SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA-ŠIŠKA Zbor krajevnih skupnosli Štev.: 1-06-4/86-35/87 Datum: 10. 3. 1987 . , ZAPISNIK 9. seje zbora krajevnih skupnosti SO Ljubljana-Šiška, ki je bila dne 26. februarja 1987 po skupni seji in skupnem zasedanju vseh zborov občinske skupšeine v prostorih SO Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Predsednik zbora, tov. Alojz Izlakar, je predlagal v obravnavo in sprejem naslednji DNEVNI RED. 1. Poročilo predsednika komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora 2. Potrditev zapisnika 7. m 8. seje zbora 3. Predlogi in vprašanja delegatov. 4. Poročilo o stanju na področju razreševanja problematike onesnaževanja okolja v SRS 5. Uresničevanje in izvajanje ukrepov za varstvo okolja v občini Ljubljana-Šiška 6. Problematika urejanja prostora v občini Ljubljana-Šiška 7. Inovacijska dejavnost ter pogoji razvoja inovativne dejavno-sti v občini Ljubljana-Šiška 8. Predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1987 9. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana-Šiška za leto 1987 10. Predlog odloka o spremembah odloka o odškodnini zaradi sprememb namenbnosti kmetijskega zemljišča in gozda 11. Osnutek odloka o prispevku za fmanciranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom na območju Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990, ki ga plačujejo zavezanci,.ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 12. Obravnava gradiva za sejo ZO SML 13. Kadrovske zadeve Delegati so predlagani dnevni red soglasno potrdili. K 1. ločki dnevnega reda: Že na skupni seji je bila predlagana in soglasno izvoljena komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja v sestavi: - Bartol Aleksander - predsednik - Dolenc Florjan - član in — Lah dr. Avguštiri - član 12 Predsednik komisije je poročal, da je od 32 delegatskih mest v zboru, na seji prisotnih 28 delegalov. Brez opravičila so bili odsotni delegati KS Vaše-Goričane, Smlednik, Bukovica-Šinkov turn in Trnovec-Topol. Ob tem je prcdsednik zbora izrazil zaskrbljenost nad udeležbo na sejah zbora in delom delegacij KS Bukovica-Šinkov turn, še posebej pa KS Trnovec-Topčl, katere delegati so se udeležili lc ene seje zbora. K 2. točki dnevnega reda: Na zapisnika 7. in 8. seje zbora delegacije niso poslale pisnih pripomb, zalo so delegati oba zapisnika brez razprave soglasno potrdili. K 3. točki dnevnega reda: Pisna delegatska vprašanja so posredovale delegacije K.S: - PRESKA - glede zaklonišč v Kalanovi ulici 3 in 7 v Preski, njihovcga prevzema in vzdrževanja. ¦* Vprašanje bo posredovano Sekretariatu za LO občine. - ŠENTVID - kdaj bo urejeno križišče Ul. bratov Komel in Cesta na Poljanc? Vprašanje bo posredovano KSLO, da poda pisni odgovor, - STANEŽICE-MEDNO - kdaj bo zgrajeno avtobusno posta-jališče mestnega potniškega prometa v Stanežičah v smeri Šentvid- -Medvode? Z odgovorom Integrala TOZD MPP niso zadovoljni. Vprašanje bo ponovno posredovano Integralu in KSLO. - HINKO SMREKAR - glede odgovora KUP-a in Integrala TOZD MPP na njihovo pobudo za podaljšanje proge št. 3 od Litostroja do Leka predlagajo, da se na KUP-u organizira sesta-nek, saj z odgovori niso zadovoljni. Pobuda bo posredovana Komiteju za urejanje prostora. Niso zadovoljni z odgovorom KUP-a v zvezi z BAI ter zahtevajo natančnejše odgovore ter podatke. Zahteva bo posredovana Komitcju za urejanje prostora. Predlagajo, da se planska celota Š 1 uvrsti v prvo prioriteto načrtovanja PUP. Predlog bo posredovan KUP, prav tako proble-niatika prodajalne Žito na Celovški 68. - PETRA DRŽAJA - glede odgovora KUP-a o namembnosti prostora med Celovško 135 in 143 razpolagajo z drugačnimi podatki, kot so navedeni v odgovoru. Vprašanje bo posredovano KUP-u. - SORA, MEDVODE in SENICA -Vse tri zastavljajo vpraSa-nje in zahteve, ki se nanašajo na izgradnjo novih prostorov poslo-valnice Ljubljanske banke v Medvodah. Vprašanje bo posrcdo-vano IS. Vprašanje v zvezi z deponijo Komunale Skofja Loka ob meji z našo občino bo posredovano Komiteju za urejanje prostora. - SENICA - Kdaj se bo pričel graditi blagovni center v Medvo-dah? Vprašanje bo posifedovano KUP-u. Vprašanje glede pluženja lokalnih cest pa KSLO. - Medvode - niso zadovoljni z odgovorom na vprašanje glede obnove ceste Medno-Medvode in zahtevajo rokovno opredelitev gradnje. Vprašanje bo posredovano skupnosti za ceste Slovenije. Vprašane glede obveznosti Vodovoda Kranj do uporabnikov v Medvodah bo posredovano Komiteju za urejanjc prostora. Zahteva za ureditev pluženja cest v Medvodah pa KSLO. - PODUTIK - vprašanje glede prostorov na Podutiški 161 bo ,posredovano tov. Maruški Letnar - podpredsednici IS. Vprašanje oziroma natančnejša opredelitev glede odlagališča smeti ob C. Andreja Bitenca pa KUP-u, prav tako tudi vprašanje v zvezi z Asfaltno bazo. Ustno so na seji bila zastavljena še naslednja vprašanja in pobude: - GUNCLJE-MALE VIŽMARJE - Ponovno zahtevajo. da naj avtobusi mestnega prometa št. 8 in 16 ustavljajo na končni postaji proge št. 1. Zahteva bo posredovana Integralu. - EDVARD KARDELJ - Kaj je z ureditvijo Šmarne gore in zazidalnim načrtom za Tacen. Bila je podana pobuda za sestanek s KUP-om. Odgovor je bil podan na seji, prejeli pa bodo tudi pisni odgovor. - MEDVODE — Zakaj ni kanalizacija v Svctju vključona v program ukrepov za varstvo okolja? Odgovor bo v pisni obliki podal Komite za urejanje prostora. - GAMELJNE-RASICA - Kdaj bo pričela obratovati avto-busna proga MPP skozi Gameljne do Črnuč? Odgovor bo posredo-val KUP - pisno. Delegat KS Milana Majcna je podal pobudo, da se na vsaki seji zbora poda poročilo delegatov z zadnje seje ZO SML, saj Ie-tako lahko zbor dobi povratne informacije o tem. kako so bila njegova stališča in sklcpj upošlevani pri sprejcmanju odločitev v mestni skupščini. Predsednik ziiora je ob tej pobudi opozoril da bo moral izmed treh delegatov iz zbora. ki se vsakikrat udeležijo seje ZO SML. edcn biti prisoten tudi na naslednji seji zbora KS. da bo poročal o potcku seje SML. Zato je potrebno, da ga temeljna delegacija delcgira dvakrat zaporedorna. Prisotni so obe pobudi soglasno sprejeli. K 4. in S. točki dnevnega reda: Predsednik zbora je prcdlagal. da bi združili razpravo o obeh točkah zaradi vsebinske povezanosti, kar so delcgati soglasno podprli. Uvodno obrazložitev k obema točkama je podal že na skupnem zasedanju "predsednik Komiteja za urejanje prostora. tov. Peter Ogorclec. O teh točkah so razpravljali: Izvršni svet, P OK SZDL in Predscdstvo OK ZKS. Stališča so deiegati dobili na mizo. Pisne pripombe so posredovale delegacije KS (k 4. točki): ŠENTVID: V gradivu je preveč zgolj ugotavljanja napak. pre-malopa zavezovanja odgovornih dcjavnikov in konkretnih predlo-gov rešitev. KOSEZE: Ugotavljajo, da so onesnaževanja okolja. predvsem zraka, v precejšnji meri kriva nesorazmerja v cenah energetskih virov; pospeševati bi morali sodobnejše tehnologijc ter uporabo čistcjših goriv. Pri novih investicijah postaviti mejne vrednosti emisij in jih dosledno uveljavljati. EDVARD KARDELJ: Pričakujejo dodatno poročilo o akiivno-stih za očiščenje rcke Save zaradi nameravane gradnje HE, o reviziji programov v zvezi z varstvom okolja zaradi izpada sredstev IV. samoprispevlca v. Ljubljani. varstvu gozdov ter zaščiti naravne in kulturne dedi.ščinc. Pozdravljajo zahtevo IS Skupščine SRS. da 1S občin zagotovijo učinkovito ofganiziranost služb za varsivo okolja. HINKO SMREKAR: K .onesnaževalcem okolja v republiškem poročiiu menijo, da je nujno prišteti tudi tjubljansko toplarno (KEL). Ugotavljajo tudi. da odvoz smeti ni urejen. poleg tega pa je higiensko vprašljiv (kontejnerji - čiščenje. raztresanje smeti). MEDVODE: Gledc na dejstvo. da medvoška kotlina spada tncd najbolj ogrožena področja v Sloveniji. sprašujejo. zakaj se občina Šiška ni vključila v anketo o problematiki okolja. Ugotavljaio. da sta Color in Donit Medvodc uvrščena med večje onesnaževalce v SRS. kar pa ni razvjdno iz navedb vvobčinskem poročilu Obe OZD sta sicer že sami veliko storili za zmanjšanje onesnaževanja, vendar premalo. MILAN MAJCEN: Menijo. da je v Sloveniji varstvo okolja organizacijsko in institucionalno zelo razvejano. Skupščina SRS je vietu 1979 celovito obravnavala stanje inprobleme varstvaokolja. vendar sc sklepi in sprejeti predpisi do danes niso zadovoljivo izvajali, pa tudi republiški dejavniki niso bili dovolj aktivni. Ones-naževalci se izgovariajo na pomanjkanje finančnih sredstev. to pa tolerirajo tudi inšpekcijski organi. Na rcpubliškem nivoju še ni vzpostavljen kataster onesnaževal-cev voda. ni še izdelana študija negativnih vplivov onesnaževanja na zdravje prebivalstva. GZS ni izpeljala postopkov za ravnanje s posebnimi odpadki, ipd. RepubJi.ški upravni organ je potreboval 8 lct. da je na pi)d)agi zakona o ravnanju z odpadki izdclal »Pravilnik o ravnanju s posebnirn/ odpadki«, ne ukrepa se za zmanjševanje hrupa v pro-metu. prepočasi sc sprejemajo občinski odloki o zaščili vodnih virov. niso vzpostavljeni občinski katastri onesnaževalc*v zraka. prav tako ne občinske skupnosti za varstvo zraka. Planski akti občin ne opredeljujejo zmanjševanja emisij SO, itd. Ker /e večina skiepov naravnana na spremljanje kazalcev ones-naževanja. delegacija ne vidi garancije. da se bodo zgodili kako-vostm premiki v varstvu okolja. Sklepi premalo zavezujejo k uresničevanju že sprcjetih sklepov skupščine, prav tako ne analizirajo učinkovitosti inšpekcijskih služb. Zato predlagajo, da bi Skupščina SRS vsaki dvc leti. občine pa vsako leto obravnavale varstvo zraka rn onesnaževalce le-tega. - K 5. točki: - SploSne pripombe KS Ljubo Scrcer. Komandanta Staneta 1. II in III. Dolomitski odrcd, Koseze. Edvard Kadelj, Bratov Babnik. Dravlje mcnijo, da je poročilo presplošno. predvsem zato, ker so problcmi stari že več let..niso dovolj pojasnjene posledice onesnaževanja in preventivni ukrepi za občane, ni podatkov o onesnaženosti zraka nad dopustno mejo v Ljubljani. premalo je poudarjena sanacija dose-danjega onesnaževanja, onesnaževalci so premalo zavczani k izde- lavi sanacijskih programov s finančno konstrukcijo. da bi lahko realno ocenili možnosti in roke za odpravo vzrokov. Formulacije. kot »je potrebno«, »morali bomo« so presplošne; KS Bratov Babnik podpjrajo zahtevo po strokovno usposobljenem delavcu v komiteju za urejanje prostora za ekološko problematiko. KUP delegacije zavezujejo. da ukrepe, ki so potrebni,' tudi realizira. - Konkretne pripombe: KS MEDVODE. Nezadostno je prikazano stanje vodotokov (Sora, Sava, čisiilna naprava na Brodu). seznam onesnažcvalce^ v občini dopolniti z Aero-papirnica Goričane. Color in Donit: izra-žajo (tudi KS P. Držaja) zahtevo po sočasnem uvajanju daljinskcga ogrevanja ob projektiranju novih sosesk. ocene o možnosti sana-cije ne postavljajo odgovorni dovolj ostro, idr. PODUTIK. Kot onesnaževalca zraka uvesti tudi CPL - Asfaltna' baza Podutik ter dopolniti poročilo s sanacijo peskokopa (Megra-dova jama). SORA: Zahtevajo meritve onesnaženosti podtalnice in predvi-deti ukrepe za izredne vodne razmere ob centralni deponiji Komu-nale Škofja Loka ob meji naSe občine. pri nasclju Dol. STANEŽIČE-MEDNO: Zahtevajo izgradnjo kanalizacije odpadnih voda v Stanežičah ter sprašujejo, čemu je namenjen kanal ob Celovški cesti. VIŽMARJE-BROD: V poglavje o varstvu voda vnesti njihovo KS. glede drevoreda ob cesti Ljubljana-Naklo pa zahtevajo čim-prejšnjo realizacijo. PRESKA: Konzorcij za ravnanje s posebnimi odpadki mora podajati poročilo vsakih 6 mesecev. vprašujejo tudi. kakšne so zmogljivosti kolektorja na Brodu in kaj je s priključitvijo medvo-ških OZD nanj. ŠENTVID: Opozarjajo na problem širjenja, divjib odlagališč odpadkov, problem hrupa ob avtocesti itd. MILAN MAJCEN: Poročilo ne podaja prikaza uresničevanja zahtevmestnegaokvirnegaprogramasanacijeokoljaizleia 1981 in tudi ne nalog. Ki jih je republiška>kupščina naložila občinam. Pfoblematiki varstva okolja doslej v občini ni bila posvečena ustrezna pozornost. zato predlagajo oblikovanje ustreznega pro-grama za izvedbo nalog varstva okolja v občini. Predlagajo. da skupščina zadolži IS SO. da ji v prihodnjem letu predloži celovito in podrobno poročilo o stanju, aktivnostih in ukrepih za varstvo okolja v občini. Kot hujša onesnaževalca zraka smatrajo tudi Alko in Slovin. KS SENICA - Isto kot KS Sora. V obširni razpravi, v kateri so sodelovali delegati KS Medvode. Sora, Edvard Kardelj. Vižmarje-Brod, Na jami, Gunclje-Male Vižmarje. Koseze, Dravlje, dr. Petra Držaja. Milan Majcen. pred-sednik zbora - tov. Izlakar in tov. Peter Ogorelec - predsednik KUP-a, je bilo izraženih veliko stališč, odprtih vprašanj in predla-gano več sklepov. Zato je predsednik zbora predlagal da se oblikuje medzborovska komisija za pripravo stališč in sklepov. le-te bo skupščina potrjevala na naslednji seji. ki bo 26. marca 1987. Na predlog predsednika zbora so delegati soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor sprejema predložcno tnformacijo o uresničevanju in izvajanju ukrepov za varstvo okolja '\ občini Ljubljana-Siška s stališči IS. občinske konference SZDL. OK ZKS. temeljnih dele-gacij KS in iz razprave. 2. V medzborovsko komisijo za pripravo sklepov in stališč zbor imcnuje naslednja delegata: - dr. Avguština Laha - Vladimirja Bertonclja. 3. Medzborovska komisija pripravi skupne šklepe in stališča. katere bodo zbori potrjevali na seji dne 26. marca 1987. 4. Zbor pooblašča delegate za republiško skupščino, da glasu-jejo za sprejem Poročila o stanju na področju razreževanja pro-blcma onesnaževanja okolja s tem. da uveljavljajo sprejeta stališča medzborovske skupinc delegatov. K 6. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložitcv je podal že na skupnem zasedanju pred-sednik Komiteja za urejanje prostora. tov. Peter Ogorelec. O tej točki so razpravljali: IS. Predsedstvo OK ZKS in Presedstvo OK SZDL. Njihova stališča so delegati prejeli na mizo. Pisne pripombe so posredovale skoraj vse delcgacije krajevnih skupnosti. Predvsem menijo, da je najbolj pereč problem spreje-manje prostorskih izvedbenih aktov. ker to zavira gradnjo in s tem razvoj KS. Ob tem sprašujejo glede posameznih ureditvenih aktdv za posamezna ureditvena območja. Velik problem je Vieurejena in neažurna zetnljiškoknjižna doku-mentacija in zavlačevanje postopkov zemljiškoknjižnih sprememb. 13 kar dodatno podaljšuje postopke in draži nameravane investicije v družbcnem in zasebnem sektofju. Delegacije menijo. da bi v poročilu. ki ga sicer sprejemajo. moralo biti več konkretnih podat-kov in odgovorov, kdaj so bili ali bodo prostorski akti naročeni in izdelani oziroma dani v javno obravnavo. Prav tako delegacije opozarjajo na varstvo kmetijskih zemljišč. vodnih virov in podtalnice. Vsc pripombc bodo posredovane Komiteju za urejanjc prostora oziroma izvršnemu svetu. da jih upošteva pri svojem nadaljnjem delu ter o tem sproti obveščata delegatsko bazo in krajevne skupnosti. Predsednik zbora je predlagal. da naj posamezne probleme prostorskega načrtovanja razrešujejo krajevne skupnosti v nepo-srednem sodelovanju s Komitejem za urejanje prostora (npr. ccnter Medvod, Stara Šiška, Šmarna gora in Tacen idr.). V široki razpravi so sodelovali Se delegati KS Sora. E. Kardclja. Hinka Smrekarja, Medvode. iVlilana Miijcna. Na jami in tov. Ogorelec, ki je sproti odgovarjal na posamezna vprašanja ozirorna pojasnjeval problematiko sprejemanja prostorskih .izvedbenih aktov ter monopolističen odnos strokovnih institucij (ZIL. LUZ, Regionalni zavod za varstvo nafavne in kulturne dediščine). ki morajo pripraviti strokovne podlage za izdelavo prostorskih aktov oz. same akte. Te institucije se nčodgovorno obnašajo do priprave aktov. za katerih izdelavo so pooblaščenc, akti niso usklajeni z družbenimi plani, njihova izdela\ia pa kasni in je čedalje dražja. Delegatka KS Na jami je grajala prepogoste kadrovske spre-membe na funkciji predsednika komiteja, kar ob šibki kadrovski zasedbi tega upravnega organa vsekakor negativno vpliva na kon-tinuiteto pri reševanju problematiiie urejanja prostora. V odgovoru je tov. Maruška Letnar pojasnila zahtevnost oprav-Ijanja te funkcije ter (ne)moč vplivanja na hitrost in kvaiiteto izdelave prostorske dokumentacije, kar v veliki meri vpliva na pogoste kadrovske spremembe. Po razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor sprejema gradivo o problematiki urejanja prostora v občini Ljubljana-Šiška s stališči izvršnega sveta, OK SZDL, OK ZKS. pripombami delegacij in iz razprave. 2. Zbor ugotavlja, da pomanjkanjc prostorske dokumentacije in nesistematičen pristop pri poseganju v prostor povzročata veliko nezadovoljstvo med občani in slabita politične razmere v občini. Zato zahte*a dosledno izvajanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov tcr pospešitev strokovne pripravc izvedbe-nih dokumentov. 3. Zbor predlaga, da je potrebno postopke za pridobitev potrebne dokumentacije investitorjem poenostaviti in skrajšati. 4. Zbor poziva organizacije ždruženega dela v občini, da skladno s prostorsko zakonodajo temeljito in realno pripravijo svoje investicijske in razvojne programe, glede na dolgotrajen proces priprave in sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov. 5. Zbor zahteva od IS občinske skupščine, da mu poroča, kaj namerava storiti. da se pospeši priprava prostorskih izvedbenih aktov. Izvršni svet naj sproži vprašanje odgovornosti strokovnih institucij, ki so dolžne pripravjjati strokovne podlage za prostorske izvedbenc akte ter drugih sodelujočih institucij v predhodnih postopkih, ki nepravočasno ali nekvalitetno izpolnjujejo poverjena opravila in naloge. K 7. točki doevnega rcda: Uvodno obrazložitev je že na skupnem zasedanju podal tov. Vladimir Košir, predsednik Komiteja za družbene dejavnosti. O tej točki so razpravljali: Izvršni s\'et, Predsedstvo OK ZKS, OK SZDL ter Predsedstvo OS ZSS. Stališča so delegati prejeli na mizo. Pisne pripombe so posredovaJe delegacije krajevnih skupnosti: Koseze. Sentvid, Edvarda Kardelja. Dravlje in Milan Majcen. ' Delegacije menijo, da je poročilo nckoliko optimistično zastav-ljeno. vcndar brez konkretnih predlogov akcij za izboljšanje stanja v združenem delu. zaostritve odgovornosti za razvoj in nivo inven-tivne dejavnosti, prav tako pa opozarjajo na neracionalno organizi-ranost na področju raziskovanja ter predlagajo združitev ORS na mestnem nivoju. Problemi se pojavljajo pri nagrajevanju inovatorjev (tudi zaradi ncodgovornosti vodilnih delavccv in strokovnih služh za to dcjav-nost), opozarjajo na nujnost izpopolnjevanja znanja že zaposlenih dclavcev ter potrebo po izmenjeviinju izkušenj z dnigimi okolji. Ugotavljajo. da ima inovativna dejavnost prcmalo spobud ter da je družbena zavcst o njeni pomcmbnosti še prenizka oz. prcmaio razvita. Poročilo bi moralo konkretncje prikazati rczultatc po posamez-nih OZD. pohvaliti naprednejšc innavcsti tislc, ki tej dejavnosli 14 posvečajo premalo pozornosti. KS Milan Majcen predlaga, da bi v bodoče tako poročilo skupš-čina obravnavala skupaj z ORS kot četrtim zborom. Enako stališče je zavzei tudi IS občinske skupščine. V razpravi so sodelovali: delegat KS Dravlje, Tov. Grželj — predstavnik ORS Šiška. predsednik komiteja za družbenc dejav-nosti. tov. Košir ter predsednik zbora. Razprava je potekala ipredvsem o organiziranosti SIS za raziskovanje v Ljubljani in o (ne)smotrnosti nadaljnjega obstoja občinskih raziskovalnih skup-nosti. Po razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor sprejema gradivo o inovacijski dejavnosti ter pogojih inovativne dejavnosti v občini Ljubljana-Siška s stališči IS. OK SZDL, OK ZK.S. OS ZSS. pripombami delegacij in iz razprave. 2. Zbor meni. da prcdloženo gradivo vsebinsko povzema najpo-membnejše sklope in ključne probleme s področja inovativnc dejavnosti v občini o katerih je občinska skupščina razpravljala in sklepalavletu 1984in 1985. Ugotavlja.dajcobčinskaraziskovalna skupnost v letu 1986 intenzivirala sodelovanje z organizacijami združenega dela na celotnem področju raziskovalne in incivativne dejavnosti, kar se odraža tudi v podeljenih priznanjih in drugih aktivnostih raziskovalne skupnosti. 3. Kljub nekaterim doseženim rezultatom na inovativnem področju v letu 1986 pa zbor predlaga, da občinska raziskovalife skupnost izdcla celovito analizo o raziskovalni in inovativni dejav-nosti v občini s poudarkom na prikazu vlaganj združenega dela v raziskovalno delo posameznih inovacij in njihovega prispevka oz. vplivanja na povcčanje produktivnosti. Analizo sc posrcduie v obravnavo skupščini v začetku leta 1988 in ORS, kot četrtcmu zboru skupščine občine Ljubljana-Šiška. 4. V organizacijah združenega dela je še naprej poirebno vzpod-bujati potrebo po razširitvi inovacijske dejavnosti, v letnih hilan-cah izkazovati dohodek od inovacij ter soudeležbo inovatorjev pri doseženem inovacijskem dohodku; izpostaviti odgovornosl poslo-vodnih organov za razvoj inovalivne dcjavnosti ter lc-to ustrczno vključiti v kriterije kadrovske politike. Za doseganje ustreznejših rezultatov na področju inovativne dcjavnosti pa je potrebno poleg odgovornih dejavnikov v združenem delu in SIS za raziskovalno dejavnost spremeniti odnos do inovacij tudi v skupščini občine. izvršnemu svetu in dmžbenopolitičnih organizacijah. Inovatorstvo je potrebno še bolj povezovati v občinsko in mestno raziskovalno skupnost ter najbolj prizadevnim inovalorjem podeljevnti druž-bena priznanja. V poročilu bi bilo potrebno navcsti tudi tiste organizacijc zdniženega dela. ki tej dejavnosti posvečajo premalo pozornosti ter sprotr^o dograjevati samoupravne splošne aktc. Inovacijski sistem mora postati del poslovnega sistema vsake orga-nizacijc združenega deia. 5. Posebno pozornost je potrebno ob spremembah in dopolni-tvah zakona o združenem delu posvetiti dograjevanju določb. ki se nanašajo na urejanje inovativne dejavnosti (s poudarkom na izka-zovanje inovacijskega dohodka in ekonomskim vzpodbudam za uveljavljanje inovativne dejavnosti v organizacijah združcnega dela). 6. Proučiti je potrebno dosedanji sistcm zbiranja in uporabe podatkov ter ga poenotitt tako. da bo uporaben tudi za občine. K 8. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložitev je že na skupncm zasedanju podal lnv. Aleksander Vavpotič - vodja službe za finance ln proračun. Gra-divo jc bilo objavljeno v delegatskem gradivu SML. Dclcgacije niso posredovale pisnih pripomb, prav tako ni bilo razpravc. zato so delegati z enim vzdržanim elasom sprejeli naslednja SKLEPA.* 1. Zbor sprejema predlog dbgovora o obiikovanju in razporeja-nju srcdstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za lcto 1987. 2. Zbor za podpisnika dogavora pooblašča tov. Rada Rotcrja. predsednika &kupščine občine Ljubljana-Šiška. K 9. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložitev je že na skupnem zascdanju podal tov. Vavpotič - vodja službe za financc in proračun. Pisnc pripombc so posredovale dclegacije KS Šentvid, Preska. dr. Pclra Držaja in Dolomitski odrcd. Nanje je na scji odgovoril tov. Vavpotič. Na vprašanja o posameznih postavkah proračuna jc odgovoril. da sc iz proračuna nc financirajo dmštva. da so v predlogu podanc lc spremembc. ki so nastale od osnutka ter da srcdstva za dc!i> računovodstva KS obsegajo samo materialne stroškc. osebnc dohodke ter amortizacijo. Dclegat KS Vižmarjc-Brod jc posUivil vprašanje financiranja Skupnosti Slovenskih občin tcr Skupnosli občin Ijubljanskc regijc. Po razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Zbor sprejema predlog odloka o proračunu občinc Ljubljana-Šiškaza leto 1987. 2. Zbor zahteva od Skupnosti občin ljubljanske regije in Skup-nosti slovenskih občin poročilo o njihovih nalogah ter o opravlje-nem delu tcr financiranju v letu 1986. K 10. točki dnevnega reda: Pisne pripombe sta posredovali KS dr. Petra Držaja, ki meni, da so odškodnine za spremembo namembnosti odločno prenizke; predsednik IS SO tov. Peter Hočevar je pojasnil, da je višina odškodninc v predlagu odloka usklajena z republiškimi kriteriji ter enaka kot v osnutku. KD Milan Majcen pa zanimajo podatki o višini sredstev, ki se bodo zbrala na podlagi tega odloka ter o njihovi porabi. Na to vprašanjc je okvirno odgovoril tov. Ogorelec, predsednik KUP-a, nakar je delegat predlagal. da se v bodoče ob sprejemanju vseh odlokov, s katerimi se nalagajo finančne obveznosti, prcdložijo tudi podatki o predvidenem obsegu zbranih srcdstev in nainen porabe. Po razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Zbor sprejema Predlog odloka o spremembah odloka o odškodnini zaradi sprememb namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda. 2. Kmetijsko-zemljiška skupnost naj zboru posreduje poročilo o zbiranju in porabi sredstev v letu 1986. K 11. točki dnevnega reda: O tej točki je ražpravljala statutarno-pravna komisija, ki pred-laga redakcijsko spremembo v preambuli odloka ter v primeru nebistvenih pripomb na osnutek odloka njegovo prekvalifikacijo v predlog in njegov sprejem. Stališča so delegati prejeli na mizo. Delegacije niso poslale pisnih pripomb, nihče pa se tudi ni prijavil k razpravi. Zato so delegati prešli na glasovanje in soglasno sprejeli naslednj^ SKLEPE: Zbor sprejema osnutek odloka o prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom na območju občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, s tepi da sc v preambuli odloka v oklepaju za številko »42/76« doda: »in 15/84«. 2. Zbor sprejema prekvalifikacijo iz osnutka v predlog odloka. 3. Zbor sprejema predlog odloka. K 12. točki dnevnega reda: - k 3.a in 3.b) točki: PROGRAM NALOG IN FINANČNI NACRT SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ MESTA LJUBLJANE ZA LETO 1987 O tej točki sta razpravljala izvršni svct - stališča so delegati prcjcli na mizo in KO za urejanje prostora, varstva okolja, komu-nalna in stanovanjska vprašanja pri P OK SZDL — z njegovimi stališči so bili delegati seznanjeni ustno na seji. Pisne pripombe so posredovale delegacije KS: STANEZIČE-MEDNO: vprašanje v zvezi z območjem ŠS 6/7 Medno glede nameravanih posegov in rokovne opredelitve ureja-nja je odgovorjeno v stališčih izvršnega sveta, ki so jih delegati prejeli na mizo, bo pa tudi pisno posredovano. DRAVLJE: Na vprašanjc, kaj obsega ureditveno območje Dravlje ŠI 4/1 Šentvid bo odgovoril KUP pisno. K finančnemu načrtu pripominjajo, da stopnja prispevka za zbiranje sredstev ni realna. V razpravi je tov. Maruška Letnar - podpredsednica IS pove-dala, da bo odlok o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovcdi graditve ali spremembe kulture zemljišča kmalu predla-gan skupščini. saj je akcijski program o pospcšitvi stanovanjske gradnje bil nedavno sprejet. Odlok o prenehanju lastninske pra-vice pa bo zahteval temeljitejšo predpripravo in usklajevanje. Povedala je tudi, da je nujno potrebno čimprej sprejeti program nalog in finančni načrt sklada, če želimo, da se še v letošnjem lctu realizira predvidena priprava stavbnih zemljišč, ki je predpogoj kakršnekoli graditve. - k 4. točki: PREDLOG ODLOKA O OSKRBI Z VODO O tej točki jc razpravljal izvršni svet, ki predlog podpira, obe-nem pa predlaga amandma redakcijskega značaja k 3. točki 30. člena predloga odloka. Stališča so delegati prcjeli na mizo. Pisno pripombo jc poslala delegacija KS Medvode (glede obvez-nosti Vodovoda Kranj do odjemalcev na območju Medvod) -odgovor bo posredovan pisno. KS Na jami je na seji posredovala amandma k predlogu odloka, ki se glasi: »Za prvini odstavkom 28. člena se doda nov odslavek, ki glasi: »»Določilo 8. točke prej&njega odslavka se ne uporablja za skup-nost stanovalccv, ki računa ni mogla plačati delno ali v celoti, če je . ravnala po določilih 1. odstavka 51. flena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list št. 3/81)« Amandma utemeljujejo s tem, da skupnosti stanovalcev oz. stanovanjski hiši grozi prekinitev dobave vode tudi če lc določeno število stanovalcev ne poravna svoji(i finančnih obvežnosti. V razpravi je bilo pojasnjeno, da je amandma neutemeljen, zato ker zakon o stanovanjskem gospodarstvu dovolj jasno ureja raz-merja med posameznimi uporabniki vode in upravljalcem vodo-voda. Zato so se delegati na seji zbora izrekli proti sprcjemu amandmaja, prav tako tudi delegati ostalih dveh zborov. Dclega-cija bo prejela tudi pisni odgovor od KUP-a. Prisotni delegati so bili seznanjeni, da sta ostala dva zbora, ki istočasno zasedata, sprejela amandma k 28. členu odloka, ki glasi: »V 28. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da glasi: Upravljalec lahko na stroške uporabnika, po predhodnem pisnem opominu, z obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih primerih: . . .« , Obrazložitev: Delegati menijo, da je zaradi življenjskega pomena oskrbe z vodo potrebno pred prekinitvijo dobave vode opomniti odjemalca na nepravilnosti, saj ima lahko prekiniiev dobave vode hudc posledice z zdravstvene in higienske plati. Delegati so amandma izvršnega svpta, ter amandma K 28. členu z glasovanjem sprejeli. -k 15. točki: ' PREDLOG ODLOKA O ODVAJANJU ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA O tej točki je razpravljal izvršni svet, ki predlaga amandnva redakcij^kega značaja k 3. točki 38. člena. Prisotni so brez raz-prave izglasovali predlagani amandma. - k 7. točki: OSNUTEK ODLOKA O VIŠINI TURISTIČNE TAKSE ZA ZAČASNO BIVANJE NA OBMOČJU LJUBUANSKIH OBČIN Pisne pripombe sta poslali delegaciji KS Komandanta Staneta II in dr. Petra Držaja, ki se ne strinjata s tako visokim povišanjem takse, menita pa tudi, da je višina takse za tujce ugodnejša kot za domače turiste. V razpravi je bilo pojasnjeno, da odlok velja za leto 1988 ter tako ob znani visoki inflaciji taksa realno ne bo tako visoka. Delegati so se strinjali s prekvalifikacijo osnutkaodloka v pred-log-odloka in njegovim sprejemom. - k 10. ločki: OSNUTEK ODLOKA O UVEPBI POSEBNEGA PRI-SPEVKA IZ DOHODK.A ZA VZDRŽEVANJE 1N OBNAV-UANJE KOMUNLALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV SKUPNE RABE NA OBMOČJU LJUBUANSKIH OBČIN. O tej točki je razpravljal izvršni svet, ki ppdpira sprcjem osnutka odloka (njegova stališča so delegati prejeli na mizo) in KO za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalna in stanovanjska vprašanja pri P OK SZDL, ki dvomi v utemeljenost uvedbe tega prispevka z vidika Ustave SRS, interventnih zakonov in novega zakona o sistemu obračuna dohodka. Ob tem ima nekatere kon-kretne pripombe in vprašanja. Z njegovimi stališči so bili delegati seznanjeni ustno na seji. Pisne pripombe so posredovale delegacije krajevnih skupnosti: Stanežiče-Medno: Menijo, da je stopnja 0,6% previsoka glede na predloženi program in predlagajo 0,3%. Dolomitski odred: menijo, da so obrazložitve presplošne, zato ne morejo presojati realnosti ovrednotenja storitev oz. opravlje-nega dela. Sentvid: sprašujejo zakaj so v planu tudi cestni objekti, zakaj so upoStevane le zelenice v novih soseskah in kako to, da ni uvrščena med naloge tudi sanacija Celovške cesie. Milan Majcen: v gradivu pogrešajo stališča k temu aktu s strani pristojnih samoupravnih organov KSLO. Zato se z osnutkom odloka ne strinjajo. Tako stališče so zavzelr zatadi prcvciikega obremenjevanja gospodarstva ter obrtnikov tudi delegati KS Hin-sko Smrekar, Komandanta Staneta III, Dravlje in Bratov Babnik. V rapravi so sodelovali delegati KS Milan Majcen, Dr.avlje, Gunclje-Male Vižmarje (njihovi delegati mso ptejeli delegatskega gradiva SML), zato so se glasovanja o njem vzdržali) ter tov. Maruška Letnar. 15 Po razpravi so delegati s tremi vzdržanimi glasovi sprejeli na-slednje SKLEPE: 1. Zbor pooblašča delegate. da glasujejo za sprejem predlaga-nihgradiv, razen za sprejein točke 10, ki je ne podpirajo. Kostalim gradivom zbor pooblašča delegate. da uveljavljajo podane pri-pombc oz. amandmaje do posameznih gradiv. 2. Stališča pripravi sekretariat skupščine. 3. Delcgati za sejo ZO SML, ki bo 5. marca 1987 iz zbora so: -Košir Anton - KS Komandanta Staneta I - Mulej Matci - KS Hinko Smrekar in ' - Mis Matija - KS Pirniče K 13. točki dnevnega reda: Soglasno so delegati sprejeli naslednje : SKLEPE: 1. Tov. KomacTatjano, roj. 3. 10. 1953, stanujočo v Ljubljani, Chengdujska 8, se razreši funkcije tajnika zbora krajevnih skup-nosti. 2. Tov. Makovecki Bojana, roj. 17. 2. 1954, stanujočega Reška 35, Ljubljana se imenuje za tajnika zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana-Šiška. 3. Tov. MerjasecSlavko, roj. 1943,stanujočovLjubljani, Dolo-mitska 10, članico delegacije KS Dolomitski odred se kot delegata SO Ljubljana-Šiška imenuje v Svet Doma starejših občanov Marija Draksler-Marjana. 4. V Kmetijsko-zemljiško skupnOst občine Ljubljana-Šiška se imenujejo: ' - Pavlic Vladimir. roj. 1959, KV električar, stanujoč v Medvo-dah, Sp. Pirniče 69, član delegacije Mercator Hoteli Gostinstvo TOZD Ilirija. - Prezclj Marko, roj.1949, dipl. ing. agronomije, stanujoč v Trzinu, Mlakarjeva 26, član delegacije Pivovarna Union gospodar-ski sektor - Jenko Boris, roj. 1938, strojni tehnik, stanujoč v Ljubljani, Ul. bratov Babnik 34, član delegacije KS Bratov Babnik - Zavrl Janez, roj. 1958 kmetovalec, stanujoč v Ljubljani, Medtio 9, član delegacije K.S Stanežiče-Medno - Mencinger Jože, roj. 1933, ing. org. dela.stanujočvLjubljani, Ane Ziherlove 6, delegat v družbenopolitičnem zboru 5. Tov. Bogataj Franci, roj. 12. 2. 1948, ing. fizike. stanujoč v Ljubljani, Brilejeva 12, član delegacije Iskra Center za elektroop-tiko in tov. Dragoš Ljubomir, roj. 19. 3. 1940, dipl. ekonomist, vodja službe prodaje za posebne namene, stanujoč v Ljubljani, Bratov Učakar 14, član delegacije PAP TOZD Razvojni inštitut se imenujeta v svet Iskra DO Avtomatika - TOZD Razvojni inštitut v širši sestavi. 6. Tov. Kopač Drago, roj. 1929, delovodja elektro stroke, stanujoč Vaše 44, Medvode, član delegacije Savske elektrarne TOZD elektrarna Medvode se kot delegata skupščine občine Ljubljana-Šiška imenuje v Delavski svet Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj TOZD Vodovod-Kanalizacija. 7. Tov. Krivic Lojze, roj. 1954. ing. strojništva, stanujoč v Ljubljani, Prušnikova 23, član delegacije KS Šentvid se kot delegat SO Ljubljana-Šiška imenuje v Svet vzgojno varstvene organizacije Rezke Dragarjeve. 8. V skupini delegatov za delegiranje delegatov v ZO Skupščine SRS se razrešijo: - Cimerman Andrej, roj. 1948. stanujoč Novo Poljc, c. 111/26, delegat DPZ - FrolovNina, roj. 1955, stanujoča Glinškovapl. 29, Ljubljana, delegat DO Gorenje Tiki, - Kovačič Božo, roj. 1940, stanujoč Ul. bratov Učakar 68, delegat KS Koseze, - Kuder Marija, roj. 1945, stanujoča v Ljubljani-Šentvid, Ul. ppegnancev 16, delegat DPZ - Kump Rudi, roj. 1926, stanujoč v Ljubljani, Stari trg 6, član delegacijc Iskra Elektrozveze - Lesar Ivanka, roj. 1923 stanujoča v Lj.-Šentvid, Prušnikova 58. članica delegacije KS Šentvid in izvolijo: - Braune Jancz, roj. 1964, študent Pravne fakultete, stanujoč Pod hribom 64 a, Ljubljana, delegat DPZ - Davidovič Klavdija, roj. 1926, upokojenka, stanujoča Šišen-ska 33, L.jubljana, članica delegacije KS Zg. Šiška - Korcnčan Lučka, roj. 1941, tckstilni tehnik, stanujoča v Ljub-Ijani, Vojkova 4. članica delcgacije DO Rašica DSSS - Markič Vlado, roj. 1951, ekonomist, stanujoč v Ljubljani, Tesnikova 76 b. član dclegacije 1MP DO IKO DSSS - Roter Rado. roj. 1927. dipl. politolog, slanujoč v Ljubljani, Cetovška 189, delegat DPZ 16 — Opresnik Bogdan, roj. 1935, dipl. ing. gozdarstva. stanujoč v Ljubljani, LJl. bratov Babnik 42, delegat KŠ Bratov Babnik. Seja je bila končana ob 20.30. TAJNIK ZBORA PREDSEDNIK ZBORA Bojan Makovecki, 1. r. Alojz IZLAKAR, I. r.