Ocene, poročita, zapiski
POMENSKA UREDITEV GLAGOLA »VZETI«, IZDELANA NA |
PODLAGI LEKSIKOLOŠKEGA MATERIALA IZ KARTOTEČNE        '
ZBIRKE SAZU        '\
Naslednja objava naj služi kot dopolnilo k mojemu predavanju »O leksikograf- j skem ugotavljanju in urejevanju besednih pomenov«, iki je bilo priobčeno v prvi letošnji 'i številki »Jezika in slovstva«. Uporabljeno gradivo znaša okrog 2000 kartotečnih listov, I nanašajočih se na dobo zadnjih sto let; večje števiio nadaljnjih v poštev prihajajočih 1 listov mi. ni bilo dostopno, ker niso še alfabetsko urejeni. Iz celotnega gradiva je ob- I javljenih okrog 200 stavkov in fraz, ki kažejo različne pomene in odtenke obravna- J vanega glagola. Stavki so citirani v okrajšani obliki; sempatja so dopolnjeni z lastnimi ; zgledi, kjer se je za to pokazala potreba. Objava ima predvsem ilustrativen namen; obseg •; in dokončno obliko projektiranega Slovarja slovenskega knjižnega jezika bo s sodelo- ] vanjem javnosti določil redakcijski odbor. i
vzeti, vzamem glagolom premikanja. Prijeti in. Vzame ;
svetilko in jo nese k mizi. V pomenu pri- \ I. Z akuzativnim objektom. prave sledečega dejanja. Vzela je lastno j
1. Zgrabiti kaj z roko. Odpre miznico        srce in izpila tiste tri kaplje. i
in vzame revolver. Po navadi z dodatnim 2. Polastiti se česa. — Ukrasti, pri- \
^ Prim. uvod in ob njem navedeno literaturo v knjigi Fran Ramovš — Milko Kos, Brižinski ' spomeniki, Ljubljana 1937. Iz tega dela je vzet tekst in od tam so osnovni kulturno-zgodovinski podatki, f,
in!
lastiti si. Vzei je okrog 100.000 dinarjev. Pobrati pri igri, n. pr. pri šahu ali kartah. Crni vzame kmeta. S poosebljenim subjektom. As vzame desetico. Zavzeti, osvojiti. Najprej smo bili pri Zenti, kjer smo vzeli turški tabor.
3. Izbrati. Vzel je lepšo obleko. Da vza-nem drugi primer. Vzemi ljudi, kolikor hočeš. Kupiti. Se jutri kupim vozni listek. Toda vzameva samo do Peknega. Naročiti v gostilni. Vzel je juho, zrezek in solato.
4. Vzeti nekaj danega. Sprejeti. Delavka je vzela denar ter stopila v kot, kjer je preštevala še enkrat. Sprejeti, prevzeti kot svojo obveznost. Rajši bi vzel kakšno lažje delo.
5. Vzeti v najem, najeti. Prosil je mene, naj vam sporočim, da ne bo vzel sobe za prihodnji semester. Sami niso mogli zmagovati dela; vzel je hlapca, za njim deklo.
6. Vzeti v zakon, poročiti se. — Oženiti se s katero. Eva Magdalena je ostala samica, ker je od graščinskih ljudi nikdo ni hotel vzeti. Omožiti se s kom. Mati njena je štiri druge za nos zvodila, preden je tega vzela. V absolutni rabi. Vzeti ženo, moža.
7. Vzeti vase, zaužiti. Ali si vzela zdravilo, Marta? Iz obupa je vzela strup.
8. Vzeti ton. Zapeti. Tenor je vzel visoki C. Zaigrati. Samo mrko jih je pogledal, če je kdo vzel napačen ton.
9. Odpeljati. Prišli so iašisti in so ga vzeli. Peljati. Vzemi me plesal'.
10. Odnesti. »Vzela ga bo voda,« je iz-pregovorilo dekle. »Ali bi se mu ne moglo pomagati?« V psovkah. Vrag (zlodej, hudič) te vzemi! Pobrati. O osebnem objektu, umreti. Vrag ga je vzel. Smrt (zima ipd.) ga je vzela. O stvarnem objektu, uničen biti, izginiti. Suša je že na pol vzela oves. Deževje je vzelo komarje. V frazi. Noč ga je vzela, čez noč je izginil neznano kam.
11. Zdelati, stisniti. Drugi dan so se le mukoma vlačili, griža jih je bila vzela, da jih je bila sama kost in koža. — Franc je silno shujšal. Fabrika ga je vzela.
12. Vzeti kot zgled, zamisliti si kot zgled. In vzemite onega doktorja zdravnika, ki pravi da je — Nemec. Vzeti na primer, kot možnost, postaviti, da je. Vzemimo vojno, ko je sklicanje parlamenta nemogoče. Vzeti kot dano, zamisliti si, postaviti. Teoretična mehanika elastičnih teles izhaja navadno iz sledečih supozicij: a) Vzame, da so elastični premiki posameznih delov in celega telesa majhni. Vzeti vpoštev, upoštevati.
Ce vzamemo samo njeno velikost, si lahko mislimo, koliko ta žival požre.
13. 'Vzeti v šoli, kot učno snov, predelati. Vprašal me je, kaj smo zadnjo uro vzeli.
14. V frazah, s stalnimi objekti, kot pomožen glagol ali s pretežno abstraktnim pomenom. Vzeti dopust, oditi na dopust. Vzefi konec, pokončan biti, poginiti. Vzefi posojilo, izposoditi si. Vze(i potni list, izposlovati si potni list. Vzefj pJeme, obrejiti se. Vzeti slovo, posloviti se. Vzeti smer, usmeriti se. Vzefi zalet, zaleteli se. — V razširjenih frazah. Vzeii kratek dopust, veliko posojilo, dolg zalet.
II. Z dativom in akuzativnim objektom.
15. Vzeti mu, da ostane brez česa. Odvzeti, uropati, ukrasti, zapleniti mu, oropati ga. Ker se je bal, da bi utegnil osnovati proti njemu med vaščani kak upor, mu je vzel hišo. »Ce se dekletu vzame mir in dobro ime, da lazi tod kot senca, še podoba prejšnje ne, tako se ne govori!« »Nihče te žive ne bo meni vzel, tudi vsi groti Auerspergi ne.« Vzeti čemu. Odločil si se, da vzameš svoji svetovni sliki zakrivljenost prostora. Odnesti, uničiti mu. Ko grem tako po bregu, živ! mi vzame veter klobuk. Oče je bil prej bogat trgovec, a nesrečne špekulacije so mu vzele imetje in tuga ¦— življenje. Pripraviti, spraviti ob kaj. Toča pa je razbila polja in marsikomu je vzela kruh, da je potem stradal v zimi. V frazah. Vzefi mu besedo, ne dovoliti mu, da bi govoril. Vzeti devištvo, zapeljati jo. Vzeti mu glavo, življenje, umoriti, usmrtiti ga. Vzeli mu pamet, spraviti ga ob pamet. Vzeti mu sapo, zapreti mu sapo. Vzefi mu vid, oslepiti ga.
16. Vzeti mu, pa da ne ostane brez česa. Vzeti njegovo, vzeti zanj, v raznih pomenih. Maus si vzame robec in ji briše solze. Vzel sem ti dva para nogavic, kot si naročila. V frazah. Vzefi mu kri, odvzeti mu kri, nekaj krvi. Vzefi mu mero, izmeriti mu dolžino in širino. Vzefi mu srce, osvojiti njegovo srce.
III. S predlogi.
17. Vzeti iz. Potegniti iz. Naposled je vzela iz nedrija list, na katerem je bilo nekaj malo besedi zapisanih. Izbrati iz. Jgra je izvirna, njen predmet je vzet naravnost iz življenja. Sprejeti iz. Vzei je knjigo iz njene roke. Pobrati, odnesti iz. Navadil se je (volk) naše okolice. Včeraj je vzel gori nad Leskovim brdom tri ovce iz hleva. V frazah. Vzefi kaj iz   prometa,   umakniti   iz prometa.   Je,
118
kakor bi ga iz škatlice vzel, ves lep je in zlikan. Vzeti mu besedo iz ust, povedati, kar on misli. Vze(i mu vajeti iz rok, odvzeti mu vodstvo, odvzeti mu oblast.
Vzeti izpod, izpred, izza, kakor zgoraj. V frazah. Vzeti kaj izpod pazduhe, izmisliti si, zlagati se. Vzeti mu kruh iz- ¦ pred ust, izpodriniti ga v boju za obstanek.
18. Vzeu ga k. — Vzeti ga k sebi. Posadili (si) v naročje Ali že v tistem trenutku jo je vzel k sebi in jo pritiskal na prsi. Sprejeti na dam. Saj nam na izbiro stavi, ali jo k sebi vzame, ali pa se k nam priženi. — V frazi. Vzeti ga k vojakom, poklicati ga k vojakom.
19. Vzeti ga med. Sprejeti med. Ravnatelj zavoda ga je vzel med gojence. V frazi. Vzeti ga med zobe, začeti ga opravljati, obrekovati.
20. Vzeti kaj na. Dati, dejati na. Na glavo vzame rdečo kapo. Naložiti na. Vzei je tovor na rame. V frazah. Vzeti na svoje rame, vzeti na svoja pleča, vzeti nase, naložiti si, prevzeti. Vzefi kaj na svoj račun, prevzeti odgovornost za kaj. Odnesti na. Obiskovalci knjižnice lahko vzamejo knjige tudi na dom. V frazah. Vzefi na roko, sprejeti predujem. Vzeti na posodo, izposoditi si. Vzefi na upanje, na dolg, kupiti na kredit. Vzefi na znanje, sprejeti na znanje. Vzefi na zapisnik, sprejeti na zapisnik, (dati) uradno zapisati.
Vzeti ga na. Posaditi (si) na. Vzel je otroka na svoja kolena. Sprejeti na. Saj veš, da bi jaz rad zeta vzel na dom. Dati, dejati na. Kadar se je bobnar ustavil, sta ga vzela na sredo. V frazah. Vzefi ga na jezik, začeti ga opravljati, obrekovati. Vzefi ga na vajeti, dati ga na vajeti, dobiti oblast nad njim. Vzefi ga na muho, na piko, pomeriti nanj, preneseno, začeti ga preganjati.
21. Vzeti kaj od. Sprejeti od. Vzemi od mene to darilo! V frazah. Vzefi siovo od Jcoga. Vzefi mero od česa.
22. Vzeti po. Kupiti po. Vzamem po 650. — Vzeti po sili. Odvzeti s silo. To res ni lepo, da me okradeš, da mi vzameš po sili, česar bi jaz ne smela dati. Odpeljati s silo. Ce je sami ne daste (vaše hčere), jo po sili vzamemo.
23. Vzeti pod. Dati, dejati pod. Značilno za etiko je torej to, da znanstvenik po ¦ vrsti vzame razne morale pod drobnogled. V frazah. Vzefi pof pod noge, noge pod pazduho, brž odpraviti se, pobrisati jo. Prijeti pod. Ivo je vzel sina pod pazduho. Vzel je pod roko kapitana in odšel.
Sprejeti pod. Zakaj ga nisi vzel pod streho, moža? Pod svoje varstvo naju je vzela.
24. Vzeti s (od kod). V tem pomenu dostikrat samo vzeti (brez sdnonima), sicer tudi pobrati, sneti, umakniti s. Krčmar vzame s kredence steklenico. Vzel je klobuk z gole glave. Vzela je z mize posodo in prt. Pozneje so nas vzeli z Laškega ter nas prestavili na Nemško. V frazi. Vzefi mu besedo z jezika^ povedati, kar on misli.
Vzeti kaj s čim. V tem pomenu dostikrat samo vzeti (brez sinonima), siicer tudi pobrati, sneti, potegniti z roko, z orodjem ali čim drugim. Kar z roko je vzel kos mesa iz sklede. Zdravnik je vzel s pinceto šiv iz rane. S kraljem je vzel damo. V načinovnem pomenu. Odvzeti s. Ukradeno ni, kakor si morebiti misliš, tudi s silo ni vzeto, ne z zvijačo. V družil-nem pomenu. Zaužiti s. Voda, tudi čista, se ne vzame s čistim vinom.
Vzeti s seboj. Nesti, odnesti, peljati, odpeljati s seboj. Rovnico in motiko je vzela s seboj. Ce misliš, da sam tega ne opraviš, vzemi s seboj, kogar hočeš.
25. Vzeti v roko, v roke, namesto preprostega: vzefi, zgrabiti. Tedaj je bil France najbolj srečen; tedaj je prvi vzel žlico v roko, ter jo zadnji položil na mizo. V pomenu priprave sledečega, ne posebej izrečenega dejanja, n. pr. vzeti in brati. In vse te pesmi, tako različne — po svoje dovršene! Zdaj ti bo ta bolj všeč, zdaj ta; kakor ti je ravno pri srcu, ko jih vzameš v roke. V frazah. Znam kaj v roke vzeti, znam ravnati s čim. Imam kaj v roke vzeti, imam nekaj premoženja, sem premožen. Vzefi sfvar (ipd.) v roke, lotiti se. Vzefi vajeti v svoje roke, prevzeti vodstvo, prevzeli oblast. Vzefi sfvar (ipd.) v svoje roke, sam se lotiti urejevanja stvari. Vzefi pamet v roke, spametovati se, biti pameten. — Vzefi ga v roke, prijeti (zagrabiti) in ošteti ga.
Vzeti kaj v. Sprejeti v. Eni prosijo samo »dobrega sveta«; drugi žele, naj bi se kaka »pesmica« vzela v list, ako že ne vse. V frazah. Vzefi v shrambo, sprejeti v shrambo. Vzefi v dar, sprejeti v dar. Vzefi v najem, najeti. Vzefi v zakup, najeti v obdelavo; preneseno, prilastiti si delo na kakšnem področju, prilastiti si. — Vzefi v posest, vzeti za svoje, polastiti se. Vzefi v iasf, pridobiti si v last, prevzeti v last. Vzefi v delo, lotiti se dela na čem. — Vzefi v usfa, dati, dejati v usta. Vzefi vase, zaužiti. — Vzefi v poštev (vpoštev), v ozir, upoštevati. Vzeti v vednosf, sprejeti v vednost, na znanje. Vzefi v presojo, v pretres, lotiti se pre-
119
soje, pretresa. Vzeti liaj v misel, vzeti ga v misel, spomniti se; omeniti.
Vzeti ga v. Posaditi (si) v. Vzame Fran-celjna v naročje. Sprejeti v. Ker ni imel sinov, je vzel v hišo zeta. Odpeljati s seboj, peljati s seboj v. Cul je, kako ji je pravil, da jo bo vzel v mesto, da ji bo dajal gosposko obleko ter napravil iz nje, ne vem že kaj. V frazah. Vzeti v družbo, sprejeti v družbo. Vzefi v (svoje) varstvo, sprejeti v varstvo. Vzefi v (svojo) oskrbo, sprejeti v oskrbo. Vzefi v rejo, sprejeti v rejo. Vzefi v službo, sprejeti v službo. Vzefi jo, vzeti ga v zakon, poročiti se z njo, z njim .— Vzefi ga v delo, prijeti (zagrabiti) in ošteti ga. Vzefi ga v šolo, prijeti (zagrabiti) in poučiti ga. Vzefi ga v strah, ustrahovati ga.
Vzeti kaj v (kako). Uporabiti, razumeti v. Da dvoje ali več posameznikov besedo vzame v istem pomenu, je pogoj ' medsebojnemu umevanju. Presoditi v. Melanijina soba, ki je postala nenadoma Marijina, je bila, vzemši jo v celoti, povsem sprejemljiva s svojim razgledom na odprto polje.
26. Vzeti kaj za. Izbrati, uporabiti za. -Ako vzamemo za »detinitiv« izraz »za trdno«, kako naj potem prestavim na pr. »detinitive Anstellung«? Kupiti za toliko in toliko. V trgovini je vzel blaga za 1000 dinarjev. Zahtevati, terjati od kioga za. Za ležišče na klopi vam ne bom nič vzela. Ce pa hočete v kamrici spati, boste pa plačali. Imeti, smatrati za. Kolikokrat slišimo na primer o razočaranju, ki ga je doživel kdo, ker je vzel nekaj recimo za hvaležnost, ljubezen, prijateljstvo, kar pa je dejansko le izgledalo tako. V frazah. Vzefi za cilj, izbrati za cilj. Vzefi za podlago, uporabiti za podlago. Vzefi za res (zares), imeti za resnico, za nekaj resnega,- tudi: nekoga za resnega. Vzefi za šalo, imeti za šalo. Vzefi za zio, za hudo, zameriti. Vzefi za dobro, za ljubo, zadovoljiti se s čim, biti zadovoljen s čim.
Vzeti ga za. Sprejeti za. Vzei ga je za družabnika. Najeti za. Koga boste vzeli za advokata? V frazah. Vzefi za svojega, posvojiti, adoptirati. Vzefi za moža, za ženo, omožiti, oženiti se s kom.
IV. S prislovi.
27. Vzeti kje, od kod. V vprašalnih stavkih. Dobiti, najti. Kje naj sicer vzamem denar? Približevale so se v dolgih vrstah tekmovalne ladje. Odkod so vzele veter, ki je napihoval njihova jadra? V frazah. Je kje vzeti, je dobiti, najti. Ni kje vzeti, ni dobiti, najti. Nimam kje vzeti, nimam, nimam na razpolago.
Vzeti nazaj. — Vzeti komu nekaj danega, spet vzeti, spet odvzeti. In kakšno življenje si mi dala! Lahko ga vzameš nazaj! Sprejeti nazaj nekaj danega. In Sfe-ian vzame prstan nazaj. V frazi. Vzefi besedo (besede) nazaj, preklicati svoje besede. — V frazah.- Vzefi narazen, vsaksebi, razstaviti. Vzefi proč, odmakniti, odstraniti. Vzefi ven, potegniti ven.
Vzeti kako. Razumeti, presoditi. Komandirji so molčali, ne vedoč, kako naj vzamejo vso to zgodbo. Premisliti. Ako natančno vzamemo, je samo Francija prosta te strasti. V frazah. Vzefi dobesedno, doslovno, razumeti dobesedno, doslovno. Vzefi resno, imeti za nekaj resnega, nekoga za resnega. Vzefi psihološko (ipd.). presoditi s psihološke (ipd.) strani. Vzefi zase, zase upoštevati, zase obravnavati. Kakor vzamemo, kakor vzamete, kakor se vzame, na kar pač kdo misli, kakor pač kdo misli, kakor kdo gleda na stvar. Če se tako vzame, če se prav premisli.
Vzeti kaj kot. Imeti, smatrati za, kot. Zaščita otrok ni bila vzeta kot prvorazredna dolžnost države.
V. Refleksivno in recipročno.
28. Vzeti se. Poročiti se. Pred poldrugim mesecem sta se vzela. V frazah. Vzefi se na roko, na proste roke, na palec, poročiti se na nič, brez premoženja in brez dote.
Vzeti se pod. Prijeti se pod. Mraz je bilo in vzela sta se pod roko. Vzeti se v. V frazi. Vzefi se v roke, imeti se v oblasti.
Vzeti se kje, 'od kod. Znajti se od kod, o osebnem objektu tudi: prinesti ga od kod. V vprašalnih stavkih. Glejte jo no, kje se je pa ta vzela? Od kod sta se pa vzela tako na lepem? V frazah. Vzefi se od bog ve kod, znajti se od bog ve kod. Vzefi se vrag ve kje, znajti se vrag ve od kod. — Vzeti se mu iz. Prikazati se ¦ mu iz. In kakor nekod iz daljave se mi je nekoč vzela celo otroška misel, kako lepo šele bi bilo postati takšen učitelj. Vzeti se mu na. Prikazati se mu na, priti mu na. Elija ga je pustil govoriti in nedoločen, žalosten nasmeh se mu je vzel na še sveže, a blede ustne. — Vzeti se na. V frazi. Vzefi se na svoje, osamosvojiti se.
VI. Medialno.
29. Vzeti si namesto preprostega vzeti v raznih, že obravnavanih pomenih, z dodatnim poudarkom: da je moje, da je zame. N. pr. Vzefi si žlico. Vzeti si novo krilo. Vzeti si dopust. Vzeti si moža, ženo. Vzeti si ga na muho. Vzeti si kaj s kupa.
120
Vzefi si kaj s seboj. Vzeti si kaj za geslo. Vzeti si kaj za nalogo. Vzeti si ga za učitelja.
Vzeti si, ki se ne more nadomestiti s preprostim vzeti. Izbrati si. Doraslega si naj nasprotnika vzame. V frazah. Vzefi si dosti (ipd.) časa, pustiti si dosti (ipd.) časa. Vzefi si počitnice, privoščiti si počitnice. Vzefi si pogum, opogumiti se. Vzefi si pravico, prostost, svobodo, drzniti se, upati se, biti tako prost, svoboden. Vzefi si kaj k srcu, gnati si kaj k srcu, žalostiti se nad čim. Vzeti si zgled od koga, zgledovati se po njem, ravnati se po njem. — Vzefi si življenje, umoriti se, napraviti samomor. JVe dam si vzeti, da, ne dam se prikrajšati, da ne bi.
VII. Brezosebno.
30. Vzame ga. Pobere, stisne ga; umre. V začetku februarja je nenadoma na,
pljučnici zbolel Bende in tudi njega je vzelo. Vzame kaj. Pobere kaj; uničeno je, izgine. Jablane in hruške so v cvetju, pa če pade slana, bo vse vzelo. Sneg je vzelo kar čez noč. — Vzame ga. Zdela, stisne ga; shujša, oslabi. Pefer je bil spet pri bolniku. Strašno ga je vzelo od zadnjič.
Vzame mu. Je ob. V frazah. Vzame mu besedo. Vzame mu glavo. Vzame mu pamet, spomin. — Vzame mu sapo, zapre mu sapo. Vzame mu vid, oslepi ga.
Vzame se mu v. Pride, seže mu v. Vze-Jo se je duhovniku v spomin, kako je nekoč bral v starih knjigah o svoji Istri, pa se je moral bridko nasmehniti. — »Ne bom plakal ne vekal ne točil solza.« Pa se mu je po sili vzelo v osrčje, da je jezno segel po vinu.
Božo Vodušek
121