti-sočih diti): SKLADI investicljskl amortizacijski drugi skladi skupaj Stanje 31 VII. 1957 . 2,320.184 1,790.110 1,106.223 4,669.917 Stanje 31. XII. 1956 1,773.584 1,651.000 599.600 3,977.600 Vplačano v Ietul95? 1,727.000 1,433.500 260.600 2.874.500 Porablieno do 51. VII. 1957 1.180.400 2.007.610 1.445.223 5,773.017 V sikupno realiziranih skladih so ude-Irvene kmelijske zadruge s '40.4 odstotka, kmcčke oijdelovalue zadruge pa z 59.6 od-fi-otka. ?ri porabi st> udeležene kmefiisike zadruge z 37,1 odsiotka. a kmečke obde-loTalne zadruge pa z 62.9 odstotka. Kme- tijstke zadruge so Dorabile od skupnega investicijskega ffklada 24,6 odslotka sred-stev, iz atnortizacijskega 44,6, a iz dragih »kladov 52,9 odstotka. Kmečke cbdelo, valne zadruge pa so porabile 75,4 jnvesti-oijskega, 55.4 amortizacijskegs m 47.1 od-siotka drngih skladov. Iz teh podatk<>v je razvidno, 3a je bila politiika razdelitve dohodka kmetijskib. zadrug Vojvodine uspešna in da je pri-spevala h krepk-ri lastni.h sredstev ter organizacij. V razdobju od 1. januarja Ao 31. julija letos so zaprosile kmetijske in kmeSke obdelovalne zadruge iz Vojvodine za po-sojila v.XVIII. Tiatečafu v skupnem znes-ku 449.500.000 di«. Kmečke obdelovalne zadruge so prosile za posojila v višini 72 600.000 din, in to: sedem milijonov za opremo in mehanizacijo, 2*300.000 za gradbene objekte in melioracije, ostanek pu za živiDo. nasade in druge potrebe. Kmetijs-ke za-dru.sre M> prosile za 376,9'00.OOO dinarjev kreditov: 303.900.000 din za grad-bene objekte in melioracije, >8.5OO.0OO za opremo in mehanizacijo. ostalo pa za dru-Sačne potrebe. To tx>meni. da so največ kreditaih sredstev oros-ile za gradnje in melioracije — 73,3 odstotkc skupnega. zneska. Kmetijske zadruge uporabljajo večje zneske kreditov kakor kmečke ob-delovalne zadruge. ;n to pted^sem za na-kup mehanizaci je in opreme (84,6 odstotta skupnih po6o|il v ta namen), kar je gkde na njihovo poelovanj« tudi normalno. V skupnem znesku zaprošenih posojil za gradbene objekte sodelujejo kmetijsike zadruge z 92 odstotki, kar priča, da po-svečajo te organizacije čedallje večjo po-zornost gradnji skladišč za spravilo kme-tijskih pridelkov io podobno. Kmečke ob-delovahie zadruse so se spet b»li usmerile k nakupu živine in uporabljajo v ta na-men 92 odstotkov skupno zaprošenih po-sojil. kakor tudi za urejanj« nasadov, kjer znaša njihov delež 89,S odstotkov za-prošenih posojil. Pravilna usmeritev V celoti pa so prošnje za kredile še vedno nizke in ne zadostujejo za hitrefši gospodarski razvoj zadrug. \t tabele. ki jo objavljamo na koncu, je jasno razvidno, da imajo tako kmetij-ske kaikor kmečke obdeloT-alne zadnuge pravilno usmeritev v trošenjo Iastnih ekla-dor in glede nakupov s posojili. to je, usmerile so se k nakupu tistih 6redstev, k; bodo omogočila ziboljšanje ii poTečanje kmetijske proizvodnje D. L. Vrednost skupnih sredstev kmetijskih in kmečkih obdelovalnih zadrug v Vojvo-dini jp znašala lHos (v milijoiiih din): Iz last. skladov Krediti Skupaj Odstotek Oprema in mehanizacija 1,134.5 45,5 1.179,9 35,3 Grad-nje in melioracije 542.3 . 5302 872,5 26,2 Zmna 219.3 17,7 237 7,1 \asadi • 1)6 18,8 20,4 0^ Drugo • 976.9 37,3 1.014,2 3©,5