ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Prinling of All Kinds
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
Čiialelji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in izven Amerike
VOL. XXXIX. - LETO XXXIX.
Zadnje vesti
Sneg, sneg, sneg! Napoved je ra. da bo sneg ves dan ne samo v Clevelandu in Ohiju, marveč vse okrog Velikih jezer. Zjutraj je bilo že povprečno tri inče sne-ga. Tekom dneva ga bo zapadlo »»p tn inče. Promet je skrajno oviran. Družba Greyhound je javila, da je vožnja z bjisi skrajno wzka m zamudna. Današnja temperatura bo najvišja 32, raj-'zja 16 stopinj. V Calif orni ji jmajo zopet hude nalive. Naj-ujsi so med Los Angelesom in San Francisco.
Smoci so imeli v cerkveni dvomil!	Parku, kako , od Baltimore-a, rylanda, družabno večerjo. Naenkrat je nastal v kuhinji S nj, ki se je hitro širil. Dvora-"a je zgorelo. Na prireditvi je o prisotnih čez 1,000 ljudi in
L a J	smrt 10 žensk,
desetine pa je bilo M so prišli na biln T\ p^'^pričani, da bi ne Xj .... ^ tragedije, če bi navzo-
silei''	p:"' pameti. Ga-
rabijo izraz kot panika, his-^rija blaznost. Tako se Je vse
alilsi-	pa so
nI	»H pa so bili ranje-
' !ma mili-
Z Tx	je šesto me.
vo/niL"	' P^ velikosti, so
PO števil^	^»kih 2,000
v stavk	p''* danes opolnoči
Stavk ^	^ mezdno gibanje,
plačo	pač zahtevajo višjo
j® ve»"raj gorelo ^isče družbe State Wiping Co. na E. 37 St. Pri ga-ni bilo nobenega ranjene-5^' P''"^oru pa je prisostvovalo 2,000 ljudi. Nastala škoda ^ ocenjena na zgorelem poslop-u na $40,000, na blagu pa na '"'^0.000, skupno torej $60,000.
Število do smrti povoženih v ..	hitro narašča. Letos
j' j® že osem, lansko leto ob em času jih je bilo le šest.
Duhovnik katoliške cerkve sv. na W. 54 St., je bil, ko lift "Povednico, prijetno iz-Tam je namreč našel 1	ko pa ga je od-
Д ^je našel v njem mnogo ^«о%Л^	preštel, ga je
2 K ' ^se v gotovini. Šlo je Л , nkovce od enega do sto агјеу. Duhovnik je javil slu-Aekd^^M^' s prepričanjem, da je Pol A denar prav namenoma duh T spovednico, da bi ga on, 1д	ja opazil. Druge raz-
S® za enkrat ni.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JANUARY 30, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 20
Adlai Stevenson se spominja Franklina Delana Roosevelta
Danes 30. januarja poteče 74 let, odkar je bil rojen Franklin Delano Roosevelt. Adlai Stevenson, ki se poteguje za demokratsko predsedniško nominacijo in za predsednika pri letošnjih volitvah, je bil leta 1941, torej v času vojne, prideljen tajniku za ameriško vojno mornarico Franku Knoxu. Knox je bil republikanec in je Roosevelt v času vojne, ko je šlo za usodo nas vseh, dal dvema vidnima republikancema mesta tajnikov v federalni vladi, med ftjima tudi Frank Knoxu. V ladjedelnicah Kearny v New Jersey je bila stavka. Kako končati to stavko? Bili smo namreč v vojni in v imenovani ladjedelnici so delali rušilec. Stevenson pa je imel še neko silno važno sporočilo osebno izročiti Rooseveltu, ki se je vračal s sestanka s Churchillom. Na tem sestanku se je sestavila znana Atlantska listina, ki govori o ciljih Združenih držav in Velike Britanije.
Adlai Stevenson piše, da je bil takratni tajnik za mornarico Knox, ki ga je poslal k Rooseveltu, izredno resen. Ameriška admiraliteta je bila v posesti nekega poročila, katerega mora on izročiti predsedniku Rooseveltu osebno, še predno se povrne v Washington. Admiral sam je bil izredno mračen in resen. Adlaiu je naročil, da mora to poročilo izročiti samo on in samo predsedniku Rooseveltu. Kaj pa je bilo to poročilo, ki naj se pove na tako tajen n'ačin Rooseveltu? "Povejte mu, da smo bili danes obveščeni, in to iz verodostojnih virov, da je Stalin začel pogajanja s Hitlerjem."
Adl&i Sevciison pravi, da je bilo leta 1941 ameriško prepričanje, da bodo Rusi ustavili nemške naciste na vzhodni fronti, pa je bil zaradi tega ob gornji vesti sam prestrašen. Sicer pa, kako bi ne bil, saj sta mu tajnik Knox in admiral to vest predala v vsej resnosti.
Adlai Stevenson popisuje svojo pot k predsedniku Rooseveltu, ki se je vračal s sestanka z Win-stonom Churchillom, ki se je vršil na bojni ladji nekje na Atlantiku. Kraj, kjer se bo Roosevelt ustavil po izkrcanju, je bil naravno znan. Stevenson se je posluževal privatnega letala, ki je recimo pristalo kje na pašniku, nakar je ustavil osebni avtomobil neznanega šoferja, katerega Зе le s težavo prepričal, naj ga hitro pripelje na železniško postajo, češ, da mora govoriti z Rooseveltom. Stevenson tudi povdarja, kakšne množice so bile zbrane povsod, kjer se jp pričakovalo, da se bo pojavil Roosevelt. Imel je tudi hudega nasprotnika v posebni tajni policiji, ki ima skrb za varnost osebe predsednika.
poroke
sta praznovala 40-let-1јец. skupnega zakonskega živ-dr'iisf poznana in aktivna pri S'ra« Mr. in Mrs. Louis in Stavanja iz 18218 Not-Rd- Otroci so se zbrali ^0» i ^omu in so proslavili ta Domačim, številnim (Јј.ц>	in znancem so pri-
tudi mi in slavljence-Vesei vse najboljše, da bi ^ ^ dočakala zlati jubilej.
iz domovine
h g^^^^Ginu uradu imamo pismo
f^.^^'^ovine, naslovljeno na Iluč) Alojz, 58 (morda bi moralo biti Gowanda, ter je od ^ерес iz Gradišče, P-če ^ko sam to čita ali pa Шо, ^ kje se nahaja, prosi-ko	da se pismo lah-
Atentati na ameriške predsednike so bili pogostni. .Prvi poskus atentata na predsednika je bil izvršen na predsednika Jack-sona, ki je bil ameriški predsednik v letih 1829—1837. Do smrti so bili pogodeni predsedniki Lincoln, Garfield in McKinley. Atentat je hil poskušen na obeh Rooseveltih, Teodorju in Franklinu. Franklin Delano Roosevelt je bil sicer že izvoljen za ameriškega predsednika, ni bil pa še zaprisegel, ko se je v Miami v Floridi izvršil na njega atentat. Kroglje napadalca niso pogodile Franklina, pogodile pa župana mesta Chicaga Cermaka in nekaj drugih. Tudi Harrya Truma-na so hoteli napasti prav v Beli hiši v Washingtonu Puertoričani. Bitka je bila prav pred Belo hišo med policijo in Puertoričani.
Bela hiša, kakor tudi kongres v Washingtonu sta sprevidela,
nost predsednika in so organizirali veliko mrežo tajnih detektivov, katerim je na razpolago posebni urad z vsemi najmodernejšimi tehničnimi sredstvi kriminalne politike. Ti detektivi seveda niso pustili Adlaia Steven-sona k Rooseveltu kar tako. Končno je Adlai Stevenson le prišel do predsednika Roosevelta.
#
Adlai Stevenson se je predsedniku predstavil in Roosevelt je začel razgovor o družinskih razmerah Stevensonovih, katere je dobro poznal. Poleg poročila, katerega mu je izročil tajnik Knox, je imel Stevenson še druge dokumente, ki naj jih predsednik podpiše in to takoj vpričo njega. Roosevelt mu je mirno naročil, da naj vse te dokumente pusti kar tam, pa jih bo on Roosevelt prebral, v Washingtonu v Beli hiši pa bodo imeli itak sestanek. Stevenson popisuje, kaka nervoznost ga je prijemala in da se spomni, da je predsedniku Rooseveltu le odgovarjal, da če on misli tako, bo pač prav. Toda kako izročiti važno sporočilo, da se Stalin pogaja s Hitlerjem in to samo njemu, Rooseveltu? Pri obedu so bili navzoči žena Eleonor, Harry Hopkins, admiral Mcintire, tajniki predsednika in njegov osebni zdravnik. Adlai Stevenson se je znašel. Pograbil je jedilni prtič in na hrbtu napisal strogo zaupno poročilo. Ko ga je predsednik Roosevelt prebral, je Stevensona kratko vprašal: 'Adlai, ali vi (e-mu verjamete?"
Pozneje se je res izkazalo, da je bilo poročilo o pogajanjih med Stalinom in Hitlerjem neresnično. Roosevelt je torej imel prav, ko se od poročila ni dal razburiti.
"JAZ SEM DEKLICA, NISEM PA RACA"
Kdo uporabi pri negi svojega telesa, pa sploh v svojih vsakdanjih potrebah sorazmerno največ vode? V Evropi so najpreje mislili, da Angleži, Angleži pa so Evropejce prepričali, da so to Amerikanci. Dnevno kopanje spada k standardu življenja, to pa ne sam« v višjih krogih, Evropejcem ta standard začetkoma ne gre v glavo, pa se mu privadijo, ko nekaj časa živijo v Ameriki.
V Ameriki je polno slučajev, ko amerikanski pari vzamejo za svoje evropske otroke. Navadno gre za sirote.
Neki zakonski par iz Chicaga je pripeljal iz Evrope deklico siroto, katero je pohčeril in se je z njo začelo po ameriškem standardu. Adoptivna mati ji je predpisala vsakodnevno kopelj, kar deklici ni šlo v glavo. Upala je, da se bo položaj v drugem tednu zboljšal, da ji ne bo treba iti vsaki dan v banjo. Ko pa se je s pon-deljkom kopanje zojM^t ponovilo, se je deklica razjezila in je zabrusila v obraz adoptivnim staršem;
"Vi nočete napraviti iz mene deklico, marveč—raco."
VSEBINA PISMA BUIGAANINA OBJAVLJENA; ODGOVOR EISENHOWEPJA OBJAVUEN
POSEBNA POGODBA MED USA SOVJETSKO ZVEZO ODBITA
Predsednik sovjetske vlade Nikolaj Bulganin je poslal predsedniku Amerike Eisenhower ju iz Moskve pismo, ki je bilo datirano z dnem 23. januarja 1956. V tem pismu Bulganin predlaga, da naj se sklene med Sovjetske zvezo in! Združenimi državami posebna prijateljska pogodba, pogodba o nenapadnju in medsebojni pomoči. Bulganin je predložil Eisenhower ju tudi besedilo te pogodbe. Eisenhower je predlagano pogodbo med Združenimi državami in Sovjetsko, zvezo odklonil.
Bulganin v pismu na Eisen-'^ --:-
Ključi najdeni
Našlo se je šop ključev pri Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Kdor jih je zgubil, naj se zglasi v klubovih prostorih, kjer jih dobi nazaj.
V Floridi
Dobro poznana gostilničarka Mrs. Jakše in Mrs. Hudoklin se nahajati v solnčni Floridi pri prijateljih Mr. in Mrs. Joseph 8am-sa, ki so stalno naseljeni v Edge-water, Fla. Vsem prijateljem pošiljate najlepše pozdrave.
Stric umrl
Mrs. Mary Kovačič, p. d. Klan-ičarjeva iz Velikih Blok, stanujoča na 1243 E. 61 St., je prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je umrl stric Anton Peoek, v visoki starosti 92 let. Doma je bil iz Bloke. Bodi mu lahka domača gruda.
Leino zborovanje lastnikov certifikatov SDD
Včeraj popoldne se je vršilo letno zborovanje lastnikov certifikatov Slov. del. doma na Waterloo Rd. Seji je predsedoval Matt Petrovich, podpredsednika sta bila John E. Lokar ml. in John Strancar *nl., tajnik je bil Vincent Coff, zapisnikar pa Frank česen.
V direktorij za dobo dveh let so bili izvoljeni: Ann Zele, George Marolt, John Lunka, Frank Bittenc in Joseph Ogrinc. Za dobo enega leta pa so bili izvoljeni: Frank Mihelich, Vinko Godina, Joe Bradač, Mary Per-dan in Henry Blatnik. Namestnik Frank Fende. V direktoriju so ostali od preje: Walter Lam-pe, Tony Vrh, Vincent Coff, Joe Godec in Tony Prime.
howerja povdarja, da bi bilo dobro, če bi nadaljevali z "duhom Ženeve." Eisenhower od svoje strani Bulganinu predočuje, da že obstoja velika organizacija Združenih narodov, naj se dela v duhu te velike ustanove. Eisenhower pa stavlja na Bulganina gotove zahteve, če naj Rusija pripomore, da se odpravi sedanja svetovna negotovost. Zahteva, da Rusija pristane na Združeno Nemčijo, da dopusti, da se države vzhodne Evrope, katere imenujemo ruske satelite, same politično orientirajo in si same določijo notranji red.
Kakor je bilo pričakovati, je bil odmev Eisenhowerjevega odgovora v komunističnih državah ogorčen. Sovjetski zunanji minister Molotov, ki se nahaja v Pragi, je dal komentar, da sploh ne razume, kako more kdo, ki se mu ponuja prijateljstvo, to prijateljstvo odkloniti. Predsedniki sovjetskih sateUstkih držav so se enako oglasili in je bila njihova kritika k odgovoru Eisenhower-ja ta, da pomeni hud udarec ideji miru. Če bi se sporazumeli Sovjetska zveza in Združene države, potem bi ta korak bistveno pripomogel k splošnemu svetov-
držav. Tako pa je ostalo vse pri starem in svetovna napetost ni
ne odstranjena, ne ublažena.
+
EDEN V AMERIKI
NEW YORK, 30. jan.—Vele.
parnik Queen Elizabeth je prispel v luko ob 7.30 uri z zamudo 40 minut. Na parniku je predsednik britanske vlade, Anthony Eden s svojimi pomočniki. Eden je bil pripravljen, da ugodi zahtevam žurnalistov po tiskovni konferenci. To je imel že na ladji. Nato se je pripravil na odhod v Washington, kjer ima popoldne prvi sestanek z predsednikom Eisenhower jem.
K prihodu Edena se je, ta ko j oglasil senator George in napovedal razlike med tem, kar zagovarja Eisenhower, in kar predlaga Eden.
Tudi je bilo značilno, da današnji uvodnik lista New York Tribune roti Eisenhowerja naj spričo položaja v svetu še enkrat kandidira.
ZAGOVOR SE NI OBNESEL
V Newarku, O., je padla smrtna obsodba 32 letnega Earla Sullivana. Sullivan je bil obtožen, da je bil lanskega leta na plesu Halloween ustrelil svojo ženo, 32 letno Valerio. Valeria je dobila kroglo v glavo. Zakonca Sullivan sta živela ločeno. Na razpravi se je Earl zagovarjal, da je bila žena ubita, ko se je po nesrečnem slučaju sprožila pištola, katero da je imela v rokah ona, on pa jo je hotel iztrgati iz njenih rok. Ta zagovor ni mogel držati, ker je bila pokojna Valeria na obeh rokah pohabljena, ponesrečila se je bila pri delu v tovarni. Sullivan' se je tudi zagovarjal, da ni bil pri pravi pameti, pa so ga držali na opazovanju 30 dni in izdali spričevalo, da je duševno popolnoma zdrav. Sodba, da je kriv umora, ne priporoča nobene pomilostitve.
Klub Ljubljana
Članstvo kluba Ljubljana se opozarja, da se vrši redna seja v torek zvečer ob 7.30 uri v
Ameriško jugoslovanskem cen-nemu miru. Tudi bi bilo rešeno j tru na Recher Ave. Vabi se vse, vprašanje varnosti posameznih j da se je gotovo udeleže.
MNOŽIČNI POKOLJ V DRUŽINI
KAJ DOŽIVIJO IZSEUENCI
Morris Edelson, sedaj star 81 let, rodom iz Rusije, živi v Iron-tonu, O. Priimek kaža na to, da gre za ruskega Žida. Morris je zapustil Rusijo leta 1891 in prišel v Ameriko in se najprvo naselil v Baltimore, odtod pa prišel v Ironton, kjer se je gospodarsko dvignil in im& trgovino z oblekami. Ko je šel Morris leta 1891 iz Rusije, so se kasneje v njegovi družini rodili še drugi otroci, med temi je bil tudi Aser Edelson. Ta je zapustil Rusijo leta 1910 in odšel v Južno Ameriko.
Posvetil se je farmarstvu. Aser da je treba poskrbeti tudi za var- je poslal svojo ženo na operacijo
v Združene države v Boston, in prišel sam v Ameriko, pa sta se z bratom Morrisom dogovorila za sestanek. Sestanek naj bi se izvršil v New Yorku in sta določila tudi hotel, kjer naj se se-staneta. Aser je imel pri sebi sliko Morrisa, kakor je bila nekoč objavljena v časopisu, pa jo je Aser izrezal in shranil. Pj^ed vstopom v hotel je Aser pazil na vsakega, ki je sel notri, držal v roki časopisno sliko in res— Morris pride, Aser ga prepozna, ga objame in poljubi in brata, ki sta se prvič videla, sta jokala kot otroka.
V malem kraju z imenom Par-sippany-Troy Tills, v državi New Jersey, ljudje živijo pod' strašnim vtisom tragedije v družini Williama Bauerja. Bauer, star 48 let, je bil civilni inženir, zaposlen pri cestnem nadzorstvu. Nihče od sosedov se ni mogel nad njim pritoževati, enako ne njegovi predstojniki v službi. Pripadal je protestantovski sekti metodistov in sosedje pravijo, da je bil dober vernik.
Družina Williama Bauerja se je pripravljala, da gre na izlet v Florido. Doma so bili zbrani ožji člani družine, William, njegova žena in dva otroka, starši žene in mati Williama. Skupno torej sedem oseb. Vse je bilo veselo razpoloženo, kovčki pripravljeni, pripravljena avtomobila, ko so sosedje naslednje jutro opazili, da je v hiši Williama Bauerja zavladala tišina, avtomobila pa da stojita pred hišo. Ko so vstopili, se je nudil strašen prizor. William Bauer je po-strelil vse skupaj, nato pa še sebi pognal kroglo v glavo. Ubita otroka, v starosti dveh in šest let, sta bila mirna in ubogljiva. Oče, pravijo sosedje, ju je imel rad. Pripravljal je za njih posebno igrišče. William je bil tudi dober zakonski mož. Kaj je ozadje? Hišni zdravnik poroča, da se je William Bauer počutil sicer dobro, svetoval pa da mu je, da naj gre radi nervozno-sti v Florido. Denarno je družina
je nepojasnjeno in skrivnost množičnega pokolja je odšla za žrtvami.
Clevelandčan Otias Henderson, ki je stanoval na 2316 East 33 Street, se je smrtno ponesrečil pri delu. Prišlo je do eksplozije. Zapustil je ženo z enim otrokom, žena pa je v pričakovanju. #
V Clevelandu je prišlo v stanovanjski hiši na 2409 Central Avenue S. E. do spora med dvema starcema, ki sta si delila stanovanje. Eden od njih je bil Aleksander Kremski, ki je svojega sostanovalca hotel prisiliti, da naj se plošča na gramofonu navije glasneje, drugi, da naj gramofon igra bolj potiho. Med
Na operaciji
V	St. Alexis bolnišnici, soba št. 608, se nahaja Mrs. Angela Spehek (rojena Mostar) iz 6307 Bonna Ave. Podvreči se je morala operaciji, katero je srečno prestala. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja!
Prestala operacijo
Mrs. Rose Zeitz (Zaje) iz 13603 Wood worth Ave. se nahaja že pet tednov v Evangelical Deaconess bolnišnici, soba št. 320, (4233 Pearl Rd.) kjer je prošli teden srečno prestala težko operacijo. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja.
Registracija nedržavljanov
Jutri, 31. januarja je zadnji dan ko se morajo registrirati vsi, ki bivajo v Ameriki a niso državljani. Tozadevne karte za registracijo dobite na vsakem poštnem uradu, kamor jo imate osebno vrniti potem ko jo izpolnite. Za nedoletne otroke pod 14. letom morajo skrbeti za registriranje njih starši ali oskrbniki. Nedržavljani, ki tega ne izpolnijo, zapadejo kazni in v even-tuelnem slučaju deportaciji. Pazite na žepne tatove
V	zadnjem času je čuti o več slučajih ko se potnikom na avto busih pripeti, da jih uzmoviči
I okradejo. Prošli teden je neki rojak bil.na busu na E. 105 St. Na Euclid Ave. je izstopil in ko je segel v žep po denarnico, m\i je manjkala.
Tako se je v četrtek popoldne okrog 4. ure pripetilo tudi našemu zastopniku John Renko. Nahajal se je na E. 55 St. busu ko je nameraval izstopiti na Superior Ave. Pred njim je bil neki
Bauer stala dobro. Pravo ozadje niči izdihnil.
obema je. prišlo do pretepa in I	drugi. U sta ta-
kUjaboden z nožem.	da bi iz.,topila. Na-
enkrat čuti Mr. Renko, da ga oni zadaj poriva, izgovarjal pa se je, da je bil kriv temu sunek busa. Čim pa izstopi Mr. Renko, iz navade potipa žep. Tako je opazil, da mu iz sprednjega žepa na hlačah manjka denarna listnica. Hitro vstopi nazaj na bus, zagrabi črnca, ki je stal za njim, ki se je potem ko je Renko izstopil, nazaj vsedel. in zahteva svojo listnico. Ta, seveda, je trdil, da je nima. Medtem je neki drugi potnik zapazil listnico na tleh, kamor jo je uzmovič v naglici vrgel. Pazite se ko, ste na busih ali na cesti in ne nosite pri sebi večje vsote denarja.
Pripeljan v bolnico je bil proglašen za mrtvega. Drugi starec se je oblastem predal. Razlike v starosti ni velike. Zabodeni Kremski je bil star 83 let, njegov ubijalec je star 82 let.
#
Če ima mladina v oblasti avtomobil in nepremišljeno vozi, pride do nesreč. Trije srednješolci v starosti 15, 16 in 17 let so se pepljali v avtomobilu in je prišlo do karambola. Karambol se jo pripetil v bližini Lodi, O. Dva mladeniča sta bila na mestu mrtva, tretji, ki je avto vozil, je bil težko poškodovan, pa je v bol-
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
U
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year — (Za eno leto) ____________________________________________
For Six Months — (Za šest mesecev) ____________________________________
For Three Months — (Za tri mesece) _______________________________________
... $10.00 — 6.00 — 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year — (Za eno leto) ____________________________
For Six Months — (Za šest mcsecev)___:____________
For Three Months — (Za tri mesece) ________________
-$12.00
-	7.00
-	4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ROJSTNI DAN ROOSEVELTA
Danes v ponedeljek dne 30. januarja bi bil Franklin Delano Roosevelt, če bi bil ostal jori življenju, star 74 let. Vsekakor je 30. januar dan rojstva velikega Roosevelta.
V Ameriki praznujemo rojstni dan Georgea Washing-tona, prvega predsednika republike. V Ameriki je 31 držav, v katerih se enako praznuje rojstni dan predsednika Lincolna. Ali bi naj ne bil rojstni dan Roosevelta enako splošni spominski dan?
Bilo je leta 1933, ko je v času depresije dne 9. marca imel ameriški kongres svoje 7S. zasedanje. Novoizvoljeni piedsednik Franklin Delano Roosevelt je razvijal svoj program, katerega poznamo pod imenom New Deal. Slo je za nekaj popo noma novega, kar je verjetno preprečilo notranjo revolucijo v Ameriki. Hoosevelt je predlagal socialno zakonodajo. Social Security, posebni federalni urad, ki naj se briga za delavske razmere, posebni urad, ki naj skrbi za posojila za domove. Banke so bile zaprte, vlagatelji so izgubili svoje prihranke. Roosevelt je s svojim znanim "da ubijemo strah pred strahom" predlagal zakon, da federalna vlada garantira za vloge do $5,000. Roosevelt se je zavzel za podeželje in predlagal, da naj tudi podeželju služi električna sila, da naj bo električno razsvetljeno. Roosevelt je predlagal že takrat, da naj bo delovna sila poplačana in naj se ji garantira vsaj minimalna mezda. Roosevelt je z eno besedo posegel v novo in splošno ame-liško gospodarsko življenje, katerega je vodil in tudi speljal iz velike depresije.
Pred nastopom službe se je Franklin Delano Roosevelt nahajal v znanem letoviškem kraju Miami v Floridi. Italijanski anarhist, ki je imel manijo, da ubije ameriškega predsednika, se je skrbno pripravljal na atentat. Izvršil ga je, toda ne na Roosevelt, marveč na zraven stoječega župana Chicaga (Lermaka, Ceha po rojstvu. Še nekaj drugih je bilo ranjenih, Roosevelt sam je ostal nepoškodovan. Slučaj sam je splošno znan. Splošna pa je tudi sodba, da je bilo naravnost od usode določeno, naj Franklin Roosevelt ne pade, ker je bil potreben tako Ameriki, kakor tudi človeštvu. Kaj naj neznatna kroglja, pognana iz pištole v roki anarhista upihne luč temu velikemu geniju ravno v času, ko ga najbolj potrebujemo? Usoda je rekla, da ne!
Zakaj postavljamo spomenike velikim glavam, zakaj častimo ljudi, ki so se, četudi v največji preprostosti, tako lepo socialno izkazali? Besede mičejo, vzgledi vlečejo! Te velikane med nami naj imamo pred očmi in naj se jim skušamo približati. Končno nismo vsi junaki in nam je vzpodbuda potrebna.
Franklin Roosevelt je v vrsti ameriških predsednikov brez dvoma med največjimi. Velik je bil Thomas Jefferson in če bi ne imel angleških prednikov, predvsem Johna Lockea, ki je bil oče duhovne zamisli o življenju v državi, katero misel je nato praktično prenesel v ameriško življenje, bi bil Jefferson morda največji ameriški predsednik. Na vsak način je bil velik. Enako tudi George Washington. Velik je bil Abraham Lincoln, ki je s svojim delom, pa tudi s svojim življenjem in smrtjo ne samo rešil republiko, marveč ostal za večno vzgled ljudskega voditelja.	I
Velik je bil Frankhn Delano Roosevelt. Bil je izbran i za ameriškega predsednika, kakor po usodi. Ameriko jej izpeljal iz velike depresije, potreben pa je bil, ko je morala Amerika reševati drugo svetovno depresijo—drugo sve^ tovno vojno. Ogromne nalogo, katere je mogel rešiti le ogromen duh Roosevelta, in zopet ni bilo samo slučajno, da ni imel prednika, ki bi bil tolikokrat izvoljen za predsednika republike. Če je Ibilo njegovo geslo, da se ubije "strah pred strahom," je Franklin Roosevelt pokazal na svoji lastni osebi, da v to geslo sam veruje. Udarjen po paralizi, jo je ne samo nosil, marveč tudi premagal. Vzgled vsem in vsakomur, kaj premore volja v življenju posameznika, pa tudi narodov in držav.
Četudi še ni priznan rojstni dan Franklina Roosevelta kot splošni narodni praznik, nekatere držvae so ga že priznale, v naših srcih ime Roosevelta živi! L. C.
UREDNIKOVA POŠTA
poročilo relifnega odbora progresivnih slovenk
Kampanja za porodniško kliniko dobro uspeva
(Nadaljevanje)
CLEVELAND, O,—"Pred leti	društva št. 110 ABZ v
sem bila zelo aktivna za pomoč Jugoslaviji. Slovenci takrat še niso bili organizirani, Hrvatje so
AlAKJW	XllVclLJt^ MU	.	------*
pa že imeli pomožni odbor, ki se . Louis Menart $1, Matt Do je imenoval "South Slavic Club"	društvo $1.
in sem se pridružila njih žen-
skemu odseku. Bila sem edina njena sestra Frances Margol-
Slovenka med Hrvaticami in Srbkinjami, pa smo se prav dobro 1'azumele in uspeh tega razumevanja ali složnosti je bila precejšna pomoč stari domovini. Še vedno rada po malem pomagam, pa sem stopila do prijateljev in vam pošiljam $37.50, kar ni veliko, a bo že malo pomagalo do hitrejšega nakupa pralnega stroja za naše sestre tam doma. Darovali so pa: Mr. in Mrs. J. Ercek $20, Milan Pa-kiz $5, Mr. in Mrs. Cukale $3, Frank in Mary Matyazich $3, Mollie Oblak $2.50, Frank Jan-char $2, Ann David $1 in L. Va-lencic $1. To je napisala zvesta prijateljica in pomočnica Progresivnih Slovenk Mary Matyazich iz Los Angeles, Calif.
Iz Chicage se je oglasil John Turk, tajnik društva št. 86 SNPJ, ki pravi: "Priložen ček za $52 je odziv našega društva na apel odbora Progresivnih Slovenk za nabavo pralnega stroja porodnišnici v Ljubljani. V razpravi je John Turk pojasnil, da je še nekaj preostanka od bivše podružnice SANS-a in, ker smo skoro vsi bivši člani te podružnice tudi člani našega društva in, ker se naša društvena blagajna ne nahaja v najboljšem stanju sugestira, da se naj na ta apel pošlje omenjeni preostanek. Sugestija je bila soglasno odobrena in se to stori, pa pozdravljajo vse Progresivne Slovenke."
Pri društvu "Ribnica" št. 12 SDZ so nam dali tudi prav lep poklon. Tajnik Joseph Ban je poslal ček za $52 za pomoč ženi —materi in je bilo darovano $25 iz društvene blagajne, $27 pa so zbrali med seboj na svoji letni seji; Jennie Koželj $20 za društvo št. 8 SDZ; Anna Pollock izročila $10 za društvo št. 3 SDZ; Svobodomiselne Slovenke" št. 2 SDZ $25, izročila Josephine
vie $5 za društvo št. 22, SDZ;
štva v Clevelandu.
Frances Koritnik, tajnica dru
Urankar, st., Mary Urankar, ml Manca Kral, Frances Koritnik, Frances Ulogar, Jennie Svarc, Jennie Jerala, Frances Skerl in
Arma, Kansas; Matt Dolinsek
McKinley, Minn., je poslal $5 in je bilo darovano tako: Frank Arko, Sr. $1, Frank Arko, Jr.
Tončka Urbanz poklanja $5
le iz Chicago $5, in to v spomin Mary Bernik, ki je umrla v Detroit, Michigan. Tončka še pristavlja, da je pokojna bila njih sorodnica in zavedna žena in vo, da bi se pokojna Mary z veseljem strinjala s takim spominskim poklonom. V spomin prijateljice Marie Gant je poklonila $5 Ivanka Shiffrer, Cleveland.
Mrs. V. Cedilnik je poslala $20 za žsnski odsek Slovenskega narodnega doma v Detroit, Mich.; Dramski zbor "Ivan Cankar" $25, izročila Anna Pollock, Cleveland; Homemakers Club of Slovenian Workers Home, Detroit, Mich, $10, poslala Agpes Krzisnik; krožek št. 15, Progresivnih Slovenk v La Salle, Hi., $25, poslala Christina Nadves-nik.
"Naznanjam, da naše malo društvo št. 481 SNPJ v Niles, Ohio, več ne posluje, še meseca junija smo prestopili k društvu št. 49 v Girard. Bilo nas je premalo in je tako bolje. Kakor vidim iz poročila je v resnici potrebno priskočiti na pomoč porodniški kliniki, pa sva tudi midva z ženo sklenila poslati $5, ker vidiva, da gre v dober namen in vam želiva popolen uspeh pri vašem delu." No in, sta to Mr. in Mrs. Louis Here iz McDonald, Ohio. Naš'Stari prijatelj in pod-piratelj Vence Palcich iz Cuddy, Pa. je poslal $10 in pristavlja, da nas podpre tudi z besedo za to dobro stvar. Jacob Strekal $25, Matt in Frances Petrovich $5 in Frances Juretic $3, vsi trije iz Clevelanda.
Joanne Sekula $50 za društvo št. 105 SNPJ, Indianapolis, Ind.; Pauline Delost $5 za društvo št. 277 SNPJ, Struthers, O.; Donald Lotrich $5 za društvo št. 559 SNPJ, Chicago, 111.; John Biber $5 za društvo št. 82 SNPJ. Johnstown, Pa.; Mrs. John Sitar
Maškeradna veselica
EUCLID, Ohio—-Progresivne Slovenke v Euclidu bodo letos priredile maškeradno veselico v nedeljo, 12. februarja. Ob tej priliki bodo oddale tri nagrade. Prvo dobi najpomembnejša, drugo najlepša in tretjo najgrša maska. Našemite se ta dan in pridite v našo družbo, da bo več smeha in zabave.
Za one, ki bi radi večerjali na zabavi, bomo imele pripravljeno fino večerjo ob 5. uri popoldne. V predpustu se ponavadi servira okusno prašičjo pečenko, katero bomo imele pripravljeno poleg goveje pečenke z vso prikuho in, seveda, tudi krofov ne bo manjkalo. Vse to bodo pripravile prijazne članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk.
Za ples bo igral Ludwig trio. Prijazno ste vabljeni, da nas obiščete, gotova sem, da se vam bo dopadlo.
Gusti Slejko.
Plesna veselica
. CLEVELAND, Ohio—Javnosti želim sporočiti, da bo društvo France Prešeren št. 17 S.D.Z. priredilo plesno veselico in zabavni večer v soboto, 4. februarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Prijazno vabimo cerijeno občinstvo, da pride in se z nami po-vescli v prijetni družbi. Skupno se bomo pogovorili in med štirimi znanci in prijatelji bo veliko veselja za vse stare in mlade. Za one, ki se radi zavrtijo ob zvokih dobre godbe, do na razpolago Johnny Peconov okrester.
Izvrstne kuhariće bodo pripravile okusna okrepčila, pa tudi to-čaji bodo postregli z najboljšim. Na veselo svidenje, torej, v soboto, 4. februarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Anton Logar.
Piše: ANDREW VIČIĆ
moje potovanje po evropi in rojstni domovini
Petric; Marie E. Raven $5 za $5 za društvo št. ,539 SNPJ, društvo št. 65 SDZ; Rose Micko- Paw Paw, Mich.; Helen Ambro
zich je poglala $6 in sicer je da-
"Soča'* št. 26—SDZ $5, poslal rovala dolar sama in $5 za dru-Joseph Miklus in so vsa ta dru- štvo št. 747 SNPJ, Milwaukee,
Wis.; Frances Skerbetz $5 za društvo št. 240 SNPJ, Bentley
štva št. 99 ABZ je poslala za ville. Pa.; Mary Glavan $10 za društvo $5, za gospodinjski klub društvo št. 192 SNPJ, Milwau-$5; Mr. in Mrs. Jakob Mohovne kee, Wis.; Anne M. Doebert $30 $2.50, Ana Mlekus $2, po $1 so za društvo št. 107 SNPJ, St. prispevali Robert Macek, Mary Louis, Mo., ih Michael Ćhandick
$10 za Chicago Federation of SNPJ.
V sklad za slepo mladino v Ljubljani, sta darovala $5, Mr.
Frank Macek, Bernard Troha' in Mrs. John Pauli v spomin pri-
50c in Joseph,Matjas. 50c, vsi iz Moon Run, Pa.
Blanche Zaversnik $25 za društvo "sv. Ane" št. 134 ABZ, Rock Springs, Wyo.; Frank Masle, tajnik društva št. 53, ABZ v Little Falls, N. Y., je poslal za društvo $5 in $23.30, katere je nabral med svojimi pri-iatelji; Frank Alic, tajnik društva št. 12 ABZ, Pittsburgh, Pa., noslal $6 in so darovali Jacob Laurie $2, Martin Berdek $1, Frank Kress $1, Marko Franko-'■ПС $1 in Joseph Mesnjak $1; Joseph Merhar, Sr. je poslal za društvo št. 35 ABZ, Pueblo, Colo., $5, Joseph Merhar, Sr. $2, Ivan Culig $1, John Jamnik $1, Louis Russ $1, Frank Reema $1
jatelja Milana Jenko, kar je iz ročila Theresa Gorjanc in $2, pa v spomin prijatelja Franka Pauhča, katere je pa izročila Anna Grill (Cleveland)—Iz Mo-Donald, Pa., je poslala $10, Mary Maček tudi za slepo mladino in! to v spomin njenega sorodnika Frank Dolinarja. Josie Zakraj-sek pa je izročila za Babut Ku-mamer $2.25 in $5 za krožek št. 13 P. S. v Aliquippa, Pa.
Sales Tax Stamps sta prinesla Gertrude Piškur iz Loraina v urad Enakopravnosti, v Oraž-movo slaščičarno pa prijatelj Progresivnih Slovenk iz Maple Heights.
Prisrčno toplo se zah\'a.ljuje-mo vsem darovalcem in zbirate-
in Anton Dejak $1—skupaj $12: i Ijem, ne samo za poslane pri John Zalar za društvo št. 94 ABZ, spevke, temveč tudi za njih veli-$10, Waukegan, 111.; Frank Ru- j ko razumevanje o našem pomož-par $3 za društvo št. 42 ABZ v nem delu in potrebi, ki je še ved-Pueblo, Colo.; August CukjatiI no vehka v našem rodnem kraju. $5 za društvo št. 152 ABZ v Hvaležni, iskreno hvaležni smo
Dobički železnic
Leta 1954 so se ameriške železniške družbe pritoževale, da nimajo veliko potnikov in tudi ne dovolj tovornega blaga. Spodri-vajo jih letala in privatni avtomobili, avtobusi in tovorni avtomobili. Železniške družbe so se vrgle na modernizacijo vseh vrst železniških vozov, enako na reklamo in propagando, pa se je uspeh v letu, 1955 že pokazal. Družbi New York Central in Pennsylvania Railroad sta v letu 1955 izkazali ogromne dobičke. Prva $52,283,814, druga $41,-183,533, tudi dividende so bile visoke.
tudi urednikom ali upraviteljem časopisov "Enakopravnost,'' "Glas Naroda" in "Prosveta" za naklonjenost pri priobčevanju apelov in poročil, ker je pač to edini način, da podrobna seznanimo vse naše rojake o poteku tega našega pomožnega dela.
V skladu za nakup pralnega in sušilnega stroja je res že $3,000, pa nam vendar še manjka najmanj $2,000, ker je cena strojev skoro $5,000 brez prevoznine. Smo čez polovico pota našega dela in se sedaj res ne moremo ustaviti, pa prosimo, da pomagate, saj je to pomoč za zbolj. šanje reda in snage v bolnišnici, kjer naj bi se rodilo ali pričenjalo življenje "trdnejšega in zdrave jšega slovenskega rodu!?
Za relifni odbor Progresivnih Slovenk	'
Josephine Tratnik, tajnica 6505 Bonna Ave.,
Cleveland 3, Ohio.
(N.B.—V prvem poročilu, in j je bilo priobčeno v četrtek, 19. i januarja 1956, se je vrinila ne-1 ljuba pomota. Pri poročilu p^j. spevka, ki ga je daiwal Mr. Frank Sire, Cleveland, bi se moralo glasiti $3 in ne $2 in iz Mili, Iron, Minn., nam je poslal $5,| Frank Jereb in ne Jerek. Prosimo, da nam prizadeta rojaka oprostita,)
(nadaljevanje)
Od tam smo šli v takozvano Kitajsko sobo. Ta soba je napolnjena z vsakovrstnimi kitajskimi dragulji. Kar si more kdo sploh izmisliti ,se v draguljih kitajskega izdelka tu notri najde. Kot nam je povedal naš vodnik, je ta soba stala približno toliko kot ona zlata soba, o kateri sem preje pisal. Habsburška rodovi-na, kot so pravili, je imela posebnega arhitekta za vsako sobo. Bili so iz Španije, Francije, Nizozemske, Nemčije, Kitajske in Italije, sploh menda iz celega sveta, ki so dokončali "hišico," ki ima samo 1,442 sob.
Kaj vse se ni napravilo že pred toliko leti. Pomislite le, da je pred 200 leti vzelo človeka dva ali tri mesece, če ne še več, da je prišel tja iz Španije ali Francije, iz Kitajske pa mogoče leto ah dve. Koliko časa je vse vzelo in koliko je moglo biti v zvezi s tem stroškov, a koncem konca ni bilo preveč stroškov za one, ki so lahko brez dela najboljše živeli.
Potem ko smo si tukaj vse ogledah, smo se vrnili nazaj po poti, .po kateri smo prišli. Na poti proti našemu avtobusu sem prišel v stik z našim voditeljem, katerega sem vprašal, da po njegovem mnenju, kakšno vlado bi si ljudstvo izvolilo v Avstriji, če bi imelo prostovoljno na izbiro. Kaj mislite, da mi je odgovoril ?! Da po njegovem mnenju bi avstrijsko ljudstvo, če bi imelo izbeVo, in če bi moglo dobiti nazaj še enkrat Franca Jožefa in vlado, kot je bila pod njim, da bi ga tako trdno držalo, da ga ne bi jim nihče mogel iztrgati iz rok.
Vprašal me je kdo sem in od kje sem doma. Povedal sem mu, da prihajam iz Amerike na obisk, rojen in vzgojen pa da sem bil pod staro avstrijsko vik-do, to je na Kranjskem blizu Postojne. Povedal sem mu, da sem bil v prvi svetovni vojni v avstrijski armadi 32 mesecev, leta 1920 da sem šel v Ameriko, sedaj pa grem na obisk bratov in sorodnikov. "No, ti si bil sire-čen," mi je rekel, in nadaljeval: "ko boš prišel domov, vprašaj svoje ljudi kaj oni mislijo o tem, kar sva sedajle govorila, in boš videl, da ti bodo odgovorili ravno tako kot sem ti jaz. Za Tvoje ljudi je vedno slabše kot pa je bilo pod staro Avstrijo."
Od tam smo se peljali zopet po mestu, kjer so nam razkazali še druge stare zgodovinske stva-i:i. Nazaj na svoje stanovanje sva prišla okrog štirih popoldne in vzlic pozni uri, sva se namenila, da greva dalje proti Gradcu. Dan je bil Vroč, prilegel bi se kozarec dobrega piva, ampak ker so naju ameriški vojaki tako prestrašili, da se ne smeva ustaviti nikjer v ruski coni, sva se peljala kar naprej. Sedaj vidim, da je bilo vse to svarenje pretirano. Na poti od Dunaja proti Gradcu nisva videla nikjer nobenega vojaka, ne ruskega ne angleškega in tako sploh tudi ne vem kedaj sva prišla iz ruske v angleško cono.
Prišedši v Gradec, je bila ura že pozna, vse je bilo v temi. Ustavila sva se v nekem hotelu za prenočišče. Gospodinja hotela je bila Slovenka, ki nama je povedala, da je doma od Celja, in smo se kar po slovensko pogovorili.
Prihodnji dan sva si nekoliko ogledala mesto, nato se pa odpeljala proti Celovcu, skozi Vilak (Beljak), Tržič, Udine in naravnost v Gorico. Tam sva si naj-prvo preskrbela prenočišče, nato pa šla na obisk sestre moje žene. Ob snidenje je bilo vehko presenečenja, nekaj joka pa tudi nekaj smeha kakoi* je navada v takem slučaju. Pogovarjali gmo se pozno v noč, naposled smo se le poslovili, z obljtibo, da se oglasiva na potu nazaj v Ameriko.
Drugi dan sva se odpeljala v Brda, kjer je moja žena doma. Takoj je bilo mnogo ljudi okoli naju, ravno tako kot da bi prišel cirkus. Ko so se domači nagle-dali naju in najinega avta, so naju pozvali v hišo, kjer je bilo takoj veliko brdske robule na mizi. Za prigrizek smo imeli domače gnjati (ham) in salame. Da je bilo veliko za povedati je samo ob sebi razumljivo. Saj veste, da se v 35 letih in več ko se sorodniki ne vidijo, nabere ogromno novic in dogodkov, o katerih si, imajo potem toliko za povedati. In ker smo imeli robulo za namakanje grla, smo tgm lažje govorili. Zelo dobro se mi zdi, da sem baš tedaj obiskal domovino, ko je bilo v resnici veliko robule, kajti letos vem, da je nimajo ker je bilo lansko leto preveč dežja in ni grozdje dozorelo kot bi moglo. Sicer kakor so mi pisali, je letos ne bodo imeli nič, ker jim je toča uničila vse sadje in grozdje. Torej bo letos še slabše.
Po par dneh, ko sva si ogledala vas Vedrian, Malo Pipolže in še nekaj drugih vasi v Brdah, sva se podala v moj rojstni kraj v Neverke v Košanski fari pri Št. Petru na Krasu. No, ko prideva tja, je bilo ravno tako veliko presenečenje, nekaj joka in nekaj smeha. Ker je bil drugi dan ravno' nedelja, smo šli k fari v Košano, kjer smo se ustavili v zadružni gostilni. Baš tisti darf so imeli veliko reč. Nekateri mladi fantje so imeli poslovilni večer, ker so morali iti k vojakom. Bilo je mnogo veselja, petja in plesa. Imeli so prav dobre muzi-Jcante in je bilo že pozno zvečer predno smo se odpravili domov z našo družbo. Domov prišedši, so nama hoteli postreči z vsem, kar so imeh. Tudi za povedati smo si imeli veliko in bilo jp le malo časa za spanje.
V Ljubljani imam dva brata, zato sva se prihodnji dan z ženo odpravila in odeljala proti Ljubljani. Spotoma sva se ustavila v Planini po naročilu naših prijateljev, ter sva obiskala nekaj družin. Bilo je že precej pozno predno sva prišla v Ljubljano, zato tisti večer nisva šla iskati moja brata, pač pa sva šla naravnost v hotel Union, kjer sva dobila prenočišče.
Drugi dan sva poiskala m,oja brata, katerih pa ni bilo težko najti. Enako kot drugje, je bilo veselje ob snidenje veliko. Imeli smo si tudi tu veliko za povedati, le da ni tako gladko teklo, ker je manjkalo robule. Imeli so sicer nekakšno di ugo vino, menda Dolenjski pviček, ki pa mi ni tako prijal kot brdska robula. Ko smo se že dokaj pomenili, smo se podali na ogled Ljubljane. Z nama je šel brat Martija in hodili smo skoraj tri dni—v rcs-nici lahko rečem, da smo največ hodili, ker smo si hoteli bolj podrobno ogledati mesto.
Po treh dneh sva jo ubrala na ogled po ostali Sloveniji, šla sva proti gorenjski smeri,* tja gori v Kranj. Ustavila sva se pri sestri Mr. Jerry Bohinca, ki vodi Northeast Appliance & Furniture' trgovino na Lake Shore Blvd. Pred odhodom mi je Jeriy naročil naj prav gotovo obiščem njegovo sestro, če bom le šel kaj v Kranj. Ona živi v vasi Mila, prav blizu Kranja. Potem ko smo se eden drugemu predstavili, je bilo mnogo vprašanj, kako naprimer živimo mi v Ameriki, kako se nam godi, itd. Kot je pri njih navada, gostom hočejo takoj postreči. Tudi tu so naju takoj vprašali s čim bi naju postregla. Seveda, sva jima povedala, da sva se nazaj-trkovala komaj pred ,eno uro V Ljubljani, konečno pa smo sc sporazumeli za dobro slivovko.
(Dalje prihodnjič)
ENASOPRAVNOST
BTRAN 3
zdravljenje s sugestijo
ZANIMIV PRIMER ČLOVEKA,
KI SI JE DOMIŠLJAL, DA NE MORE POŽIRATI
Asistent dr. Bablig s klinike za bolezni Vratu, nosu in ušes v splošni bolnišnici na Dunaju je pred časom na sestanku dunajskih zdravnikov poročal o bolniku, ozdravljenem s sugesti-go. Bolnika je spomladi zadela kap, da je na pol ohromel in dolgo ležal. Hkrati mu je skoraj povsem odpovedal požiralnik. Hraniti so ga morali umetno. Polagoma pa je ohromelnost popuščala, tako da je bolnik spet lahko hodil in uporabljal obe roki. Samo požirati ni več mogel. Zato so ga poslali na kliniko, da bi ga zdravniki temeljito pregledali.
Dr. Bablig ga je natanko pregledal in ugotovil, da živci v požiralniku sploh niso prizadeti. Tudi posledice kapi v možganih so bile delno izginile. Tedaj so se specialisti za bolezni vratu uveljavili kot psihiatri. Prišli so do sklepa, da ima ohromelost požiralnika duševne vzroke. Bila je
Drzni diagnozi je sledila nenavadna terapija.
Bolniku so rekh, da ga bodo morali operirati na požiralniku, potem pa bo spet lahko požiral. Položili so ga na operacijsko mizo in ga narkotizirali. Kirurgi pa se niso dotaknili nobenega noža, marveč so bolnika samo optično preiskali. Ko se je zdramil iz narkoze, mu je zdravnik rekel: "Operirali smo vas. Vse je v redu. Zdaj boste spet lahko požirali." Bolnik je poskusil in res je lahko spet požiral. Še isti* dan je lahko pil razne tekočine, drugi dan pa je docela normalno jedel in kmalu je bil njegov požiralnik spet v redu.
Dunajski zdravniki pravijo, da gre za zanimiv primer ozdravljenja s sugestijo. Takšna ozdravljenja so pogostnejša, kakor ljudje mislijo, ker slišimo o njih le redko. Na psihiatrični kliniki imajo poseben oddelek za tako imenovane psihostomatične bolezni, telesne bolečine, ki so bolj ali manj posledica duševnih vzrokov in ki jih lahko
podzavestna, bolnik si je samo j zdravniki ublaže ali ozdravijo s omišljal, da ne more požirati.' psihoterapijo.
ribe na suhem
v Rosscomnionu in so-sednem mestecu Athlone na Irskem so imeli ondan izredno srečo. Z rokami so potegnili iz vode na tisoče rib, ki so bile ob-ičale v blatu jezera med obema krajema. Prebivalci obeh krajev so slišali prejšnji dan gromu podobno bobnenje, pozneje pa so ugotovili, da je začela voda v kakih 1000 ha obsegajočem jezeru nenadoma ponikati. Nad sto labodov je z jezera odletelo, ker
bilo
oskUev bk^u.%k:kaj po2;^^e;a
se ]e zgodilo s tem jezerom že pre eti, pa se je pozneje spet napolnilo z vodo.
čedalje manj tuberkulozne govedi
Šef veterinarske službe pri britanskem kmetijskem ministrstvu je pred dnevi dejal, da število tuberkulozne živine v Veliki Britaniji po zaslugi veterinarskih ukrepov naglo upada. Do leta 1939 so v Angliji pregledali povprečno po 14,874 govedi, po drugi svetovni vojni pa so dosegli britanski živinorejci in ustrezne službe znatno boljše uspehe. VeUkega pomena pri iz-
J-' "	uuietelo, ker ni uspeiiu. v	pumciia jjxi iz.-
vec vode v njem, ribe pa so boljšanju zdravstvenega stanja
^ulicnik in šofer
Miličnik divje dirjajočcmu šo-егЈц; "(ig vas še enkrat zasa-da tako divje vozite, vam šofersko izkaznico." ^0, če ne bo nič hujšega. ..."
"Saj je namreč sploh nimam."
Velika družina
• v Campo Cavallu, 25 km od ^ftcone, živi v dvonadstropni Kiečki hiši družina, ki bi po številu skoraj zadostovala za celo vasico, šteje namreč 45 članov. Družinski poglavar je 75 ietni Marco Pirani. Mož ima 7 poročenih sinov in hčera in ® ^Paj z njihovimi otroki je v ftisi 45 družinskih članov. Žive ^ najlepši slogi. Dnevno porabi-Jo 45 kg kruha, 20 kg sočivja, kg sladkorja, 40 litrov mleka, J litrov vina in kakih 1000 jajc.
za velikansko mizo.
O O
o
govedi so bile nagrade za naj boljše krave mlekarice, za najboljše goveje meso in za tolšče v mleku. Lani je britanska veterinarska služba pregledala nad polovico britanskih govedi in pojavov tuberkuloze skorajda ni bilo več. čez leto ali dve bo britanska veterinarska služba že tako napredovala, da bodo lahko vsako leto pregledali vso govedo.
Njiva na morju in gozd v morju
Morda je to res neobičajno, nevsakdanje, toda res je. Stru-njanska zadruga ob obali med Izolo in Portorožem je zaorala v morje. Že pred meseci so začeli čistiti že zdavnaj opuščeni morski ribnik. Z njim imajo lepe načrte in za strunjansko zadrugo bo ta z nasipi ograjen košček morja predstavljal res bogato njivo na morju. Kako bo torej?
Po posebnem kanalu bodo spuščali v jezerce morsko vodo takrat, ko bo nastopila plima. Topla voda, ki bo silila proti morju, bo vozila mladi ribji zarod v ujetništvo. V ribniku, okoli katerega je globok kanal, kamor se bodo ribe umaknile kadar bo hladno, bodo imele dovolj hrane in bodo naglo rastle. Proti morju pelje izpust. Tu je pripravljena svojevi'stna naprava, nekakšen koš, ograjen s trstiko. Ko bodo spuščali vodo iz ribnika, bodo veUke ribe začutile odtekanje in kar same plavale v omenjeni koš, od koder jih bodo zadružniki pridno metali na suho.
Že sedaj je ribnik poln velikih rib. Poslej pa, ko bodo gojili ribe smotrno, jih bo zadruga vsako zimo—torej prav takrat, ko ne love plave ribe in tudi drugih ni na trgu dovolj—pošiljala stotine kilogramov najboljših rib na tržaški in ljubljanski trg. Na sedemnajstih hektarih, toliko je namreč ribnik velik, bodo vsako leto "pridelali" okoli pet do šest ton rib. To bo lep zaslužek in v dveh, treh letih jim bo morska njiva poplačala milijone, ki so jih porabili za gradnjo. Končno pa to še ni vse.
V zalivu pred Strunjanom soj nasadili v morje 5000 kolov, skratka poleg "njive na morju" imajo sedaj že pravcati "gozd v morju." To bo šele donosna stvar. Sem so nasadili ostrige. Pri prvem obiranju jih bodo natrgali 500 ton. Kar računajte! Ena ostriga .stane v Trstu okoli 70 lir, pri nas jih bodo prodajali po 200 dinarjev za kilogram. Tu bodo zbrali zadružniki precej milijonov dinarjev, ki jih bodo vložili v druge koristne stvari, ki bodo povečale dohodke za-
druge, posredno pa tudi življenjsko raven zadružnikov.
Prav v tem pa je tisto, kar je napredno v tej zadrugi. Zadružniki že sedaj prodajajo večino (okoli 70 odstotkov) svojih pridelkov zadrugi. Njihov zaslužek je povsem odvisen od prodaje povrtnine in sadja zadrugi, ki določa tudi odkupno ceno. Seveda zadruga pri tem pravi, da ne plačuje pod ceno, pač pa pravilno vzpodbuja k še večji proizvodnji. Sedaj pa, ko so zadružniki zgradili ribnik in nasadili gojišče ostrig, je zadruga ustvarila' poleg tega, da bo p-	vec
blaga za trg še le;	- : ■
zbiranje novih sit ; .
bodo porabili za nove i
Sistem socialnega zavarovanja
Socialno zavarovanje, znano pod imenom Social Security, je bilo v Zedinjenih državah vzpostavljeno za časa predsednika P. D. Roosevelta. Začetek je bil skromen, toda bil je začetek. Od takrat do danes je bil sistem tega zavarovanja znatno razširjen in izboljšan.
Temeljna ideja je bila in je še danes, da vsak prebivalec Zedinjenih držav, ki dela in služi, prispeva določene procente zaslužka v ta penzijski fond, ki je v upravi odgovarjajočega de-parlamenta Zedinjenih držav; ' ■nake procente pa morajo plače-vf.ti v ta fond tudi delodajalci, 'o doseženi starosti 65 let je za-
oljk, jagodičevja in drugih rast- varovanec upravičen do penzije,
lin. Kmetje, ki bodo delali na zemljišču, na ribniku, ali pa v zadružnih nasadih, bodo lahko zaslužili in zaradi tega bolje živeli, toda zato, ker bodo več pridelali in več poslali na trg, ne pa zato, ker bi navijali cene kot to mnogokje delajo.
Z vsakim obedom dobite pri nas kavo in juho BREZPLAČNO.
Odprlo od 6. zj. do 2. pop. — Zaprlo ob nedeljah. TOČNA IN VLJUDNA POSTREŽBA — ZMERNE CENE FINA JEDILA.
J EDS RESTAURANT
14804 ST. CLAIR AVENUE
svet pripada ženam
Znani francoski pisatelj Andre Maurois, ki velja za velikega častilca žensk, je na vprašanje kaj, misli o ženski enakopravnosti, odgovoril: "Ah, svet vendar pripada ženam:
Ce se rodi otrok, vsakdo sočutno vpraša: In kako gre materi?
Če se mož poroči, vsi pravijo: Kako čudovita mlada žena!
Ce ima potem sinove: Čisto ženini so, kot iz njenega obraza izrezani.
In ko končno mož umre, je prvo vprašanje: Koliko je zapustil svoji vdovi?"
ki odgovarja njegovim in delo-dajačevim vplačilom v omenjeni fond.
nova ledena doba
Znanstvenik za radrska razi skovanja v Chicago, Jezzard Eminniani, je objavil rezultate svojih raziskovanj, ki kažejo, da bo na svetu čez 10,000 let nastopila spet ledena doba. Do teh ugotovitev je prišel na podlagi merjenja temperaturnih sprememb. Velika mesta kot so Chicago, Berlin in Moskva, bodo takrat pod 300 metrov debelo le-Ideno odejo.
Sistem social security na ta način prisili delavce ene ali druge vrste, da nekaj, prihranijo za "deževne dni" starosti, obenem pa prisili delodajalce, da nekaj prispevajo v to svrho. Nekoč tega ni bilo. Ko je ostarel delavec prenehal delati in služiti ter ni imel prihrankov, je postal brenie mest in občin in javne dobrodelnosti. Delodajalci so le v izjemnih primerih dajali takim ostarelim in izčrpanim delavcem kakšne penzije. Njim so ostali dobički, toda nikaka odgovornost za vzdrževanje izčr-panih delavcev; taka bremena je morala na en ali drugi način prevzeti splošna javnost.
Penzija, plačevana po social security sistenriu, ni nikaka miloščina, ker so prizadeti in njihovi delodajalci prispevali zanjo; po zakonu je jamčena vsem, pa če so finančno v potrebi ali ne. Po izboljšanem sistemu plačujejo prispevke tudi ljudje, ki so samozaposleni, in bodo ob dolo-_ j čeni starosti deležni odgovarjajočih penzij. Sistem predvideva tudi podporo vdovam zavarovancev z mladoletnimi otroki.
Danes plačuje v fond social security okrog 50 milijonov pre-
bivalcev Zedinjenih držav, ki delajo za mesečne, tedenske ali dnevne plače; istotako plačujejo določene procente zanje njihovi delodajalci. Samozaposlenih oseb, ki plačujejo prispevke v fond social security je okrog 7 milijonov.
V letu 1954 je bilo v ta fond vplačanih nad pet tisoč milijonov dolarjev; obresti od tega denarja, ki je bil investiran, so prinesle okrog 500 milijonov dolarjev. Penzije, izplačane penzio-niranim delavcem, njihovim soprogam in družinam umrlih zavarovancev so v omenjenem letu znašale skupno okrog 3,800 milijonov dolarjev. Konci leta je bilo v tem fondu nad dva tisoč milijonov dolarjev.
Sedanji prispevki v social security fond znašajo 2% od zaslužkov do $4,200. Enak prispevek, namreč 2%, morajo prispevati delodajalci; torej znaša skupni prispevek 4 procente. Samozaposlene osebe, ki nimajo delodajalcev, prispevajo po 3 procente od svojih zaslužkov do vsote $4,200.
Do penzije po social security je upravičen vsak zavarovan delavec, ko doseže starost 65 let, in preneha delati in služiti. Po izboljšani določbi more nad 65
TRGOVINA NAPRODAJ
Proda se trgovino s p^ivom, vinom in mehko pijačo (Beverage Store). Proda se radi bolezni. Samo privatniki se naj priglasijo. V okolici St. Clair Ave.
Pokličite _EX 1-0498
INŽENIR, &ША
in dve leti star otrok iščejo stanovanje s 5 sobami na vzhodni strani. Kdor ima za oddati, naj pokliče
PO 1-8839
let stari penzionist zaslužiti do $1,200 na leto, pa je vseeno upravičen do penzije. Osebe, stare nad 72 let, morejo zaslužiti kakršno koli vsoto, pa so vseeno upravičene do penzije.
Zavarovanci odgovarjajoče starosti in družine umrlih zava-varovancev, ki sodijo, da so upravičeni do penzije, naj se o podrobnosti določb informirajo v krajevnih uradih administracije Social Security.
—NEW ERA. glasilo ABZ
NAPRODAJ
PRODA SE MESNICA
Na St. Clair Ave. blizu hrvatske cerkve sv. Pavla. Proda se radi bolezni. Dobra prilika za Slovenca ali Hrvata.
Za podrobnosti pokličite _IV 1-7021
HIŠE NAPRODAJ
Med G rove wood Ave. in Lake Shore Blvd. Colonial tipa hiša za eno družino; 3 spalnice. Nove preproge, novo prebarvano. Blizu busa.
Bungalow s 3 spalnicami blizu cerkve sv. Kristine. V podstrešju ena velika soba. Garaža, cementni dovoz. Cena samo $1 5,700.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KE 1-5030
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
TISKOVINE
izdelane v tiskarni
Enakopravnosti so lične in V Najnovejšem tisku
-Cene so zmerne—naročila hitro igotovoljena-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
Fine obede
in sicer kolikor morete pojesti, dobite v
PHILLMAXIE FAMILY
STYtf RESTAi'
16161 Euclid Ave.
Odprto dnevno in ob nedeljah od 11- zj, do 2.30 pop.
Serviramo kokoši, pečenke, ribe, sendviče, in sploh kar želite
Sami napravimo okusne juhe in spečcmo vsakovrstno pecivo.
Imate prostor za brezplačno parkiranje. Se priporočamo v naklonjenost.
Ugajal vam bo fino pripravljen obed, postrežba in okolica.
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imaroo txoorno cdLrarU« vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph G.. Ph C, MANDKL DRV.-3 CO.
15702 Waterloo Rđ__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
pohištvo naprodaj"
PRODA SE OPREMO ZA DRUŽABNO SOBO, 2 KOMADA. ' V ZELO DOBREM STANJU. CENA ZMERNA.
Pokličite HE 1-8861
Od East 185th Street
Lesena Colonial hiša s 5 sobami; gorkota na plin, garaža. Cena samo $12,900.
Pokličite MARY ZILKE IV 1-5800
Od East 200th Street
Colonial Piiša s 4 spalnicami; dve garaži, blizu šole in transpor-tacije. Cena samo $13,600.
Pokličite
JOHNNY VADNAL IV 1-5800 J. P. REALTY 496 EAST 200th STREET
A prominent banker tells you why-


#1

v
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
part op тгасјк present
ikcokie should go into X7. S. savings bonds !
By Mr, Fred S. Florence President, Republic National Bank Dallas, Texas, and President, American Bankers Association
Most of us Americans are earning more now
than ever before. But when money comes easy, we have a tendency to let it go just as easily. If we're wise, we'll be sure apd save part of every paycheck and invest it for our own future benefit.
Here are tliree good reasons why U. S. Series E Savings Bonds make a good foundation stone for any investment program.
•	You're sure of your principal in Savings Bonds. It isn't subject to market jiuctua-
' Hons, and can be readily converted to cash.
•	You're sure of your returns in Savings Bonds. Your Government guarantees you an average interest of 3% per year, compounded semiannually, when your Bonds are held to maturity.
9 You're sure of the future when you invest in Savings Bonds. There's nothing like the feeling of security that a backlog of at least в months' living expenses in safe, sure U. S. Savings Bonds will bring you,
I sincerely recommend to everyone of my fellow citizens that he talk with his banker or investment counselor about making U. S. Savings Bunds a part of his investment program.
4Ж
For the big things in your life, be ready with V. S. Savings Bonds
The TL S. Gnvemntent does not pay for thh adver-The Trpasury Departmrnt dnmks, for their patriotic donation, the Advertising Council (ind
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
Ju. Ч AKOPRAVNOST
MATIJA GORJAN
Jože Pahor
(Nadaljevanje)
'Vrzi se na obraz pred Križa-nega,' sem dejal, 'obtoži se vsega, kar si mu storil in kar ti teži dušo, umij svoje nevredne roke in ga prosi, naj bo usmiljen s teboj!'
Spet so se koraki oddaljili. Čul sem, da so trši in silnejši kakor so bili prej. Grozili so. Jaz pa sem stal vzravnan, ni je bilo več grožnje, ki bi me mogla doseči.
Kmalu potem so me izpustili. Ko sem se vrnil k svojim ljudem, so imeli novega, vrednejšega pastirja. Stopil sem k njemu, ustrašil se me je. Prosil me je, naj pregovorim ljudstvo, ki mu je sovražno zaradi mene. Pomislil sem in dejal; 'Ne bom miril ljudstva. Umiril ga boš ti, brat, če bodo spoznali, da si njihov in da živiš zanje!' Tako sem se umaknil in sem stopil na novo pot."
Pot brez doma, brez kruha, s popotno palico v roki, od vseh odvisen, je pomislil Montana-rus, in vendar prost! Prerok! Vse življenje ena sama silna odpoved! Ali je to mogoče? Ali ni telo, ki žene človeka od ugodja do ugodja, od užitka do užitka?
Če je res, kar je govoril vikar, je sklepal Montanarus, potem je to nenavaden človek, ki vidi tudi skozi tebe kakor skozi steklo. Vidi tvojo hinavščino, vse tvoje skrite misli na'Majdino telo. In če vidi v tvojo notranjost, ali se mu ne studiš, gnili hinavec, pohotnež, ki ti ni do drugega kot do uživanja?
CHICAGO. ILL. BEST REST^^ TS IN ADVEliTISTNG
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY STORE — Established 30 years. Completely equipped Will sacrifice for quick sale. Reasonable rent. 2 year lease available. Excellent location.
Bittersweet 8-5966
Good Chance to buy DELICATESSEN - Soda Foundation - School Supplies — Well established business. Right across from large Catholic Church. See to appreciate.
Whiting 1562
MEAT MARKET — 1 man shop. Going business. Nice shop. Must sell because of other interests. Reasonable or will consider any offer.
Call — CApitol 7-4224
FLOWER and Patio Shop — Near north. Fully equipped. Successfully operating. Sacrifice at $4,000 for immediate sale.
DEarborn 2-4593
WANTED TO RENT
FINANCIALLY responsible couple, 5 year old daughter, desire 4-5 rooms, unfurnished apartment. So. Shore.
PLaza 2-8476
WANTED 5 room apartment, rent or co-op. 2nd floor, N. side. Lincoln Park area preferred. Middle aged employed couple. Phone after 7 or weekends.
ABerdeen 4-1541
Montanarus je pomislil.
Morda so to samo besede, ki za njimi vikar skriva vse svoje slabosti. Kdo ve, kakšen je ta človek, kakšen je bil in kaj ga je prignalo tako daleč? Morda je čudak, sanjač, sprt s samim seboj in z vsemi. Zakaj, to ve sam najbolje.
Montanarus je čutil, kakor da se je v njem nekaj nagnilo. Spoštovanje, ki ga je imel še ta trenutek do brezdomca in asketa, je naglo kopnelo, uprl se je njegovim nazorom.
"Kaj, če se varate ?" ga je napadel. "če hočete svetu ukazovati po svojem trdovratnem prepričanju, naj se su,če v ono smer, kamor se ne more in se ne bo nikdar? Če ste sami, in če je na drugi strani vse, kar misli o življenju tako, kakršno je v resnici in ne kakršno bi moralo biti po mnenju prerokov ?"
Vikarja je napad osupnil. Uprl je svoje žive, svetlikajoče se oči v Montanarusa in ga je vprašal iznenaden:
"Kdo si, ki poučuješ mene, iz-kušenga in prekaljenega, ki pozna svet in življenje ?"
"Iz Nurnberga sem prišel, iz mesta sukna in svile," je odgovoril Matija samozavestno. "Ljudi sem videl tam, ki ne zatirajo svojih teles in ki ne iščejo popolnosti, kakor jo oznanjate vi. Ljudje so pač! Tudi vi jih ne bi spreobrnili, če bi prišli med nje!"
"Glej ga," se je nasmehnil vikar, "med takimi si torej bil. Med tistimi, ki z njih mize padajo drobtinice siromaku Lazarju? Povej mi, ali si pa bil med tistimi, ki nimajo strehe in zglavja? Ki so lačni in žejni pravice? Ki so preganjani, v ječah, ki so bolni in od vseh po-
Chicago, ni.
REAL ESTATE
LASTNIK PRODAJA — Norwood Park Township, IVž nadstropna dohodek-donašajoča hiša, 6 in 4 sobe, novo avtomatično gretje vodo, "baseboard" gorkota, nizki davki, mestna voda, razsvetljava, kanalizacija, blizu transportacije, šole. tovarn, v čistem kraju. Za podatke pokličite
UNderhill 7-9105
LADY OF GRACE — Luksusna iz rumene opeke zidana hiša, 3x6, bakrene cevi, parna gorkota na stoker, lahko takoj prevzamete. Zidana garaža za 3 avte. Mesečni dohodki $375. Cena $33,950, takoj $10,000.
BElmont 5-4446
TIRED OF RENTING — We have just the home for you. The right size, at the right price. Call us today.
Dawes Real Estate Hyde Park 3-8541 Houses South and South West
FEMALE HELP WANTED
Nice Pleasant Home needs HOUSEKEEPER — Who likes children. Care for 2 children. Stay.
HUmboldt 9-1154
COOK — Reliable experienced woman, to cook and do light housework for small family. Own air conditioned room and TV. Liberal wages. References required.
Phone Hinsdale 1853
HOUSEKEEPER —
Own
AIRLINE Employee, family — Desire 2 bedroom house; vicinity O Hare field. Rent to $90,
Mr. Nichols, GLadstone 5-4309 after 3 p.m.
WILL MAINTAIN and care for your building in exchange for 4 room apartment. For information
COrnelia 7-4343
Stay.
room. Care for 6 rooms and elderly woman.
HEmlock 4-3017
GENERAL HOUSEWORK — Assist care of children private room and bath. All modern appliances. Located in fine Chicago western suburb. Extra free time off. Salary open. Call collect.
St. Charles 2330 or write Box 75, Wayne, 111.
GENERAL HOUSEKEEPER — Own room. Stay. 2 children. Other cleaning help. Good salary. Beautiful suburban home. References required.
Call — FOrest 9-9395
zabljeni in zapuščeni ? Povej mi, če si jih videl in če si jih vprašal, kako jim je in kaj mislijo? Ne vem, kje je Nurnberg! A če bi prišel med te ljudi, bi me poznali kakor brata, a tebe bi gledali kot tujca in neznanca!"
Vikar je pritisnil Montanarusa ob steno, zaprlo mu je sapo. Skušal se je izmotati iz zagate.
"Vsi ti, ki govorite o njih, so obsojeni v težko življenje," je menil, "ki se ne da spremeniti. Vi pa ste si sami in brez potrebe naložili breme!"
"Ne eno ne drugo ni res," je ugovarjal vikar. "Tudi jaz bi lahko kupčeval z beneficijami, trgoval bi okrog cerkve, služil pre-latom in dostojanstvenikom in so sončil v njihovi milosti in rado-darnosti! V svili in žametu bi hodil namesto v tem ponošenem odd^lu. A sem hotel ostati človek. Postani človek in vse se bo spremenilo! In vsem, ki trpijo, bo olajšano. Kako bi mogel misliti le nase, kdor vse vidi in ima srce? Kako bi mogel zaradi svojega telesa izdati tiste, ki so potrebni pomoči? Zato, glej, ne vem za breme, o katerem govoriš!"
Montanarus se je razgrel.
"Nespametni ste," je žalil, "ker ste zaigrali lepo življenje za stvari, ki jih nikdar ne bo! Morda vam je na tihem žal, a priznali ne boste!"
"Nespameten si ti," je odvrnil vikar, "otrok sveta, ki greš v somrak in meniš, da ti sije zarja!"
Vznevoljen, poražen je Montanarus vstal in se poslovil. Majda ga je spremila, žal ji je bilo, da se je tako končal razgovor, ki ga je bila sama sprožila.
"Oprosti," je prosila, "vikar ni navaden človek, vse več je . . ."
"Svetnik, kako pak!" se je razburil Matija. "Duhovnik in vojak sta vzvišeni osebi ... za vse ženske!"
Majda je umolknila, Matija se je ustavil v temnem hodniku. Prijel je dekle za obe roki in vprašal, kdaj naj sploh pride, da bosta sama.
"Ob poznejših večernih urah, ko se gostje odpravljajo domov," je posjanila in Matija se je pomiril, Le nekaj je še imel na srcu. Sklonil se je k dekletu in šepetal, naj bi si najela bolj zdravo, bolj čedno sobico. Še pametneje bi bilo seveda izven obzidja, kjer je tudi ceneje.
"Za božjo voljo, kje naj vzamem denar?" je dejalo prestrašeno dekle.
"Ne skrbi!" jo je miril Matija. "Nič težkega ne bo!"
"Da bi ti ?" je ostrmela Majda, ki je šele zdaj prav razumela. Vztrepetala je.
"Prav lahko!" je pojasnjeval Matija.
"Nikdar!" je odbila odločno, ranjena v svoji ljubezni. Ni mogla verjeti, da govori Matija kaj takega. "Ne čutiš nikakšne ljubezni do mene?" ga je vprašala vsa zaskrbljena.
"Saj zato, ker te ljubim!" jo je prepričeval. "Poglej, zadnjič oni spopad, danes spet ta dvoboj!"
"Ne!" ga je zavrnila Majda. "Nekaj mi pravi..."
Ni končala. Izvila mu je roke in si pokrila obraz.
"Majda, prosim te!" je dejal Matija nežneje. "Jutri zvečer se spet vidiva, pomiri se!"
Odšel je v noč. Dekle si je skrivaj izpralo oči in se vrnilo k gostom brez tolažbe v srcu. Bridko jo je skelela Matijeva ponudba.
4
Montanarus ni ničesar več omenil dekletu o izbici, čeprav ni mogel privaditi siromaštvu v njej. Večer za večerom je prihajal k Majdi in jo potem spremljal v temi domov. Dekle se je pomirilo, Matija je težko pogrešal njeno družbo, in že to ji je bilo jamstvo za ljubezen, če se je Montanarusu včasi vendar ukradlo vprašanje, kako prav za prav živi in kam bo dovedlo tako življenje, se ga je otresal kakor človek, ki ne premišlja o prihodnosti in ki živi, kakor je prijetneje. Dogodki, ki so se naglo vrstili, so odrivali njegova . razmišljanja.
Prišel je dan, ko so se imele pričeti sabljaške vaje. Montanarus jih je nestrpno pričakoval, nekaj novega je prihajalo.
Razposajena mladina se je zbirala v dvorcu deželnega glavarja; šale je zbijala, smejala se je in si prešerno nagajala.
Montanarus je opazoval mlade plemkinje. Lahka dekleta! je pomislil, ko je slišal njih čebljanje.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik nahaja na St. cialr Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu,
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik Izvršil vsa morebitna oopravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vorti ni treba Imei.
določenega doonvora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CI.AIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov Je fogal East 62nd Street; Thod tamo na ЕлвХ 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zl do 8. zv.
Dr J. V. ŽUPNIK
Taka, kakor mnogo drugih! V čem se sploh ločijo od premožnih meščank ?
Za njimi sta naposled prišla de Ruspi in mladi grof Lamber-ger, čigar beli obraz z rdečeko-drastimi lasmi je kričal poleg črnopolte lepotice. Smehljaje, ponosno sta vstopila, a grofov ponos je bil trd, vojaški, medtem ko se je plemkinja nosila samozavestno in z gracijo, ki je bila prav tako v krvi, kakor najbrže premišljena pred zrcalom. |
"Kaj praviš, dragec?" je šep-| nil Kissel Montanarusu, ki mu j je pogled obtičal na lepi ženi. Vi- i del je njeno polt z naravno temno rdečico, njene črne oči, sijajne zobe, in si je v istem trenutku priznal, da mu vse to nenavadno ugaja.
Prinesli so florete, zavarovane na konceh z drobnimi kroglicami. Dekleta so se v »stranskem prostoru preoblekla, Montanarus jim je določil nasprotnike in borba se je pričela.
Za lahki floret hi treba moči, zadoščajo znanje in vaja, predvsem prožnost. Zato so se dekleta dobro držala. Tudi de Ruspijeva, navidez dostojanstvena, je bila s floretom v roki vsa druga, nagla, gibčna in živahna, ^ da so se gledalci zbirali okrog i nje. Montanarus je opazoval njeno prožno, neutrudno zapestje in si je priznal, da je plemkinja izvrstno izurjena. Tudi levica, ki je v borbi sicer ovira, je borilki spretno pomagala. A kakor je strokovnjaško opazoval borbo de Ruspijeve, vendar se ni mogel ubraniti mikov, ki jih je izžarevalo njeno polno telo, ki se je previjalo kakor kača. Prsi, roke, noge, vse je sipalo vanj tajne iskrice, ki so mamile.
Čestital je borilki, obenem pa je poprosil njenega nasprotnika, naj se mu umakne. Plemkinja je bila zadovoljna in je pričela takoj napadati. Pomagala si je z nevarnimi iznenaden ji in njeni udarci so neutrudno polzeli na desno in levo ob jeklu, da jih je Matanarus le težko lovil. Menil je, da se je bo ubranil na mestu.
a ga je pritisnila k umiku. Pomislil je, razlika v rodu _ga je podžgala, pričel je napadati. Borba se je razvnela, opazovalci so bodrili de RuspIJevo. Njen obraz je bil še vedno strog, a naposled se je začel kazati smehljaj. Montanarus ga je opazil, podvojil je naglico, borba je dosegla višek. Naenkrat se je plemkinja glasno zasmejala. Njeno telo se je sunkoma vleknilo, vrgla je glavo nazaj in pobesila floret, pehana se je vdala.
"Velik mojster vas je zmoj-stril," je,dejal Montanarus ter se ji priklonil. Preslišala je, morda nalašč—je pomislil — ter se je obrnila k grofu Lambergerju, ki je resen in važen stopil k njej.
Borbe so bile končane, pokrovitelj je povabil družbo v klet, kjer je čakal sodček močnega istrskega terana. Tudi dekleta so šla in pokušala črno vino, le de Ruspijeva se je trdovratno branila. Montanarus je naglo pil in jo opazoval. Nasmehnila % mu je—že prej je bil enkrat opazil — blisnila je vanj, skrivaj, tajno, da ga je kar vžgalo. Ko je skušal ujeti nj^ne oči, se mu je izognila, kakor da ga ne pozna.
Igra se z menoj, osmešiti me hoče! ga je razdražilo, da ji je obrnil hrbet. Zakipelo je v njem, z vinom je hotel potlačiti gnev. Dekleta niso dolgo ostala v kleti, nekaj mladcev je odšlo z njimi. Rdečelasi Lamberger je spremljal de Ruspijevo. A večina se ni mogla ločiti od pijače.
"Si jo videl, jasno rožo rajsko?" je proslavljal Kissel z ma-joliko v roki. Vino mu je naglo lezlo v glavo.
"Blesteča gos je!" je pojasnjeval mlad dečko. "Take so vse krepostnice!"
"Ne odpiraj umazanih ust, da ne oskruniš pesmi!" je opeval Kissel. "Jasna, pojdi mimo teh nevrednih, ki bi padli na kolena za en sam tvoj pogled!"
"Kaj govoriš?" se je srdito uprl dečko. "Kdo bi padel na kolena?"
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32]/} do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — O.o937 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali; 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" | milje oziroma dolžina milje, f sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. (
Enako je pri deklicah dru-gačna evropska mera. St. 38 je | ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; | 14 je 18 in 46 je 20.	j
Moške srajce: št. 35 Je amerf- | ško 13 in pol; 36 je 14; 37 je U I in pol; 38 je 15;.39 je 15 In pol; | 40 je 15^; 41 je 16; 42 je ""б ia j pol in 43 je 17.

(Dalje prihodnjič)
i-
I EARN YOUR WINGS GROUND OBSERVER
IN THEl CORPS
Д Ж** VmMut Agmej et Tour Conmiiuiity Cheat XHl DiXSBNATlONAL ШВТ1ТСТК 0% TWCA
m
UTIZEN'B В1Љ8А1Т .
Located la Th* mwrnhaU ВпПЛћ,д W«» Dottai ШМ OomaoIUJtted T* Form
THE NATIONALITIES SERVICES CENTER
NOW LOCATED AT
1620 PROSPECT AVE.	PHONESU. 1-4560
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite;
IVanhoe 1-9382
Be a plane spotter...protect our nation from threat of air attack
The oceans once kept us safe from air attack. But today's long range bombers make these waters seem like small lakes.
If war comes, we must assume the Kremlin will strike first with more than 1,000 heavy bombers, lb meet this threat, our Army, Navy and Air Force are now on 24-hour duty. But our radar screen may not be able to provide the all-important warning.
Your eyes and ears are needed to help detect hostile aircraft which may try to sneak through оч'" defenses. You can do this job in the Ground Observer Corps as a civilian volunteer plane spotter.
Hundreds of thousands of patriotic men and women are already serving a few hours a week. Many more are needed. Earn your wings, do your part—you're really needed.
Keep your eye on the sky in the
ground Observer corps
•lOIN TODAY—CONTACT CIVIL. OEPENSi
Telephone Number
Contributed #e a public service by
E N A K O P R A V N O S T
IVafce Up t
Blarn Ut> t
Look