Pravkar IZŠLO P^ttfOPEKT UGOTAVLJANJA KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI V DELOVNI ORGANIZACIJI ■f ; . - : . ■ Sv ; ' V zbirki Pogovori 67 1 cc MiKARMA 6 SIJE ffUHL O vodotopna barva za zid Pustite, da vam VO-BA obarva stanovanje! Z vašo spretnostjo bo to dvakrat preprosto! — DELAVSKA ENOTNOST . SOBOTA, 12. AVGUSTA 1967 Št. 31, leto XXVI niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii!!iii™ I DOVODNI KANAL - KMALU NARED I delavska enotnost V AKCIJI Nekatera protislovja llllllllllllllllllll!lllllllllllllllllll!l!llll!!lllllllllllllllllllllllllll!ll in nerešena vprašania HlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllll v devizni participaciji iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Trenutno največje slovensko gradbišče HE Srednja Drava I počasi dobiva svojo bodočo obliko. Minuli teden so delavci Tehnogra-denj, ki gradijo to elektrarno, praznovali v Zlatoličju malce nenavaden »li-kof«. Proslavili so namreč konec del pri polaganju obloge dna dovodnega kanala za novo hidrocentralo Srednja Drava I. Kanal za hidroelektrarno Srednja Drava I je dolg 17 kilometrov, njegovo dno pa je široko 20 metrov. Delavci Tehnogradenj so vanj v dveh slojih, debelih skupno 13 centimetrov, vgradili 360.000 kvadratnih metrov betona in porabili kar tisoč vagonov cementa. Preosta- lo pa je še betoniranje 590.000 kvadratnih metrov brežin kanala, ki je prav zdaj v polnem teku in bo predvidoma končano v začetku druge polovice prihodnjega leta. Ko bodo tudi ta dela končana, bo celotna betonska površina kanala obsegala 1,100.000 kvadratnih metrov, kar je približno Devizni režim Še tta prepihu Turistična sezona se nagiba v drugo polovico in zato naključje, da smo se v laših prispevkih spomnili delovnih organizacij, ki so u$tvarile znaten izkupiček da turističnem trgu, vendar iitfl teh zaslug v naši družbi še nismo znali ovrednoti. Ko bomo z debelimi c^Kami pisali o letošnji de-v'*ni turistični beri, bomo Vendarle morali razmisliti !udi o tem, da bi bila lahko večja, če bi znali spodbuditi podjetja za še večji d®vlzni priliv. V današnjem in hkrati Zadnjem prispevku na temo ^eKatera protislovja in nerešena vprašanja v devizni Participaciji« smo zaprosili *a sodelovanje nekatere Predstavnike republiških organov. k ^nimo osnovne ugotovitve krvth treh prispevkov. • Trgovina, ki ima zasluge ^ ® % realiziranega turistične- Prometa, ne dobi niti centa tlorn- tzvoz, čeprav prodaja na tu**lačem trgu celo draže kot na primer v restavracijskih podjetjih, kajti kdo bo kontroliral, ali je gost pojedel zrezek kot domačin alt kot tujec?! Za skupino turistov, ki poravnavajo račune z »vpucherji« (s turističnimi čeki), participirajo gostinci - restavraterji pri davčnem iztržku, medtem ko pri' individualnih gostih, ki plačujejo (Nadaljevanje na 6. strani) BOMO SLEDNJIČ LE DOČAKALI SPREMEMBO V DEVIZNEM REŽIMU - NA BOLJE SEVE?! Vnovič pogreta resnica enako površini avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb. Z novim specialnim fini-šerjem za betoniranje dna in brežin kanala dela hitro napredujejo. Samo v juniju in juliju letos so zbetonirali delavci Tehnogradenj 120 tisoč kvadratnih metrov dna in brežin kanala ter hkrati s tem postavili »državni« dnevni dolžinski rekord betoniranja: v enem dnevu so zbetonirali 560 dolžinskih metrov betonskega traku, širokega deset metrov. Oktobra letos v Tehno-gradnjah pričakujejo iz Zahodne Nemčije še en moderen finišer za poševno betoniranje, tako da bodo od tedaj dalje brežine kanala še vetiko hitreje »oblagali« z betonom. Zato tudi na gradbišču prepričljivo zatrjujejo, da bodo kanal zgradili v predvidenem roku, to je do konca prvega polletja prihodnjega leta, ko bo dograjena tudi strojnica nove dravske hidroelektrarne Srednja Drava I. -ju- lll!lllll!ill!llll!llllllllllllllllll!lllllll!!!lil!ll!!l!l!l!!!lll!ll>!lll!lllllill>lll!ill VELETRGOVINA mercofor i Naša tekstilna industrija je že zahripana od neučinkovitega in nenehnega pritoževanja. Životari, rada bi pa živela. Ne domišljam si, da jo bo tole moje pisanje ozdravilo, znak solidarnosti s prizadetimi pa najbrž le je, hkrati pa upam, da bo vsaj malo podobno raketi, ki naj vsaj malce osvetli čedalje bolj zamračeno tekstilno obzorje. Predstavniku Tekstilne tovarne Prebold so v ljubljanskem Tekstilu bahavo razkazovali bogate zaloge uvoženega blaga. Obiskovalec si je ogledal vsbladiščeni tuji tekstil, nato pa pripomnil: gostinstvu odmerjajo ah)em. V ,‘cne “devizne porcije«, kajti ty. ■* turistični dejavnosti vlada flyftv*ak°niti devizni red, da so devizne participacije šaha jtotellrji, preostali gostinci s4ivi.r0',Wo za »izvozni zrezek« *!>0 dinarje. to ? V storitveni obrti vedo le Vji * rezervnih delov brez delti vendar vgradijo mehaniki ~*ervnl del v tujčev avtomo-hijgA dinarje, saj se ve, da je tiya ®ekie pri nas že zamenjal -v jj plačilna sredstva za naša. se torej ]a> vendar jih ne preštelo ki posredno prodaja- lk- meril za devizno * ^RTICIP ACIJ O? iijli . tem bežnem našteva-^Zr>ih °^'tno, da z delitvijo de- V sredstev nekaj ni v re- *ho gospodarski zbornici so ^ki sobesedniki z odigo- th g. ndar presenetili. Na sve-w ieaf0s^ns*vo so razložili, da ,osnove za obračuna-devizne participacije, n* — Ali veš, da je danes deseta obletnica, odkar varčujena za stanovanje! Karikatura; ANDREJ NOVAK »Ja. veliko ste uvozili, toliko, da mi ne bomo imeli ne dela, ne denarja.« Njegovo puščico pa so v Tekstilu zavrnili: »Ne spuščajmo se na področje, ki ga sami ne bomo uredili.« Anektoda je stara nekaj tednov. njena sol pa je še vedno uporabna. Uvoženo tekstilno blago je za trgovino še vedno močan magnet, zlasti če izdelke dobi po dumpinških cenah. Mislite, da jih ne dobi? Vprašajte tekstilce v Preboldu. Na milijone rut so izdelali in prodali letno, dokler trgovci niso napolnili prodajnih polic z madžarskimi rutami, za katere so dali toliko, kot stane naše proizvajalce samo material .. Seveda jih niso prodajali po smešno nizkih cenah, ampak po »normalnih« in zaslužek spravili. No, takšnele zlate jame se še lahko odprejo, kajti pri nas nismo tako solidarni do domače industrije kot v drugih državah, ki er dajo na indeks vsako tuje podjetje, ki s pretirano nizkimi cenami napravi zmedo v prodaji domačih izdelkov... Takle dumpinški uvoz je lahko prava katastrofa za ozko specializirano tovarno. Kvalitete uvoženega blaga namreč nihče ne kontrolira, medtem ko se morajo domači tekstilci ravnati po JUS. vrhu tega pa tekstilno industrijo se vedno veže prisilni jopič kontroliranih cen. (Nadaljevanje na 6. strani) IMPORT—EXPORT NUDI VEDNO SVEŽE SADJE IN zelenjavo: 7 dni v sindikatih ►Vrb a mt cTATnrr^ Majda Gulič, blagajničarka občinskega odbora Društva upokojencev Slovenije v Kopru • Zaradi milega podnebja si marsikateri upokojenec izbere prav vaše mesto za prislužen oddih po dolgih letih trdega dela. Zato je v Kopru število upokojencev razmeroma večje kot drugod, društvo pa gotovo močnejše. Zanima nas predvsem, kaj nudi društvo svojim članom ...? Upokojencev je na Koprskem zares veliko, kljub temu pa Šteje naše društvo komaj 400 članov. Tisti z visokimi pokojninami namreč menijo, da od društva nimajo česa pričakovati. Zato so naši člani v glavnem le upokojenci s skromnimi prejemki, ki jim še tako drobne usluge že veliko pomenijo. Kaj nudi društvo našim članom...? Se zdaleč ne vsega, kar bi si želeli. Naše materialne možnosti so namreč minimalne, zato si ni tako težko predstavljati, da ne moremo dati od sebe ne vem česa. Razpolagamo namreč le z delom članarine, del pa gre za list Upokojenec, ki ga prejema sleherni član društva. Občasno pa organiziramo izlete in pri tem iščemo možnosti, da bi bile usluge čim bolj cenene, izleti pa čim mi-kavnajši. Letos smo organizirali že tri izlete, v načrtu pa sta še izlet v Benetke in izlet v hribe. Vsekakor moram omeniti, da posredujemo našim ljudem tudi posojila za adaptacijo stanovanj, vendar le v višini do enega milijona, in še to v zelo omejenem številu. Najbolj pogosto pa pomagamo svojim članom z najrazličnejšimi nasveti, s pisanjem priporočil in prošenj, saj že s tem marsikomu precej koristimo. Ivan Istenič, tajnik občinskega odbora Društva upokojencev SRS na Vrhniki O Kaj bi lahko povedali o delu vaše organizacije? S tremi milijoni S-dinarjev kredita, ki nam ga je odobrilo republiško društvo upokojencev in s prostovoljnim delom ter s prispevki naših članov smo si pred tremi leti zgradili dom, kjer se lahko shajamo in zabavamo. Imamo tudi balinišče in bife, ki kar dobro .nese’. Zato bomo naš dolg lahko poravnali že do konca naslednjega leta. Potem bomo, vsaj upam, lahko članstvu nudili še kaj več, kot jim lahko .nudimo zdaj; ko jim konkretno pomagamo predvsem pri urejanju njihovih pokojninskih zadev. Predvsem mislim na finančne podpore, ki bi jih mnogi bili zelo potrebni. Čeprav smo namreč po višini pokojnin med boljšimi občinami, povprečje naših pokojnin ne presega 43.000 S-din. Vsako leto za prvi maj in za Silvestra obiščemo naše bolne člane, ki se jih takrat spomnimo tudi s skromnimi darili. Tako jim pomagamo pregnati občutek, da so osamljeni in pozabljeni. Na leto priredimo tudi nekaj izletov. Poln avtobus naših članov smo letos že odpeljali v Trst in Gorico; zdaj zbiramo prijave za izlet na Plitvička jezera, v Metlifco in Kumrovec. Še to: iz sredstev stanovanjskega prispevka od pokojnin smo pred kratkim kupili 4 stanovanja, da bi tako pomagali pri razreševanju perečih stanovanjskih problemov. Ko se bo spe* nabralo nekaj sredstev, pa mislimo našim članom odobriti tudi posojila za adaptacije in popravila njihovih stanovanj. Ludvik Štih, predsednik občinske podružnice Društva upokojencev Slovenije na Viču • Povejte, prosim, kaj je v zadnjem času napravila vaša podružnica za svoje člane. Po pravici povedano, ne prav veliko. Lani smo razdelili najrevnejšim viškim upokojencem zimsko pomoč, ki je bila žal le simbolična, po 5000 S-din, ali kakšen tisočak več, letos v septembru pa bomo organizirali izlet v Logarsko dolino. Na kakšen odziv bo izlet naletel med upokojenci, ne vem. Stari upokojenci morajo vsak dinar nekajkrat obrniti, predno ga zapravijo, ko pa so pokojnine tako nizke. Če pa bo zanimanje, bomo izlete še prirejali. S 25 milijoni, ki nam jih je dal Zavod za socialno zavarovanje, smo za prvo silo rešili stanovanjske probleme noibolj ogroženih upokojencev, v obliki posojil, z drugimi 26 milijoni, ki jih imamo še obljubljene, pa se bomo verjetno obrnili na podjetje Dom, ki nam je pri gradnji stanovanj za upokojence pripravljeno priskočiti na pomoč. Za druge oblike sodelovanja pa med našimi člani ni zanimanja. Večina jih dela v družbeno političnih organizacijah na svojem terenu, nekateri upokojenci pa se za nobeno stvar ne zanimajo in sodelovanje ,z nami, žal, odklanjajo. nama ikutzcu NA.IVEC.JA VELEBLAGOVNICA v SLOVENIJI VAS VABI. DA JO OBIŠČETE Obiščite tudi naši poslovalnici, ki sta tudi v središči Ljubljane: blagovnico s stanovanjsko opremo pri Tromoslovju (VVolfova 1) in blagovnico konfekcije -Elita-. Čopova ulica 7 rsAAAAAAAA/WNAAAAAAyWW\AA/W\AAAC^kAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/NAAAAA/WSAAAAA/VWSAAAAA. Pravkar izšlo! j l V 16. zvezku zbirke Pogovori 67, ki jo izdaja Delavska enotnost, l \ je izšel priročnik: < ? Boris Strohsack: \ POSTOPEK ZARADI UGOTAVLJANJA KRŠITEV DELOVNIH I l DOLŽNOSTI V DELOVNI ORGANIZACIJI \ I (DISCIPLINSKI POSTOPEK) l > NEKAJ BESED 0 TEJ BROŠURI: < < Temeijni zakon o delovnih razmerjih sicer ureja odgovornost delavca proti delovni S s skupnosti, vendar pa so njegova določila zelo okvirna: Tudi to pomembno vpra- č šanje morajo delovne skupnosti urejati same s svojimi splošnimi akti. Ta naloga > > pa je za marsikatero delovno skupnost težavna, še posebej pa za manjše delovne > jj skupnosti, ki nimajo strokovnjaka — pravnika, da bi splošna načela o odgovornosti z > delavca za kršitve delovne dolžnosti konkretiziral v splošnem aktu delovne skup- z z nosti. Zato je ta knjižica namenjena predvsem tistim delovnim organizacijam, ki č z ne morejo imeti pravne službe, ki naj sicer spremlja pa tudi izvaja načela o odgo- < z vornosti delavca svoji delovni skupnosti. Knjižica pa je namenjena tudi delavcem, < nosilcem samoupravnih pravic. V praksi namreč še vse prepogoštokrat ugotavlja- < mo, da delavci vse premalo poznajo svoje pravice. Zato pomeni ta knjižica poskus, s < kako delavcu približati to, sicer zanj močno občutljivo področje. Slednjič, knjižica s sicer ni namenjena pravniku, ki dela v delovni organizaciji, vendar pa bo tudi s pravnik lahko našel vsaj spodbudo za razmišljanje, na kakšen način še bolj pribil- z > žati splošni akt delovne skupnosti svojemu namenu. Z > Brošuro lahko naročite pri upravi Delavske enotnosti, Ljubljana, ^ Dalmatinova 4/H. — Cena 5 N-dinarjev. s ^AA^J^/W^AAAAAAAAAArV^AA/VW^AAA/WVWWVWWWWWWVWWW^/WWWWWVW^AAAAAA/^/SA/^ACv INTERVJU Z JANKOM REBERNIKOM, PREDSEDNIKOM ObSS SEVNICA: ZA ZDAJ BREZ HUJŠIH PRETRESOV Leto bo minilo, odkar so se v Sevnici odločili za depro-fesionalizacijo občinskega sindikalnega vodstva. Zato se s sedanjm predsednikom sevniških sindikatov Jankom Rebernikom pogovarjava kar v njegovi pisarni v Kopitarni, katere tehnični vodja je. »Ne vem. kako bi rekel Marsikaj kaže, da smo se za depro-fesionalizacijo prehitro odločili in da se nanjo organizacijsko nismo dobro pripravili. Pogosto se namreč primeri, da s tajnikom drug drugega čakava.' kaj in kako bo kdo storil, kakšno pobudo bo dal in podobno. Tako .zanašanje’ na druge je po svoje značilno tudi za naše predsedstvo, katerega člani so sicer zadolženi za posamezne naloge. Zaradi tega trpi povezava s sindikalnimi podružnicami. Ni namreč dovoli, da smo v stalnem stiku s predsedniki, oz. z izvršnimi odbori. Tudi kolektive bi morali pogosteje obiskovati Ce bomo našli primerno obliko za naše delo. bo to uresničljivo brez prehudih obremenitev za posameznike in tudi zame. ki imam na svojem delovnem mestu čez glavo dovolj in preveč dela.« »Če prav razumem, v načelu soglašate z deurofesionalizacijo v sindikatih in v drugih političnih organizacijah?« »Seveda, vendar je pot od načela do prakse dolga in tudi trnova. Če se ne borno znali izkopati iz zagate —> kot sem že rekel, gre predvsem za notranjo organizacijo pri delu občinskega sindikalnega sveta — bi lahko doživeli hude posledice, kar bi bilo ob sedanjih razmerah še posebej kritično, ker bi lahko zapravili ves kapital, ki smo si ga pridobili doslej. Tudi aktivnosti sindikatov, tako občinskega sveta kot podružnic, namreč velja pripisati, da so nekateri kolektivi z uspehom razrešili težave. Kot značilen primer bi ilaslio Republiškega sveta ZSJ ta Slovenijo izdaja C7.P Delavska enotnost v r.iubMant Ust je otl ustanovljen 20 no •tenibra 1942 Urejuje uredniški idbor Glavni in rKlaovorn* i rMm k MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave .jubhana Dalmatinova ul 4 ooStm predal 3i:< VI telefon iredništva .<16-672 :33 uprave 310-033 Račun prt Narodni banki v jubilant St. NB =>0} 1-991. de-dznt ra<*un pri Kreditni bank-n hranilnici Ljubljana ftt •01 620- 7-3VH0A-10-3704-486 - Po .ame?na Številka »tane 60 N-pai - 50 S-riln - Nar*w*n1na je rtletoa 6.50 N-d1n 650 S-d1r polletna 13 N-dln noo S-din n letna z« N-din - zfinn S-din Rokopisov ne vračamo 'oStnlna platana v gotovini T1«k In kUSUl C7P »1 .jnd<$w O-otO -? • * tiiMtnrtfl omenil tovarno tanina, ki je obrat kombinata Konus. Pred časom so npr. mislili celo na likvidacijo tega obrata, vendar se je njihov sindikat temu uprl. Podrobnejša proučitev takratnih razmer je pokazala, da imajo perspektivo, ki so iim jo nekateri odrekali. Zdaj sicer preživljajo podobne težave kot vse naše gospodarstvo, vendar proizvodnja teče boli ali mani normalno, kot da nikoli nihče niti pomislil ne bi. kal šele '.pregovoril o ukinitvi tega obrata. So se pač strokovne službe bolj zganile...» »Dovolite, da nadaljujeva z deprofcsionalizacijo. Nekateri menijo, da se zanjo lahko odločajo tam. kjer gospodarstvo ne preživlja prevelikih težav, ko je skratka delo in življenje umirjeno, na čeprav jih tudi prizadeva uresničevanje družbene reforme. Kaj pravite k temu?« »Nekaj resnice bo v tem Naše gospodarstvo se ie v preteklosti res borilo s hudimi težavami in je bilo vselej navezano skoraj v celoti na lastne sile. Saj še aslaftne cestne povezave s sosedi nimamo... Šele zdaj smo tako daleč, da je asfaltiranih prvih nekaj kilometrov ceste okoli Sevnice. S sosedi pa se zdai pogovarjamo, kako bi asfaltni trak s skupnimi sredstvi in postopoma sklenili do Zidanega mosta in Krškega. Potem bo pot v svet odprta in se nas avtobusna oodietia ne bodo tako izogibala, kakor se nas zdaj. ko ie vsaka vožnja povezana s strahom, da bo treba zamenjati vsaj vzmeti na avtobusu aii pa popraviti še kaj hujšega. Vse te stvari vam naštevam zato. da bi razumeli, da smo od nekdai navajeni skromnosti in tega. da se lahko zanesemo samo nase Zato pa nas reforma mani prizadeva kot druge, ki so dobivali veliko več kred'tov in še drugih oblik pomoči. Za čas po reformi pa je značilno tudi to. da naše gospodarstvo ne stagnira, ampak napreduje skoraj po enakih stopniah kot prejšnja leta Naj navedem še podatek. da pri nas še ni prišlo do tega. da bi kjerkoli dobivali mani kot 100-odstotme osebne dohodke ali da bi kogarkoli odpustili. ne da bi drugje takoj dobil novo delo. Tudi to ie nedvomno dos ledi ca aktivnosti vseh naših političnih organizacij in občinskee skupščine v prejšnjih letih, ko smo opozariali kolektive, nai res smotrno obrnejo vsak dinar, nai skrbijo za kadre in podobno. S tovarnama LISCA in JUTRANJKA smo končno zaposlili tudi ženske. Čeprav tega takrat nihče ni pričakoval, ti dve podjetji zdaj štejeta med stebre našega gospodarstva. Zaradi vsega tega se tudi sindikalno živlienie odvija bolj umirjeno kot drugod, kjer doživljajo hujše pretrese. Upam si trditi, da ni stvari v občini, ki bi šla mimo sindikata, da ni problemov, ki bi jih po kolektivih poskušali rešiti brez sodelovanja njihove sindikalne organizacije. Ker ie tako. se oro-blemi razrešujejo sproti: na vsak način pa prej. preden zares postanejo vroči. Če se zdai povrnem na vprašanje. še tole: mislim, da nekakšna manifestativna aktivnost sindikata ni potrebna, če od nje ni nobenih koristi. Zato sejemo takrat in toliko, kadar ie zares potrebno. Kot oa sem že omenil, zdai razmišljamo o tem. kako bi notranje organizacijsko uredili delo občinskega sindikalnega sveta, da se zaradi tega, kar imamo zdai. nekega dne ne bi znašli v nepotrebnih težavah. Občutimo namreč, da ni dobro tako. kot ie. ko smo obstali na polovici poti. Zavedamo pa se tudi tega. da sedanje ugodne gospodarske razmere v občini, mislim v primerjavi z drugimi občinami, ne bodo večno trajale. Ravno to na ie tisti vzrok, da se naše notranje organizacije lotevamo sicer počasi, vendar preudarno,« ie zakliučii tovariš Rebernik. M. GOVEKAR Novost! Novost! Cvetlični lonček, ki zagotavlja življenje cvetlic tudi ob vaši daljši odsotnosti, je novi izdelek »Poligalanta« Volčja draga Nova Gorica Lončki so različnih velikosti in oblik. Njihova posebnost je v tem. da imajo v spodnjem prostoru vodo, ki po posebnem sistemu pronica v zemljo in jo oviažuje. , Povprašajte po njih v vaši j trgovini! Ljubljanska Vega, tOVKt' na aparatov in instrumentov, se zdaj, odkar ima novo vodstvo, vztrajno Postavlja na noge. Posamezne delovne en®"* te, ki so še pred nedavnimi poslovale z milijonskimi izgubami, danes že poslujejo s precejšnjim dobičkom. Toda to je že druga zgodba. V našem primeru pa j® važno to, da zdaj te delovne enote pomagajo tudi tistim enotam, ki jim gr® slabše, ki iz različnih vzrokov ne morejo na zelen® vejo. Ena takih ekonomskih enot so tudi steklopihald ali P-2, kot jo v Vegi na kratko imenujejo. Skoraj noben ukrep za intenzivnejšo proizvodnjo v tej enoti ni zalegel. Vsak predlog je pri vodstvu te enote naletel na gluha ušesa. Tudi potem, ko so V vseh drugih Veginih ekonomskih enotah že sprejeti nove tehnične normative, 0 njih steklopihald niso hoteli slišati. Mimo tega so postajali še čedalje bolj neznosni. Tem razmeram primerni so bili kajpak tudi osebni dohodki steklopihal-cev. Posamezni delavti ali do lavke so zaslužile tudi manj kot 30.000 S-dinarjeV na mesec! Tako si je marsikateri steklopihalec s socialno P®* močjo sindikalne podružnice pomagal do višjega osebnega dohodka. Nazadnje je za takih® denarno pomoč prosilo sindikalno organzacijo ks* dvanajst delavk in delavcev iz te enote. Toda sindikalna organizacija je tokrat ugodila le enemu,, enajst prošenj Pa je zavrnila s pojasnilom: »... ko boste v naši enoti uredili medsebojne odnO" / se in se v celoti podredi*1 tehnološkemu procesu i® proizvodnemu programu tovarne, šele potem se botn° lahko pogovarjali o socialo’ podpori. Sami. zlasti pa vaše? je kriv. da tako mak zaslužite ..je bil me drugim odgovor sindikati1® organizacije. Prizadeti seveda niso f prevelikim zadovol stvoiP sprejeli take odločitve sin* dikaine organizacije T®da kakorkoli, sodu je le izbo dno. »Ce je res tako. poteh1 pokličimo šefa na za5°' vor.« so se razvneli steki0* pihalci. In res so ga poklicali °a zagovor. Zdaj bo men1^ moral zapustiti tovarno, c je že ni! Na njegovo mesto pa steklopihalei izbrali sobne j šega človeka. Potem so sprejeli tudi °°e ve tehnične normative in ^ podredili tehnološkim za htevam in proizvodnem programu tovarne. Odnosi so se občutno P^ praviti. Delovna vnetna vsak dan večja. Pa tudi kuverte ob koncU mesca so debelejše. Pač vsaka šola nekai £ta ne! M. 7 dni v sindikatih Proizvaja: »JOSIP KRAŠ« TVORNICA ČOKOLADE, BOMBONA I KEKSA - ZAGREB OBRAT planika KOBARID M' IB® 1 •s^v*.v*.v. XI I POSEBNO PRIPOROČAMO UPORABO KONDENZIRANEGA SLADKANEGA MLEKA ŠPORTNIKOM IN TURISTOM TER GOSPODINJAM, KI NIMAJO NA RAZPOLAGO VSAKODNEVNO SVEŽEGA MLEKA STIKI S TIJIVO • TOLMIN Minulo soboto je predsednik občinskega sindikalnega sveta Tolmni Evgen Golja sprejel na mejnem prehodu v Novi Gorici skupino štiridesetih delavcev lesno kovinskega pod jot j a ARRMET iz okolice 'Vid-tha. Gostje iz Italije so si najprej ogledali tovarno pohištva MEBLO v Novi Gorici, kjer So se zanimali zlasti za vprašanja organizacije dela in varnosti pri delu ter za razvoj samoupravljanja. Iz Nove Gorice je skupina italijanskih delavcev odšla na Tolminsko in obiskala Tovarno igel v Kobaridu in podjetje ClB v Bovcu. T. B. S DUNAJ Po podatkih Zveze avstrijskih sindikatov je bilo v sredini junija letos zaposlenih na Avstrijskem 53.004 delavcev iz drugih . držav. Na prvem •Pestu so po teh statističnih Podatkih Jugoslovani, saj znaša njihovo število 39.343. Slede Turki s 6.306 delavci, delavcev iz Zvezne republike Nemčije 3e po teh podatkih 2.627, iz Italije je zaposlenih v Avstriji 1.309 delavcev, iz Grčije * 375, iz Španije 358 ter iz vseh dru-8ih držav 2.686. Vendar pa av. strijski sindikati v svoji statistiki tudi opozarjajo, da je število zaposlenih Jugoslovanov bržčas veliko večje, saj njihova statistika zajema le tiste naše delavce, ki so se zaposlili preko zavodov za zaposlovanje. Po podatkih avstrijskih sindikatov je tudi kakih ®5 odst. vseh naših delavcev v Avstriji že včlanjenih v zvezo avstrijskih sindikatov, na nekaterih področjih pa so seveda dosegli še znatno višji odstotek včlanjenosti. S. IZKUŠNJE PRAVNE SLUŽBE PRI PTUJSKIH SINDIKATIH UČINKOVITA PRAVNA ZAŠČITA SINDIKATOV Nekajletno delovanje službe pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu v Ptuju je v celoti potrdilo nujnost njenega obstoja. Služba pravne pomoči daje brezplačne pravne nasvete in pomoč vsem članom sindikata, pomaga jim pri sestavljanju vlog v najrazličnejših pravnih zadevah, članstvo pa se lahko poslužuje tudi možnosti, da jih služba zastopa v delovnih sporih pred sodišči. Čeprav je delokrog službe pravne pomoči ptujskih sindikatov, ki jo vodita dva diplomirana pravnika, izredno širok, pa vendarle daje ta služba prednost delovni zakonodaji in delovnim sporom. Pri tem velja pravilo, da skuša služba v delovnih sporih med pozameznimi organizacijami in člani delovnih skupnosti najprej najti mirno rešitev bodisi z neposrednim posredovanjem pri pristojnih službah ali pa s posvetovanji s samoupravnimi organi teh delovnih organizacij. In treba je priznati. da je to službi pravne pomoči v večini ''primerov tudi uspelo, čeprav sta morala oba pravnika vendarle sprožiti nekatere delovne spore pred rednimi sodišči. Veliko zadev pa je služba pravne pomoči pri ptujskih sindikatih obravnavala tudi s področja socialne in pokojninske zakonodaje. Številni delavci so namreč prav pri tej službi našli pomoč, medtem ko jih je poprej večina pravosodnih ustanov in odvetnikov pustila na cedilu. Služba je samo v letošnjem letu sprožila štiri upravne spore s tega področja pri Vrhovnem sodišču SRS, ki so se vsi končali uspešno za tiste, ki so iskali svoje zakonite pravice. V prizadevanjih občinskega sindikalnega sveta Ptuj, da bi zagotovili čimboljše pravno varstvo članstva, pa velja omeniti tudi stalno komisijo za pravno varstvo pri občinskem svetu. Komisijo sestavljajo izkušeni pravniki, njih naloga pa je, da spremljajo in proučujejo kršitve zakonov in da sproti analizirajo probleme s področja delovne in samoupravne zakonodaje. Delovne organizacije namreč pogosto kršijo splošno veljavne predpise s področja delovnega prava, zlasti velja to za premestitve, prenehanja in izključitve. Vzrokov za te kršitve je sicer več, tako bi lahko v nekaterih primerih zasledili, da je temu krivo nepoznavanje predpisov, IT - a OEJl-TvV_ ■ ■■ - r>E: iTtw' Mii m KonnKcur PISTTriA" KUPUJTE VEDNO MODERNE IN ELEGANTNE SRAJCE ZNAMKE »DELTA« ^XXS^X^\\XWCX Pravna posvetovalnica Dfc VPRAŠANJE: j Nekaj let sem delal kot profesionalni politični delavec v •Vžbenl organizaciji. Ko sem se ponovno zaposlil na šoli, kjer prej delal, mi niso hoteli teh let upoštevati tako, kot da ■?* to čas delal na šoli, ker statut šole govori le o priznanju tiste .?be> ki pomeni izkustvo pri šolskem delu. Zaradi tega pa sem toodovan pri osebnih dohodkih, ki bi bili, če bi mi priznali v družbenopolitični organizaciji kot šolsko delo, precej Rad bi vedel, ali je delo v družbeno političnih organiza-J&h v zakonu obravnavano tako, da bi mi lahko to delo pri-kot delo na šoli oziroma kot pedagoško delo. K. I, — Ljubljana x,. prl določanju osebnega dohodka delavcev so odločilna dolo-gVa statuta in pa splošnih aktov delovne organizacije, ki pa š®Yeda morajo biti v skladu z določili TZDR. Vprašanje, katero delo - . se priznava kot pedagoško delo in katero delo se vam kr>t*nava kot delo, ki pomeni izkušnje pri šolskem delu in ima p 1 takšno vpliv na določitev osebnega dohodka, je izključna delovne skupnosti, ki to uredi s svojimi pravilniki in (jjjtitom. Ce ti akti dela v družbeno politični organizaciji ne pj stevajo pri določanju višine osebnega dohodka, češ da to .Pedagoško delo, je to povsem zakonito in se. to delo pri dolo-ža, ju osebnega dohodka ne more upoštevati. TZDR in drugi Pri °n*. ne določajo kakšnih posebnih pravic, ki bi pripadale del Pfitoavanju določene izobrazbe ali izkustev delavcem, ki so 130» pr* družbeno političnih, oblastnih in drugih organih. Člen , TZDR določa le, da lahko delavci, izvoljeni na določene Orso zaradi katerih morajo začasno nehati delati v delovni {jr°?ntoaciji, ostanejo še naprej njeni člani in da se lahko po l®ku mandata ali funkcije vrnejo vanjo na delo. t MITJA STUPAN VpRASANJE: Cen*V,naSem podjetju se dogaja, da se sklepi svetov enot in Mh r^*neSa delavskega sveta pa tudi določila statuta in sploš-VeČIIh * V D°djetja ne izpolnjujejo. Ker zaradi tega prihaja do toožn in se zmanjšuje proizvodnost, bi rad vedel, ali je 0 Proti takšnemu ravnanju učinkovito nastopiti, ali lahko $r^..o!ektiva sprožijo postopek piri javnem pravobranilstvu »Pestovanje teh sklepov in določil? A. M. — Koper Po določilih temeljnega zakona o podjetjih podjetje v okviru enotnega gospodarskega sistema in v skladu z razmerji, izoblikovanimi v družbenih planih, samostojno odloča o organiziranju produkcije, o svojem razvoju in si samostojno določa načrte in programe za svoj razvoj. Podjetje tudi samostojno sprejema statut in splošne akte, ki pa seveda morajo biti v skladu z zakoni. Zakonitost dela podjetja nadzoruje v načelu pristojni organ občine, v katerem ima podjetje svoj sedež. Zato ima občinska skupščina pravico in dolžnost zadržati izvršitev splošnega akta podjetja, ki nasprotuje zakonu ati statutu podjetja. V primeru, da povzroča posamičen akt podjetja, ki nasprotuje zakonu ali statutu, škodo podjetju ali družbeni skupnosti, sme javni tožilec v upravnem sporu s tožbo zahtevati od sodišča, ki je pristojno odločati, naj tak akt podjetja razveljavi. V kolikor gre pri vas torej za takšne primere, lahko o tem obvestite javno tožilstvo. V nekaterih primerih opravljajo nadzorstvo tudi drugi organi, predvsem različne inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni predpisi in ki lahko ukrepajo v skladu s temi predpisi, če ugotovijo kršitve zakona. Predvsem pa je seveda za izpolnjevanje svojih sklepov, statuta in splošnih aktov dolžna skrbeti vsa delovna skupnost in samoupravni organi, ki so za smotrnost svojih gospodarskih ukrepov (ki ne pomenijo prej omenjenih kršitev ali celo gospodarskih prestopkov ali kaznivih dejanj) v prvi vrsti odgovorni sami in je od njih odvisno uspešno oziroma neuspešno poslovanje delovne organizacije in posledice tega. MITJA STUPAN I 1 ^>l^!^\\\VXW«^\V\\\\\%\m\V\\\\\\mV\\V\\\\\\\V«NN^\\\\V«9^\VM\\\\\\\\\\VNN.V&V&\\\^^^^ 1 s 1 * ' . ||l i Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV pogosto samovolja in zlasti v zasebnem sektorju težnja po okoriščanju. Skratka, veliko je problemov, ki terjajo temeljito analizo in na osnovi tega tudi ustrezne ukrepe za preprečitev kršenja pravic iz delovne in samoupravne zakonodaje. Zato bosta služba pravne pomoči in komisija za pravno varstvo pri ObSS Ptuj izdelali podrobno nalizo vseh delovnih sporov in kršitev pravic v času zadnjih dveh let. Ta analiza bo nato služila kot osnovno gradivo za dvodnevni seminar za vse tiste delavce, ki v delovnih organizacijah odgovarjajo za kadrovska vprašanja in za izvajanje delovne in samoupravne zakonodaje. Brez dvoma pa bo ta naliza služila tudi kot napotek za akcijo sindikatov pri nadaljnjem zagotavljanju pravnega varstva članstva, konferenci ptujskih samoupravljavcev, ki bo na jesen letos, pa bo prav gotovo v pomoč pri oblikovanju stališč za nadalinje razvijanje samoupravne zakonodaje. F. B. PORAVNATI OBVEZNOSTI DO STROKOVNEGA ŠOLSTVA Tudi v brežiški občini še niso poravnane vse obveznosti do strokovnega šolstva za prvo polletje letošnjega leta, saj so zbrali le tri četrtine potrebnih sredstev. Razmere pa bi bile še slabše, če ne bi občinska skupščina v tem času vplačala v sklad za šolstvo kar dve tretjini za vse leto predvidenega zneska, kajti delovne organizacije so vplačale komaj 36 odstotkov tistih sredstev, predvidenih za prvo polletje. Ko je predsedstvo ObSS Brežice na svoji zadnji seji razpravljalo o kritičnem položaju strokovnega šolstva, je sklenilo z vso odločnostjo podpreti stališče, naj bi delovne organizacije prispevale po 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov, s čimer bi zagotovili strokovnemu šolstvu za letos potrebna sredstva. O tem svojem stališču so takoj obvestili vse delovne organizacije in sindikalne podružnice v komuni. Hkrati s tem je predsedstvo ObSS Brežice podprlo tudi akcijo za zbiranje sredstev za gradnjo telovadnice pri novi gimnaziji. Potrebnih 110 milijonov starih dinarjev naj bi zbrali tako, da bi letos in v naslednjih dveh letih delovne organizacije prispevale dopolnilni en odstotek od bruto osebnih dohodkov. Po mnenju predsedstva ObSS Brežice ta akcija za kolektive ne bi pomenila prehude obremenitve niti ne bi vplivala na obseg strokovnega izobraževanja, ki ga delovne organizacije financirajo iz tistega dela bruto osebnega dohodka, ki ga po zakonu lahko knjižijo kot materialne stroške. Teh 2,5 odstotka sredstev gospodarske organizacije v občini namreč nikoli v celoti ne izkoristijo. -mG : SEVNICA Na pobudo občinskega sindikalnega sveta v Sevnici so se začele priprave za skupno konferenco samoupravljavcev spodnjega Posavja. Za takšno obliko so se odločili predvsem zaradi tega, ker menijo, da bodo sklepi in stališča take konference imeli neprimerno večjo politično moč in vpliv, kot bi jo imeli, če bi konference samoupravljavcev organizirali posebej za občine Sevnica, Krško in Brežice, kakor so prvotno nameravali. -mG » GORNJA RADGONA Pri občinskem sindikalnem svetu v Gornji Radgoni so ustanovili posebno komisijo, ki sproti analizira vse odpuste v delovnih organizacijah. Komisijo so ustanovili zato, ker je vedno več primerov neupravičenih odpustov delavcev z dela. Ponekod tudi ukinjajo delovna mesta, čeprav to ne bi bilo potrebno, samo da bi se znebili nezaželenih delavcev. Tako so storili nedavno tudi v radgonski podružnici službe družbenega knjigovodstva, kjer so odpustili delavko s pretvezo, da je njeno delovno mesto odveč. Komisija pri občinskem sindikalnem svetu je primer obravnavala in uspela, da so prizadeto delavko znova zaposlili na prejšnjem delovnem mestu. Komisija obravnava vsak primer posebej in po lastni presoji sporne primere preda odvetniku, ki nato sproži delovni spor pred sodiščem. T. S. I e NOVA GORICA Pred dnevi se je v Novi Gorici konstituiral področni odbor strokovnega sindikata prometa in zvez na Goriškem. Za predsednika odbora so izvolili Bruna Tutto s Sekcije za vzdrževanje prog Nova Gorica, za tajnika pa Milana Gravnarja iz podjetja za PTT promet Nova Gorica. Na seji fo udeleženci razpravljali o programu dela za preostale mesece letošnjega leta. Na tej seji pa so člani tudi ugotovili, da so se kolektivi prometa in zvez na tem po-; dročju uspešno vključili v akcijo za zbiranje pomoči arabskemu ljudstvui Železničarji in delavci iz Avtoprometa so sklenili, da bodo dajali prostovoljne prispevke ob mesečnem izplačilu osebnih dohodkov. Kolektiv PTT podjetja v Novi Gorici je prispeval 200.000 S-dinarjev, delavci Cestnega podjetja pa so v ta namen delali eno prosto soboto ter so polovico dohodkov za ta dan nakazali za pomoč arabskemu ljudstvu, polovico pa so jih prispevali za gradnjo šempetrske bolnišnice. Delavci obrata družbene prehrane »LOKOMOTIVA-« iz Nove Gorice pa so sklenili prispevati kot pomoč arabskemu ljudstvu poldnevni zaslužek. • HRASTNIK Skrb za štipendiranje nadarjenih otrok, katerih starši nimajo sredstev za šolanje, naj bi po mnenju sindikalnega ihtiva prevzele vse delovne organizacije. Ta predlog je naletel na živahno zanimanje neposrednih proizvajalcev in staršev v tej komuni V omenjeni sklad naj bi plačevale določen odstotek sredstev vse delovne organizacije. Kolikor bo z novim letom uveljavljen obvezni odstotek za financiranje strokovnega šolstva, predlaga občinski sindikalni svet, da bi podjetja vplačevala sredstva za štipendiranje nadarjenih otrok mimo teh dajatev. S skladom naj bi upravljal poseben upravni odbor, ki bi podeljeval štipendije po posebnem pravilniku. Vsekakor je pobuda hrast-niškega sindikalnega sveta vredna vsega upoštevanja. Nekatera podjetja so že pokazala razumevanje za ta predlog. Zato namerava predsedstvo sindikalnega sveta v jesenskih mesecih začeti organizirano akcijo za uresničitev tega cilja. Omenimo naj še, da je sindikalni svet v Hrastniku pravkar uspešno zaključil akcijo za vključevanje otrok v uk. Ob koncu junija so nameravala hrastniška podjetja vzeti le deset ali petnajst vajencev. Zdaj pa so v Steklarni, Tovarni kemičnih izdelkov, Gradbenem podjetju in pri Rudniku sklenili, zaposliti 58 vajencev, ki se bodo izučili za najrazličnejše poklice, -m- m AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA PROIZVAJA — pitovno govejo živino — plemensko govedo — plemenske in pitane svinje — vseh vrst mesa in mesnih izdelkov — mleko — konzumna in valilna jajca, enodnevne piščance in brojlerje — močna krmila in premixe PROJEKTIRA — gradbeno tehnološke projekte za vse vrste kmetijskih objektov v Jugoslaviji in inozemstvu Izvaža — uvaža — zastopa ter trguje z večino evropskih držav AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA Miklošičeva c. 4, tel. 22-108, 22-510, komerciala 20-779 telegram: AGROKOMBINAT EMONA Teiex: YU 31-135 Emona Iz naše družbe -sA DOPISNIKI POROČAJO • VELENJE: SKRB ZA REKREACIJO Ze v prešnji številki smo poročali, da si sindikalna podružnica Rudnika lignita Velenje intenzivno prizadeva omogočiti letovanje čim večjemu številu svojih članov. Poročali smo tudi o tem, kje in pod kakšnimi pogoji lahko velenjski rudarji prebijejo svoj dopust. Danes pa naj povemo še to. da skrb za letni oddih ni edina naloga v prizadevanjih sindikalne podružnice velenjskega premogovnika za rekreacijo zaposlenih. Tako je sindikalna podružnica ob rudarskem prazniku uspešno organizirala športna tekmovanja v različnih panogah, na katerih je sodelovalo kakih 400 članov. Rudniški sindikat je organiziral tudi več športnih srečanj z drugimi kolektivi v občini in izven nje, v septembru pa nameravajo začeti s tekmovanji med rudniškimi obrati v nogometu, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu in šahu. Poleg teh športnih tekmovanj organizira rudniški sindikat v poletnih in jesenskih mesecih številne enodnevne izlete. Tako skoraj ne mineta prosta sobota in nedelja, da avtobus ne bi odpeljal rudarje na izlet. F. L. • SLOVENSKE KONJICE: USPEŠNO ZAKLJUČEN TEČAJ Pri konjiški delavski univerzi so te dni končali predavanja In praktični pouk v začetnem strugarsko-ključavni carskem tečajniki ga je obiskovalo 24 mladih, večinoma brezposelnih fantov. Tečaj se je začel decembra lani, učni program pa je vseboval 445 ur teoretičnih predavanj in 138 ur praktičnega dela v delavnicah podjetja za proizvodnjo usnjarskih strojev Kostroj.. Pobudo za izvedbo tega tečaja so dale nekatere gospodarske organizacije kovinske stroke, ki potrebujejo za svoj proizvodni proces mlajše, za manj zahtevna dela že usposobljene delavce. Del stroškov za ta tečaj so plačali udeleženci sami. nekaj so jih prispevala podjetja, glavni delež pa je prispeval Komunalni zavod za zaposlovanje v Celju. To je bil v zadnjih treh letih v konjiški občini že drugi tovrstni tečaj. Za letošnjo jesen pa pripravlja delavska univerza nov tečaj, v katerem si bodo lahko pridobili delavci končno kvalifikacijo v nekaterih poklicih kovinarske stroke. V. L. • TRBOVLJE: NOVOST V STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU V novem šolskem letu 1967/68 bo trboveljska delavska univerza nadaljevala z večerno zdravstveno šolo, poslovodsko šolo za^ trgovsko stroko, ekonomsko srednjo šolo za odrasle ter s tehniško šolo za odrasle. Na novo pa je delavska univerza razpisala več novih šol, tečajev in seminarjev. Med njimi velja omeniti zlasti dveletno šolo za poslovodje v kovinski stroki, dveletno šolo za prodajalce v trgovinski stroki, šolo za pridobitev kvalifikacije v gradbeništvu, večerno osemletko in več tečajev za varnost in zaščito pri delu. Medtem ko se bodo v šole lahko vpisali le kvalificirani delavci, ki so zaposleni najmanj sedem let, pa so seminarji in tečaji s področja varstva pri delu namenjeni zlasti za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov ter za člane komisij samoupravnih organov za varstvo pri delu. Mimo tega pa bo delavska univerza organizirala še tečaje za skladiščnike in vratarje ter nekaj intenzivnih tečajev tujih jezikov. V. S. • MARIBOR: ČEDALJE ODGOVORNEJŠE NALOGE Minuli občni zbor turističnega društva v Mariboru je bil posvečen razpravi o nalogah društva, sai je reforma na široko razgrnila možnosti poslovanja na področju turizma ter s tem naredila turistična društva za glavne nosilce celotnega turističnega prizadevanja v posameznih krajih. V zadnjih treh letih pa je mariborsko turistično društvo v svojih prizadevanjih dalo prednost turistični propagandi in vzgoji kadra. Na pobudo nekdanjega mestnega sveta ie društvo pripravilo in založilo almanah mesta Maribor v 3000 izvodih ter turistični plakat. Društvo bo v kratkem izdalo tudi prvi turistični prospekt Maribora v 100.000 izvodih, po katerem je zlasti med tujci izredno veliko povpraševanje. V bilanco uspehov v minulem obdobju pa moramo prišteti tudi seminarje o turizmu, ki jih je turistično društvo Maribor organiziralo za svoje člane, ter posamezna predavanja za zaposlene v milici, carinski službi ter za sprevodnike na avtobusih in železnici. t NAGRADNO ŽREBANJI KB LJUBLJANA jnnininiiiifliiiiiiiniiiiiiRfiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiJiMiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiniiHiiiuiiifnniuiiiiiinmmiuuniniiA gg m ZVIŠALI SMO OBRESTI ZA HRANILNE VLOGE NOVA OBRESTNA MERA JE ZA VLOGE NA VPOGLED 6,25% VEZANE VLOGE NAD 1 LETO 7% VEZANE VLOGE NAD 2 LETI 8% I ili]ililllllllllllllHHillllllllillllllHllllllllHII[|IIIIIIIIHIUl]llllllllllllllillllllll!!lllllllIlllll[llHlllllllllllllllillll!illllllllliilll PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA za vlagatelje vseh vrst vezanih vlog, tudi stanovanjskih in kmetijskih, ki bodo imeli 31. avgusta 1967 vloženih najmanj 2.000 N-din na odpovedni rok nad eno leto. NAGRADE! 1 avtomobil Zastava 1300 2 avtomobila Zastava 730 2 motorni žagi Alpina 5 pralnih strojev Castor 10 peči na olje Gibo S prenosnih televizorjev pohištvo po Izbiri v vrednosti 2.500 N-dln 20 translstorjev 10 električnih mešalnikov 10 garnitur kuhinjske posode 10 sušilnikov za lase MRIOITniA DANKA IR HRANILNICA IIKBUANA e S POTROŠNIŠKIH POLIC • S P 1 DOMAČE PANORAM- tfl B SK0 OGLEDALO o s, ” Tovarna aparatov in in- panoramsko zrcalo. To ogle-• strumentov Vega iz Ljub- dalo je kombinacija navad- m Ijane je v svojem proizvod- nega vzvratnega in refleks- o nem programu namenila nega zrcala, ki ubija od-jj, tudi nekaj novosti za avto- blesk luči zadaj vozečega £ mobiliste. Tako so že začeli avtomobila. Mimo tega pa m izdelovati — in tudi prve to panoramsko ogledalo, ne m serije so se že pojavile na da bi popačilo sliko, močno k policah prodajaln z avto- poveča optično polje in omo- o mobilskimi deli — refleksno goča šoferju, da vidi celot- en no zadnje okno avtomobila ogledala prevlečena z ob-ter njegovo levo notranjo in čutljivo kromovo plastjo, je zunanjo stran. S tem se tudi potrebno ogledalo čistiti z bistveno zmanjša tako ime- mehko krpo, namočeno v novani mrtvi kot. Zrcalo alkoholu. Ogledalo stane v lahko voznik pritrdi s po- maloprodaji približno 40 N-sebnimi gumijastimi spori- dinarjev, kar je približno kami na vsako vzvratno toliko, kot stanejo podobna ogledalo na vseh tipih avto- ogledala v sosednji Avstriji mobilov. Ker je površina in Italiji. ViG NEPRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE MED PE KOLONIftLE BLED IN MATIČNIM PODJETJEM 2TVILA KRANj1 Mar niso na nekoga pozabili Lani junija se je trgovsko podjetje Koioniaie Bled pripojilo k veletrgovini Živila Kranj. Obe podjetji sta izdelali analizo o ekonomsko finančnih prednostih pripojitve in se pismeno sporazumeli o temeljnih določbah nove organizacijske oblike podjetje Koioniaie v združenem podjetju Živila. Delovna kolektiva sta na sestankih razpravljala o prednostih pripojitve in jo na referendumu tudi izglasovala. Podjetji sta imeli za pripojitev ekonomske razloge. Trgovsko podjetje Koioniaie Bled je videlo edino možnost za širjenje svojih prodajnih zmogljivosti v pripojitvi k večjemu in ekonomsko močnemu trgovskemu podjetju, veletrgovina Živila Kranj pa bogato potrošniško zaledje v tem delu Gorenjske. Prvi finančni rezultati, so pokazali, da je približno 360-mili-jonska investicija veletrgovine Živila Kranj blejskemu trgovskemu podjetju Koioniaie dobro Zalegla. Med mnogimi podatki ima direktor Živil zapisano tudi tole: dohodek PE Koioniaie na Bledu se bo povečal za 42%, osebni dohodki pa celo za 53%. Zaradi teh spodbudnih podatkov bi morali napisati tudi spodbuden zapis o pripojitvi trgovskega podjetja Koioniaie Bled k veletrgovini Živila Kranj. In z veseljem bi ga zapisali, če se ne bi samoupravni odnosi med obema podjetjema razvijali z drugačno smer, kot sta jih oba kolektiva pred pripojitvijo usmerila. Po dobrem letu je zagledal luč sveta osnutek temeljnega samoupravnega dokumenta. V podjetju Živila so zasnovali osnutek statuta, ki pa določa poslovni enoti Kranj vse drugačen pravni položaj, kot ga je kolektiv izglasoval na referendumu. Analizo o ekonomsko finančnih razlogih za pripojitev trgovskega podjetja Koioniaie k veletrgovini Živila je sestavil direktor podjetja Živila Ciril Ankerst. Z direktorjem podjetja Koioniaie Jožetom Žemvo sta potlej o analizi razpravljala. V končno besedilo sta napisala najpomembnejše določbe o prihodnji organizacijski obliki in o'pravnem položaju bodoče poslovne enote Koioniaie. Nekaj podrobnosti o poslovnih odnosih sta si tudi ustno obljubila, obljube pa strnila v stavek: »... podrobnosti pa bodo med podjetjema še definirane.« Teh podrobnosti se spominja danes vsak od obeh direktorjev, seve vsak po svoje in na njun šibak spomin se ne moremo zanesti. Ne glede na to pa so bila najpomembnejša določila o medsebojnih odnosih dovolj jasno zapisana in sta se kolektiva z referendumom odločila za integracijo. Pismeni dogovor je delovni skupnosti Koioniaie med drugim zagotavljal pravni položaj poslovne enote s- samostojnim internim obračunom, poslovala pa naj bi v celoti neokrnjeno pod firmo veletrgovina Živila .Kranj — Poslovna enota Koioniaie Bled. Nadalje je rečeno, da bo imela poslovna enota direktorja in obstoječe strokovne službe. Njihov obseg se lahko spremeni, v kolikor bi to terjali praktični razlogi za uskladittev evidence v podjetju. Poslovna enota pa bo obdržala računovodstvo in samostojen interni obračun dohodka, ki se bo vključil v finančno knjigovodstvo _pod j et j a. Poslovna enota bo imela tudi po združitvi svoje organe upravljanja v okviru določil statuta podjetja, določeno število članov te delovne skupnosti pa se bo vključilo v organe upravljanja podjetja kot celote. Samoupravne akte podjetja bodo ustrezno izpopolnili, poslovna enota bo obdržala svoje samostojne akte, oziroma jih bo uskladila z akti podjetja. Po dobrem letu skupnega življenja so v podjetju Živila tako temeljito izpopolnili in uskladili samoupravne akte, da so zasnovali nov osnutek statuta, ki pa ne zagotavlja poslovni enoti Koioniaie osnovnih dogovorov, zapisanih v dokumentih o-pripojitvi! USKLAJEVANJE NA VODSTVENI LINIJI Kolektiv podjetja Koioniaie še ni seznanjen s svojim novim položajem. Osnutek statuta so dobili doslej v razpravo le člani kolegija in med njimi, ker je pač vodilni delavec, tudi direktor enote Koioniaie. Po pripovedovanju direktorja Ankersta, vodje splošnega sektorja Lojzeta Urbanca in predsednika delavskega sveta Z-eona Toporša, ki je hkrati šef maloprodaje in tudi član kolegija, se člani kolegija strinjajo z vsemi bistvenimi vsebinskimi e vprašan ji osnutka statuta. Nejevoljo na osnutek statuta stresa trenutno le direktor poslovne enote Koioniaie. Upravnemu odboru je poslal na osnutek trinajst strani načelnih in konkretnih pripomb. Na teh straneh dokazfeje, da se je sestavljavec osnutka izneveril temeljnim določbam skupne analize o pripojitvi, ki je služila hkrati za pogodbo in na osnovi katere se je kolektiv podietja Koioniaie razen enega člana na referendumu izrekel za pripojitev. Direktorja poslovne enote Koioniaie so v osnutku statuta združenega podjetja Živila degradirali na mesto šefa poslovne enote. Vendar ni užaljen samo zaradi naziva. V osnutku statuta je zabrisano prvo določilo dogovora o pripojitvi — pravni položaj poslovne enote s samostojnim obračunom. Mimogrede, tak status so odrekli poslovni enoti v podietiu Živila že pred dobrim letom pri registraciji. V osnutku tudi ne beremo o strokovnih službah v poslovni enoti, prav tako ni posebej urejeno vprašanje računovodstva in samostojnega obračuna dohodka za poslovno enoto. Samoupravne organe poslovne enote pa so v osnutku statuta omejili na zbor delovne skupnosti. O samoupravnih aktih poslovne enote osnutek statuta molči. Navzlic bistvenim razlikam med določili analize, ki jo je sprejela delovna skupnost Koioniaie in se doslej tem določbam ni odrekla, ter osnutkom statuta, je direktor Veletrgovine Živila prepričan, da v osnutku niso kršili osnovnega pismenega dogovora za pripojitev. Več pripomb ima le na analizo o ekonomsko finančnih prednostih pripojitve, ki se mu zdi površno napisana. O spoštovanju samoupravnih odnosov med poslovno enoto Koioniaie in matičnim podjetjem, zapisanih v statutu, sta prepričana tudi vodja splošnega sektorja podjetja in predsednik delavskega sveta. Vodja- splošnega sektorja, ki je osnutek statuta sestavil ob pomoči zunanjih sodelavcev, pravi, da se je opiral pri sestavljanju osnutka na dosedanjo organizacijo Veletrgovine Živila, ne pa tudi na analizo, na osnovi katere se je kolektiv podjetja Koioniaie na referendumu odločil za pripojitev. Predsednik delavskega' sveta pa priznava, da osnutka ni tako podrobno pregledal, da bi ugotovil, če zajema vsa določila, ki so zapisana v analizi o pripojitvi. »PRIZANESLJIVA« DIREKTORJA Kolektiva, ki bi naj odločil, kdo ima prav, zaenkrat še nihče ni vprašal za sodbo. V več kot enoletnih manjših in večjih pretresih v odnosih med poslovno enoto Kolcnile in veletrgovino Živila je kolektiv lahko le enkrat sodeloval. In še to tedaj, ko je lahko izrekel svoj »da« za pripojitev. Od takrat dalje ga nobederj od direktorjev, ki sta ob pomoči vodilnih delavcev bila besedne boje, ni ničesar vprašal. Težave zaradi nesoglasij sta direktorja nosila v sebi in še zdaj, ko gre za najpomembnejše odločitve, kolektivu »prizanašata«, kot razlagata vsak po svoje. Direktor Ankerst pa celo pomišlja, če bi prišel pred kolektiv; bilo bi videti, kot da gre za dvoboj med obema direktorjema, pojasnjuje. In medtem ko se nekateri vodilni delavci borijo za svoj prav, opazujejo samoupravni organi in družbeno politične organizacije dogodke kot neme priče. Osnovna organizacija ZKS ni do danes nobene rekla, tudi delavski svet ne, čeprav je imel v času intenzivnega snovanja statuta tri seje. V podjetju Živila so me nekateri vodilni delavci opozorili, da bom s pisanjem o nesoglas-iih med nekaterimi vodilnimi delavci poslovne enote Koioniaie in matičnim podjetjem povzročila le neprijetno vzdušje v kolektivu. Tega pa se ni b3^ Veliko bolj je lahko zaskrbi)3 joče to, če bosta direktorja vs3* zase preverjala sedanje naP^ vedi, da imata za seboj delo'31, skupnost Koioniaie Bled. ™ tem kaže najbrž prisluhniti ® kretarju osnovne organiza®1) Zveze komunistov v podjeu Živila Jožetu Trbocu, ki sve^ je, naj rešita zadevo kolekt®. po" svoji vesti. Obe delo®3! skupnosti sta dovolj zreli, P®3 tovariš Trboc, da se bosta Pae metno sporazumeli. Če sta . znali po preudarku zdru*1^' bosta znali to združitev tu ohraniti. PRIPIS Pred tednom se je upravni odbor podjetja na izredni seji. Zaradi tega Stanka smo za teden odložili 0 javo našega članka. Namen 6 je je bil, obvestiti člane UP®31 eO« nega odbora o zadnjih dog0 kih, ki so zaenkrat skalili od®^ se le med vodilnimi delavci JL slovne enote Koioniaie in m»‘j nim podjetjem, hkrati pa sl'’ njihovo mnenje o enotnem ** žitju obeh podjetij. V glavnem je poročal ,| osnutku statuta in o nejev0 direktorja PE Koioniaie J°z,a-Žemve zaradi krivično zasn®'^ nega statuta direktor ki jo menil, da »reakcija na ®'a, du nima potrebne zveze z os®,} kom statuta«. Osnutek sta'®^ ni dokončni pravni akt in S3,, mogoče spremeniti, je še 1*% daril, vendar je hkrati sk®^, razložiti članom upravnega jjj bora, da v osnutku niso osnovnega dogovora med k®’ f| usiiuviiG^a uu^uvuia uilu - ,-p tivom ob pripojitvi. Nek* j, člani upravnega odbora so " p trdili direktorju Ankerstu, d®,, med PE Koioniaie in mati®®^, podjetjem vse v najlepšem resf-čeprav niso dobili gradiva *3 ej, jo, da bi lahko — ne na Pf^jd ampak po svojem prepil®3^, sodili, ka je in kaj ni v f0ff- Razen direktorja Cirila sta, vodje splošnega oddp Lojzeta Urbanca in predsed® p upravnega odbora Toneta Plinarja so vsi člani upravne®3^ bora prišli na sejo praznil* $e. Tako se niso mogli pop®63 znaniti niti z izvlečkom 1* %yvNAyNyevsyNAyNAzv#vsyxz\zv Pogovori z upravljavci ® Pogovori z upravljavci AAAAA/sAAAry'y\AAAAAAAAAA^>ww\AAAA/w FANT ZA VSE Kadar na naših cestah srečujemo rumeno obarvane avtomobile Službe POMOČ INFORMACIJE dostikrat niti pomislimo ne, da 23 mehanikov, kolikor jih v tej službi trenutno zaposluje Avto-moto zveza Slovenije, motoriziranim popotnikom nudi še kaj več kot tehnično pomoč na cesti. »No, dolgčas nam ravno ni!« pravi Vladislav Der, ki s svojim fičkom L J 419-88 skrbi za odsek, avto ceste med Kartelje-vim in Bregano. Prva naša dnevna dolžnost je, da cestnim podjetjem poročamo v razmerah na cesti, kot smo jih ugotovili med vožnjo prejšnjega dne. Mislim na vse tisto, kar brez škode lahko počaka dan ali dva. Če pa je potrebna nujna intervencija, seveda takoj zahtevamo pomoč. Naša skrb tudi je, da po potrebi organiziramo prevoz poškodovancev v bolnišnico, poskrbimo za zdravnika, za odstranjevanje vozil s ceste in za prevoz do delavnice, če okvare ni mogoče popraviti na kraju samem. Potem dajemo še vse vrste splošnih in turističnih informacij. To so naše vsakdanjosti. Včasih se zgodi tudi kaj iz- jemnega. Eden takih primerov, ki so mi globlje ostali v spominu, je tudi lanskoletna nesreča madžarskega tovor-njaka-hladilnika s prikolico. Tako nerodno je zapeljal s ceste, da se je zagozdil med skale v grapi, da niti prikolice nismo mogli odpeti, čeprav je zapirala polovico cestišča. Vse mogoče smo poskušali, pa ni in ni šlo, ker nismo imeli dovolj velikega dvigala. Pa sem se domislil, da bi morda pomagala vojska. Kot predstavnik cestne službe POMOČ INFORMACIJE sem telegrafiral naravnost komandi Vojnega letalstva v Zemun. Vojaško dvigalo je bilo na kraju nesreče že čez nekaj ur, svoj posel pa so fantje opravili v petnajstih minutah. Tako je bil promet spet normaliziran po 122 urah ...« Vse to Vladislav Der pripoveduje brez sledi vznemirjenosti v glasu. Kot kaže, ga zlepa nič ne razburi. Kot ga ni takrat, ko se je po sili razmer prelevil v babico in pomagal na svet krepkemu fantiču. Ali pa takrat, ko je ob vznožju klanca popravljal nekega ficka, pa je njegovo vozilo v kocko pločevine zmečkal tovornjak, ki je zaradi zavira- nja na splozki cesti zapeljal s ceste na travnik. »Se pač zgodi!« je ves njegov komentar. Rad pa se Vladislav Der razgovori, če gre za odnose med njim in popotniki, ki potrebujejo njegove pomoči. »Vsake vrste ljudje smo« ^ pravi. »Nekateri so skoraj užaljeni, ker sem sicer pomagal, da so lahko nadaljevali pot, nisem pa mogel narediti vsega tistega, zavoljo česar bi njihovo vozilo kdaj prej že moralo v mehanično delavnico. Tudi takšni se najdejo, ki pričakujejo, da jim bo naša služba mimogrede in zastonj opravila popoln servis .. Vendar so to bolj izjeme. Marsikdo, ki sem mu kdaj pomagal, mi potrobi ali pomežikne z lučmi,- če se kdaj srečava in prepoznava ...« »Se to: kaj vaša služba pripravlja, da bi lahko še bolje pomagala vsem tistim, ki se znajdejo v zadregah?« »Patruljiranje po cestah je drago, pogosto > pa tudi ni učinkovito, ker vsega na cesti ni mogoče popraviti. Zato pripravljamo službo, ki bi delovala na poziv. Prvi takšen cen- ter bomo čez mesec odprli v Trebnjem, postopoma pa še drugod, da bi zajeli vsaj cestni križ v naši republiki. Na poziv bi potem prišel naš mehanik, ki bi po potrebi takoj poskrbel za prevoz vozila do našega centra, kjer bodo delavnice z vsem potrebnim. Ko pa bo kaj več denarja, bomo kupili še radio-telefone, da bo olajšano obveščanje, ki pomeni najbolj šibko točko naše službe« je zaključil Vladislav Der, ko mi je v odmoru med dvema popraviloma vse to povedal in zaželel srečno vožnjo. -mG Ali veste, j ... da smo po še nepo- S Polnih podatkih pridelali j letos v Jugoslaviji 4,900.000 l ton pšenice, to je 300.000 j ton več kot minulo leto; : ... da so zasebni kmetje ■ e v Slavoniji, Šumadiji in i i delno tudi v Sremu dosegli 5 | letos rekordne hektarske S S Pridelke. Nekateri so nam- ■ Teč pridelali tudi več kot | 40 in 50 metrskih stotov ■ ' Pšenice na hektar; ... da hektolitrska teža j Pšenice govori, da bomo | dobili v letošnjem letu na : 1000 kilogramov pšenice j Pinogo več dobre moke kot ■ Prejšnja leta; ...da smo do letošnjega i julija izvozili že blizu 800 i tisoč ton lanskega pridelka : koruze in da bomo v pri- E Zadnjih mesecih, na račun j dobre letine, izvoz še po- ■ večali; '■■BBBBBBBBBeSBBBBBBBSBBBBBBBBBBSBsBBBBBBB Za poletne dni ptujski bitter »KURENT« s sifonom USKLAJEVANJE POKOJNIN? Toda kako, ker ni ustreznih meril Na zadnji seji republiške skupščine za socialno zavarovanje delavcev Slovenije so sprejeli tudi sklep o valorizaciji pokojnin za letos v višini 7 %. Razliko med že prejeto akontacijo in dodatnimi odstotki pa bodo izplačali upokojencem s septembrsko pokojnino. Razen starostnih in invalidskih pokojnin bodo enako valorizirali tudi invalidnine, uveljavljene na osnovi nezgod pri delu ali poklicnih bolezni, medtem ko valorizacije no. bo v primeru invalidnin, ki niso posledica nesreče pri deiu ali poklic- nih bolezni. KAKO JE Z USKLAJEVANJEM POKOJNIN? Na seji skupščine republiške skupnosti za socialno zavarova-nie pa so rdimo tega veliko razpravi.! ali tudi o načinu usklajevanja pokojnin, ki sodi po spremembi zveznega zakona poslej v pristojnost republiških samo- Zahtevajte v vaši trgovini okusne in vedno sveže piščance iz Ptuja IPP' YUGOSLAVIA upravnih organov socialnega zavarovanja. Spremenjeni zvezni zakon o pokojninah namreč nalaga republiški skupščini socialnega zavarovanja. je bilo slišati na zasedanju. da ugotovi raven pokojnin. priznanih v različnih časovnih obdobjih, in razlike med temi pokojninami. Sele na osnovi ugotovljenih razlik pa naj bi republiška skupščina za socialno zavarovanje odločila, ali nai uskladijo vse pokojnine, ali samo pokojnine, priznane v določenih časovnih obdobjih, ali naj iih uskladimo za vse upokojence ali samo za upokojence določenih kategorij. To pa je trenutno najtežja naloga, zavoljo tega pač. ker je iz statističnih podatkov, ki jih zbira služba socialnega zavarovanja, zelo težko, če ne nemogoče zanesljivo ugotoviti razlike. Brez zanesljivih in točnih podatkov pa kaj malo lahko verjamemo, da bi republiška skupščina socialnega zavarovanja kmalu našla ustrezno rešitev. LE 20 ODSTOTKOV POKOJNIN NI PEREČIH Znano je. da so pereč problem prevedene 1 pokojnine upokojencev, upokojenih po splošnih predpisih, medtem ko to ne bi mogli reči za pokojnine vojaških upokojencev in delavcev tajništev za notranje zadeve, saj so bile te pokojnine že po prevedbi povečane in usklajene z na- raščajočimi osebnimi dohodki. Prav tako niso problematične pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943. ker ie raven teh pokojnin že povišana z republiškim dodatkom za borce. Prav tako ne predstavljalo problema pokojnine pogodbenih zavarovancev in izjemne pokojnine. Toda žal ie vseh teh neproblematičnih pokojnin le blizu 20 odstotkov. medtem ko ie pokojnin, priznanih po splošnih predpisih, kar 80 odstotkov. A kot že rečeno, za uskladitev teh 80 odstotkov pokojnin na republiškem Zavodu za socialno Zavarovanje nimajo skoraj nobenih podatkov, na osnovi katerih bi lahko ugotovili razlike med prevedenimi pokojninami. priznanimi v različnih časovnih obdobjih. Te podatke pa bodo službe socialnega zavarovanja zbrale le tako. da bodo opravile štetje upokojencev, ki ie predvideno letos kot programska naloga v delavnosti samoupravnih organov socialnega zavarovanja. Za to delo pa bo potrebno precej časa in tudi znatna denarna sredstva Šele na osnovi zanesljivih podatkov bo namreč mogoče ugotoviti razlike med pokojninami in šele tedaj bo skupščina za socialno zavarovanje Slovenije lahko odločila. za katere pokojnine ie uskladitev potrebna. Zvezni zakon pa nalaga skupščini tudi, da ugotovi ppgoie. način in roke za uskladitev pokojnin. Seveda pa mora skupščina pri tem odločanju upoštevati stanje in gibanje sredstev sklada in rezerv pokojninskega zavarovanja. To pomeni, da se moralo odločitve skupščine gibati le v okviru finančnih zmogljivosti sklada invalidsko-pokoi-ninskega zavarovanja. Republiško skupščino za socialno zavarovanje čaka torej zelo težka in odgovorna naloga. Zaradi tega so nujne temeljite priprave in bo le skrbno proučevanje problemov pri usklajevanju pokojnin zagotovilo pravilne rešitve. M. Z. P n o (ti ffl o • s n o K m o p M O (ti P a o (ti m o D H O K n o • p os n o • p M O u m o p n o £6 m o • p ta o e m o • o; m o p m o o: m o p m o a: n o P m o u n o p a o cti a o p m o oti n o p n o e m o p n o 05 m o p m o Oti m o p « o Oti n o v'~x samoupravljanju slišimo včasih tudi hude, najpogoste-m H je nedokazane očitke, da je v krizi, v zastoju, da je B m ovira dobremu gospodarjenju, zgolj politična, demokra-tična pridobitev. Hkrati zasledimo tudi prve poizkuse tehtnejše analize, ki naj pokaže, kje sta zamisel in praksa prišla v naskrižje. Raziskovalci skušajo zlasti ugotoviti, če so oblike samoupravljanja najbolj smotrno prilagojene doseženi stopnji samoupravljanja. Njihovo mnenje bi najkrajše izrazili s stavkom: »Samoupravljanje se je razvijalo, oblike pa. so ostale enake.« Imo.mo tudi opravka z zelo posplošenim zanikovanjem ekonomske smotrnosti samoupravljanja in prav tako posplošeno obrambo. Ob teh zelo splošnih oznakah bi rad opozoril še na nekaj vidikov, ki jih po mojem mnenju preveč zapostavljamo. Prvič, kot sem že omenil na zadnjem plenumu slovenskih sindikatov, ne smemo gledati na samoupravljanje preveč institucionalno. To pomeni, da naše analize ne smejo izhajati samo iz pristojnosti in funkcij samoupravnih organov v ožjem pomenu besede. Čeprav ne zanikam potreb po proučevanju pristojnosti med upravnim odborom, centralnim delavskim svetom, delovnimi enotami in tudi direktorjem, vlogo komisij, se mi zdi ta vidik še preozek. In zdi se mi, da razprave po nepotrebnem ožimo in kar je še pomembnejše, po nepotrebnem vnašamo tudi zmedo, da nastaja obilo nesporazumov, če vidimo v samoupravljanju samo funkcijo navedenih organov. _ Zame je samoupravni organ celotno naše socialistično podjetje, delovna organizacija. Navedeni in tudi novi organi oziroma dosedanji organi z drugačnimi pristojnostmi, z drugačno, razmejitvijo in delitvijo dela lahko ustvarijo bolj ali manj uspešen poslovni in samoupravni organizem. Poskušal bom to jasneje orisati z nekaterimi primeri kot idejami za razmišljanje. SAMOUPRAVNA ORGANIZACIJA Stvar samoupravljanja je, kakšne so pristojnosti kolegija} \ odgovornosti, kakšne so pristojnosti posamičnih vodilnih strokovnjakov ali skupine — vendar tudi, kaj so njihove naloge! Izredno dolgo že motovilimo okrog zelo perečega problema: o pristojnosti in odgovornosti strokovnjakov. Tako slišimo, da je to njihova dolžnost, tudi, da so zato bolje nagrajeni, kakor drugo stran, da to ni urejeno. Od tod do idej o managerskem samoupravljanju je samo kratek korak. Toda eno kljub temu ostaja — problem, ki ga nismo uredili. Se pravi, pomembna naloga znotraj samoupravljanja, Šibkost samoupravne organizacije, ki je še ni zadovoljivo razrešila. Drug problem samoupravne organizacije, na katerega je opozoril že Zvonimir Tanko, je družbeno ugotavljanje poslovne uspešnosti. Brez širših razglabljanj in nadrobnosti je očito, da pri nas še | ni uveljavljena zamisel o ugotavljanju poslovne uspešnosti podjetja. V kapitalizmu je to — profit. Pri nas najraje navajamo — dohodek. Toda dohodek je vse, s čimer neka delovna organizacija zaključi bilanco. Dohodek je prikazan, če imajo v podjetju povečane zaloge, več neprodanega blaga, tudi če imajo proizvajalci nižje osebne dohodke kot prejšnje leto, če so zvišali sklade za razširjeno reprodukcijo. Direktorji, prav tako predstavniki samoupravnih organov, tudi političnih organizacij zelo radi prikazujejo poslovne uspehe s povečano realizacijo. So pa podjetja z milijardnimi realizacijami, a z nizkimi povprečnimi dohodki, celo s prekinitivami dela zaradi nizkih osebnih dohodkov, realizacija pa je visoka. V. »Delu« je nedavno predsednik skupščine LRS Sergej 'Kraigher navedel, da moramo iskati — dobiček. Dobesedno tako. Menim da je to zelo pomembna ugotovitev, ki se v našem samoupravljanju še ni uveljavila. Lahko dobiček.na vložena sredstva, po odvedbi davščin, lahko tudi čisti dobiček na zaposlenega. Morebiti so še druge možnosti. Vsekakor pa potrebujemo nekaj, kar bo nedvoumno pokazalo, kateri kolektiv je z družbeno lastnino sredstev za delo dobro gospodaril. Jasneje moramo začeti ugotavljati ne kosmati dohodek, realizacijo, mar-več čisti dohodek na zaposlenega. Če bomo odračunali dajatve, podražitve, bomo šele lahko ugotovili, kdo je uspešno gospodaril, tudi, kako sposobno vodstvo imajo v posameznem podjetju. Ker tega nismo niti v temeljih razčistili, dosegli sporazuma, nastaja zato obilo novih. Pred nedavnim je »Delo« na prvi strani objavilo vest, da bodo francoski delavci sodelovali pri upravljanju podjetij. Nekatere take vesti in novice zavedejo do napačnih zaključkov, ki bi zelo karikirani pomenili: Kapitalizem se socializira, socializem se mora malo kapitalizirati. Po takšni koeksistenci pa bo prišlo slej ko prej do zlitja. Takšne ocene niso samo izredno netočne, so tudi zelo naivne. Če na primer v kapitalizmu pravijo: kontrola nad profitom, to pomeni, da delavci ne bodo dovolili ekstra profita na račun svojih mezd. Del tega bodo lahko tudi delili. Vendar, kar je bistveno za kapitalizem — profit delničarjev, tistih, ki so vložili denar zaradi profita, vlečejo profit brez dela, bo ostal. Delno upravljanje so samo znak krize kapitalističnega, sistema, krepitve vloge države, znak moči idej socializma, žal pa ne spoznanja, da se želi kapitalizem tako poceni vdati in ukiniti. V našem samoupravnem sistemu res tega, tako pridobljenega dobička, nihče proizvajalcem na lak način ne vzame. Vseeno pa zato do poslovnosti, dobička, socialističnih blagovjtih odnosov in zakonitosti ne smemo biti brezbrižni. Tudi v socializmu, še zlasti zaradi samoupravljanja, smo dolžni ustvarjati dobiček. Praviloma mora vsako podjetje rasti. Proizvajalci morajo imeti letos več, kot so imeli lani. Edino tako, in res ne brez tega, bo naše gospodarstvo, življenjska raven in tudi zanimanje za samoupravljanje naraščalo pri najširšem krogu proizvajalcev. Ne gre za neko novo tehniko, gre za eno od temeljnih spoznanj in nalog samoupravne organizacije socialističnega podjetja. Če jo bomo hoteli uspešno izpeljati, bo zahtevala večjo racionalnost v vsem poslovanju, to je — boljšo samopravno organizacijo, kar pomeni■ večje prizadevanje, odgovornost, ustreznejše rešitve v pristojnostih, organizaciji, večje spodbude za dobro delo. Ne vem. če bomo izgradili izvirno politično ekonomijo socializma. Da pa nam je upoštevanje takih ekonomskih zakonov vsestrano potrebno, v to ne dvomim. VINKO TRINKAUS ^^■MiniiminiiitBuiniiiiraniiiiiiniiniuiiniHiHiiiuiiiiiiiniiiiinRniiiiHoiniiinnBniHuiiiiHjRBinnDiiiniiiiiiiiuiai ]Vaš podlistek aiiiHiiffliBiiTOhiHiuiiuiiiiiiiiiniiBiiuiaiiiiiiBiiiiiiiBBiiiuBnHiiMnBHnninniiniBnuiiiiiiiiiinniuiiniHiiiinraiiinininiiiniiraiHniniJiiiufflHiiiuiiiiiiiiiiHiiin Kjer ni tožnika, ni sodnika 145 ^erneljni zakon o delovih razmerjih določa v členih 142. do katera kršitev zakona predstavlja prekršek in kakšne so krivC^e za kršitev zakona. Zakon predvideva zelo veliko pre-t en0 u *n bi njihovo podrobnejše obravnavanje presegalo okvir aa članka. Tašanje, ki pa je bistveno v našem razmišljanjuje, ali *ki iLFredvideva vodenje nadzora, se pravi nadzorni inšpekcij-jas^Qan, ki bi bedel nad pravilnim izpolnjevanjem zakona. da 710 namreč, da ni dovolj samo prekrške določiti, ampak t>Taiyi>ra biti tudi organ, ki jih ugotavlja in ugotovljene ne-kajti°sti odstopa v nadaljnje ukrepanje sodniku za prekrške, i “kjer ni tožnika, ni sodnika!« PreJ~f Pogledamo naš TZDR, bomo takoj videli, da sploh ne Zako>l^eva nadzornega organa nad pravilnim izpolnjevanjem nler.na' Takšen organ bi morala biti inšpekcija za delovna raz-Pravi’ k*, bi preverjala po podjetjih, ali so delovna razmerja v hčfa.kih in statutih ter konkretne odločbe v skladu z do-^Skih1* TZDR. Če pa tega ni, so tudi vsi členi TZDR o pre-b zakona brezpredmetni. 6 var1* Prirnarjavo naj omenim, da na primer temeljni zakon Pubiixi'-'U. pri delu določa nadzorni organ, to je občinski in re-itkDUgt inšpektorat za delo, ki ugotavljata kršitve in jih pri-teč j, v. s°dniku za prekrške. Če te službe ne bi bilo, bi se nam-Tšitve zakona o varnosti pri delu sploh ne sankcionirale. 146. člen TZDR pa samo določa, da uvedbo postopka o prekršku lahko zahteva poleg delavca, ki mu je bila kršena pravica, tudi pristojni občinski upravni organ in sindikalna organizacija. Vendar je primerov, ko se delavec ali sindikalna organizacija obrneta neposredno na sodnika za prekrške in zahtevata uvedbo postopka, zelo malo. Zato se tudi zastavlja vprašanje, kdaj naj posreduje pristojni občinski organ, ki prijavlja kršitve zakona sodniku za prekrške. p0 zakonskem besedilu občinski upravni organ ni operativni nadzorni organ nad_ izvrševanjem zakona, nima torej značaja inšpekcijskega organa, ampak lahko prijavi kršitev sodniku za prekrške, če jih po naključju zasledi. Kršitev pa bo upravni organ zasledil le, če se bo delavec sam obrnil nanj, 123. člen TZDR namreč določa, da se delavec hkrati z ugovorom, ki ga poda pri organu jj. stopnje v delovni organizaciji, obrne tudi na pristojni občinski upravni organ. Občinski upravni organ v takšnem primeru posreduje pri pristojnem organu delovne organizacije, če spozna, da je bila delavčeva pravica kršena, lahko pa zadrži tudi izvršitev odločba organa druge stopnje v podjetju do dokončnega delovnega spora, če je tudi s to odločbo kršena delavčeva pravica. To je praktično edina možnost, da upravni občinski organ prijavi sodniku za prekrške kršitev zakona. V vseh takšnih primerih pa gre cesto za različne osebne krivice, ki bi jih de- lllllllll!IIII!l!l!!lllll!!lllll!!llllll!llllll!llllllll!ll!!llllllllllllllllllll!!!!!lllll!lllllll!!!!l!!IIIIIIIIIII!IIIIIIIHIIII[IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllll!llllllll!ll!!llll!llllllllllllllilli!l!lljll!!lllllllll!!!|ll||| ( lavci večinoma tudi sami uredili po redni sodni-poti (neza-5 kanite odpovedi, nepravilne premestitve na delovno mesto itd.). s TZDR pa omenja tudi drugačne prekrške, prekrške sploš- i nejšega značaja, s katerimi ni storjena pravzaprav nobena in- > dividualna krivica. Npr v 142. členu se omenja kot prekršek, S če delovna organizacija ne predpiše posebnih pogojev za deti lovna mesta, če ne predpiše .v splošnem aktu, kdaj se sklepa > delovno razmerje za določen' čas. ali ne predpiše pravilnika o < izobraževanju. Kako naj se ti prekrški sankcionirajo, če ni in« ? špekcijskega organa, ki bi jih ugotavljal?! Takšna ureditev po S TZDR je tudi pravno nelogična in bi bilo praktično popolnoma c vseeno, če členov od 142. do 145. TZDR sploh ne bi bilo. > O opisani problematiki sem se pogovarjal na referatu zrn S delovna razmerja pri skupščini občine Ljubljana-Center ter < s sodnikom za prekrške za pet ljubljanskih občin. Na občini > so mi povedali, da rttidzorstva na terenu ne izvajajo, ker jih < tudi zakon k temu ne sili, temveč da samo od časa do časa ja- ? vijo kakšen prekršek sodniku za prekrške, če gre za hujšo, kr- > šitev in se delavec sam obrne nanje. Pri sodniku za prekrške s pa sem prav tako izvedel, da nadzorstva nad izvajanjem za- ? kona sploh ni in da predstavljajo morda komaj odstotek nje-S govega dela prijavljeni prekrški zoper TZDR. S Krivda za takšne razmere je pač v samem zakonu, ki ni S predvidel ustreznega nadzornega organa, ki naj bi bedel nad ? izvrševanjem zakona. Spričo tega je seveda popolnoma brez- S predmetno, ali imajo podjetja svoje pravilnike v skladu z za- < konom. ali z drugimi besedami rečeno, uradna zakonska načela > v praksi sploh ne morejo zaživeti. < ANTON PODGORŠEK •Waho gospodarimo ^iiiiiait^iimiMimiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiHainiiiiiiiHiiii^iiimiiitiauniiiiBiatoliiiimiiHiiimiiffliiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiMMiiiiiHiniiimniiiiimnHiiiiiiMM^B §f- i g GOSPODINJE! | Zahtevajte v svoji trgovini 1 6 IZREDNO UČINKOVITO SREDSTVO ZA PRED-PRANJE V VSEH PRALNIH STROJIH DEVIZNI REŽIM ŠE NA PREPIHU Nekatera protislovja in nerešena vprašanja v devizni participaciji Mlllllllllllllllllllllllllllli:illi!l!l!iilillll illllllllllillllllllllllllllllll PREDPRAL znatno izboljša pralni učinek in zniža porabo detergenta PREDPRAL se ne peni in ne deluje alkalično PREDPRAL preprečuje nastajanje vodnega kamna v ceveh in stroju IllIlliililliiiiiiiiiiiiliiilliliiliiliiillllililiilliiiillllllliliaiBliiiiSiilliiiiii mir Vnovič pogre- resnl^a ta (Nadaljevanje s 1. strani) PRISILNI JOPIC CEN Na tiskovni konferenci, ki jo le sklicala Zveza tekstilnih inženirjev in tehnikov Slovenije, so organizatorji zlili veliko žolča na birokratsko politiko cen. »Pri nas ne potrebujemo inženirjev in tehnikov,« se ie jezil direktor Svilanita, »dokler v Beogradu odobrijo za kilogram odličnega frotirja enako ceno kot za kilogram najslabšega Ce zahteva trgovsko podjetje ekskluzivni vzorec, ga moramo zavrniti, sicer bi mu ustregli v svojo škodo.« Zvezni urad za cene primerja blago kot krompir. Hkrati pa verjetno priznava, da bi si tekstilna industrija z modernizirano tehnologijo dela laže utirala pot na tuja tržišča. Trgovci tekstilcem solijo pamet: »Boljše blago izdelujte, pa ga bomo kupovali.« Boljše hkrati pomeni dražje, prodajati pa bi ga morali po starih cenah ali pa se po desetkrat odpeljati v Beograd, oreden bi jim urad za cene odobril kalkulacije. Če pa bi vseh 480 jugoslovanskih tovarn, ki izdelujejo povprečno no 20 vrst blaga, z desetkratnimi prevozi v glavno mesto reševalo vprašanje cen, bi morali zanje uvesti poseben vlak... VSI JOKAJO S TEKSTILCI Boli kot tekstilci dokazujejo, da se blago zaradi sprostitve cen ne bi podražilo, ker so (ga polna skladišča, ampak bi lahko vodili samo pametno politiko proizvodnje in cen' — z dobičkom od boliših in kurantneiših vrst blaga bi pokrivali zgubo oz. pocenitev drugega blaga — manj zaleže. Iz tega si kujejo dobiček samo trgovci, ki uvoženo blago lahko prodajajo po dvakrat višji cehi — če iim potrošniki ne prekrižalo računov z bojkotom ali s pretankimi listnicami. V tem primeru pač malo popustijo in če še ne gre. še malo .. V nai-slabšem primeru se spustilo pod nabavno ceno. toda .. izgubo pokrijejo z dobičkom od druge vrste blaga. Natanko tako. kakor bi rada delala industrija, pa ne mere. ker ne sme. Seveda pa smejo trgovci uvažati po globoko znižanih cenah . .. Toda to je samo majhna krivica v primerjavi z drugo, ki jo občutno tekstilci pri dodeljevanju deviz. Start ni pri vseh podjetjih enak. Tovarna Bača dobi od izvoza za dolar 98 centov za nakup surovin. Teteks v Tetovem pa 3,34 dolarja, ker je tamkajšnja podružnica Jugobanke razpolagala lani ob koncu leta z 8 milijoni dolarjev, namenjenih za uvoz. Teteksu torej ni treba veliko izvažati, da ie dobro založeno s surovinami, niti ga ne bremeni velika izvozna zguba, ki ie neizogibna, dokler moraš blago izvažati 20 % pod lastno ceno zaradi velikih carinskih pregrad... Na spiošno pa ie makedonska tekstilna industrija debila brez izvoza 2.5 mili iona dolarjev za uvoz surovin. medtem ko so slovenska podjetja debila iz globa'ne devizne kvote samo po 78 centov od dokazanega dolarskega izvoza. ^ Predstavnik Poslovnega združenja tekstilne industrije Slovenije je na omenjeni tiskovni konferenci napovedal zaradi tega ustavni spor. Na zveznem sekretariatu za industrijo so se ravno tako zgražal! nad to neenakostjo. Potem so tistim, ki imajo preveč deviz, svetovali, naj jih dajo onim. ki lih imajo premalo. Ker priporočilo ni zaleglo, so nezadovoljneže pomirili z devizami za surovine. ki pa jih niso vzeli »privilegirancem«. Globalna devizna kvota je na splošno premajhna, zato so devizno prizadeta predvsem podjetja, ki so lani veliko izvozila Slovenska pa najbolj, kajti Jugobanka je zaradi devizne stiske volnarjem izplačala samo no 0,64 dolarja za dolarski izvoz, medtem ko so makedonski vol-narji dobili 1.34 dolarja za izvoz. To seveda ne govori o enot-' nem deviznem režimu, ne o enakih proizvodnih pogojih med volnarii. Med bombažarii so ravno tako različni devizni faktorii. Nekateri dobivajo po 0,64 dolarja za surovine, če izvoziio za dolar, najsrečnejši pa 3.34 dolarja. Med obojimi so. seveda, še vmesni faktorii. Slovenska bombažna industrija ie b'!s pri tem doslej naiboli orizadeta. ŠARJENJE Z DEVIZAMI Kakor po eni strani premajhna globalna devizna kvota kaže na devizno varčevanje, pa devize, dodeljene trgovini za uvoz blaga, kažejo nasprotno. Enako blago, kot ga tekstilna industrija izvaža po 50 centov, trgovci uvažajo do dva dolarja. Industrija mora pristati na nizko ceno. da dobi devize za surovine. trgovci so na doslej uvažali podobne toda štirikrat dražje izdelke, ker so lahko nekontrolirano »nabijali« maržo. Toda nai bom konkretnejša: družba ie dala trgovini letos 70 milijonov dolarjev več deviz za uvoz tekstilnega blaga Domači trg pa ie že prenasičen z njim. Kaj bo s 600.000 jugoslovanskimi tekstilnimi delavci, če se ta iz-vozno-uvozno brezglavost ne ustavi in če tekstilni industriji ne snamemo prisilnega iopiča. prisilnih cen in dodeljevanja deviz za surovine po simpatijah ali po čemerkoli že? MARIOLA KOBAL wt!e»see®ee3et : (Nadaljevanje s 1. strani) z dinarji, nimajo pravice do participacije. Na svetu za gostinstvo in turizem niso zanikali, da .je v sedanji delitvi deviznih sredstev nekaj narobe. Na nepravilnosti so že opozorili in predlagali, da bi gostincem priznali od celotnega deviznega pritoka določen odstotek deviznih sredstev za celotpo dejavnost, vendar je težava v tem, da ne najdejo »nosilca«, ki bi devizna sredstva zbiral in jih potlej tudi delil. Glede možnosti za najemanje kreditov pa bi morala gostinska podjetja, ki nimajo ho- -telskih zmogljivosti, širiti in modernzirati restavracijske prostore z lastnimi sredstvi. Tako so na primer v občinah Ilirska Bistrica, Cerknica in Postojna investirali lani in letos skoraj pol milijarde lastnih sredstev, Na svetu za blagovni promet so nezadovoljni z deviznim režimom, ker ne priznava trgovini retencije za devizni preliv, ki ga ustvarja. Veliko vzrokov govori za to, da bi morali trgovino stimulirati za indirektni izvoz, kajti nobenega posebnega opravičila ni, da smo našli merila za devizno participacijo, denimo za transportna podjetja in turistične agencije, za trgovino pa ne. Na izvršnem svetu se žal nismo mogli pogovoriti. Nekateri odgovorni tovariši so menili, da je trenutno težko govoriti o teh vprašanjih, ker nekateri republiški organi in njihove službe prav zdaj proučujejo devizni režim in da gre v našem primeru . za »izseček« deviznega režima, ki ga ne bi kazalo ločeno obravnavati. S tem smo se tudi morali zadovoljiti. V prizadetih delovnih organizacijah, ki čedalje bolje trgujejo na turističnem trgu, pravijo, da so izgubili vsakršno upanje, da bi njihove zahteve še kdo slišal, saj že leta dopovedujejo in dokazujejo, da se jim godi krivica. Podatki pričajo, da pokrivajo devizni dohodki inozemskega turizma več kot tretjino deficita jugoslovanske plačilne bilance Gre torej za čedalje večje vsote, saj se je samo v naši republiki v razdobju zadnjih treh let povečal devizni dohodek inozemskega turizma za 181 % ali od 14 na 40 milijonov dolarjev. Težko je pripisati te zasluge samo hotelskim storitvam, ko pa vemo, da ima zasluge za večji del tega priliva tranzitni turizem. PONOVNE ZAHTEVE SINDIKATOV Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti je v minulih letih večkrat opo-. zovil na sedanji devizni režim in posredoval konkretne pripombe pristojnim družbeno političnim skupnostim. Vse doslej pa ni mogel vplivati na spremembo zunanjetrgovinskega režima. Navzlic temu smo ponovno zaprosili predsednika republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti tovariša Lojzeta Fortuno, naj nam odgovori na vprašanji, kaj zavita hitrejše reševanje deviznega režima in kaj sodi o zahtevah delovnih organizacij, da se devizni režim vsaj delno obrne v njihov prid. Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR PRODAJNI SERVIS »Neugodna devizna stimulacija za nekatere gospodarske dejavnosti je še vedno posledica administrativnega urejanja odnosov v devizni politiki,« ugotavlja tovariš Fortuna. »V takšnih razmerah je prav gotovo tudi težko določiti merila, ki bi naj urejala devizno stimulacijo, Posenbo težko je to storiti, dokler nas obremenjuje negativna plačilna bilanca. Zaradi tega se troši pretežni del deviznih sredstev, kot pač terja naš ekonomski položaj. Kljub takšnim družbenim interesom pa so zahteve delovnih organizacij razumljive, da je potrebno devizne odnose spremeniti, četudi zaenkrat administrativno. O bolj demokratični delitvi deviznih sredstev zaenkrat namreč ni mogoče govoriti, dokler v osnovi ne spremenimo deviznega sistema. Četudi gre za začasno reševanje vprašanja devizne participacije, bi morali s posebnim interesom stimulira- ti delovne organizacije, ki imajo neposredne zasluge za devizni priliv in ki lahko vplivajo na še večji dotok tujih plačilnih sredstev. Spričo pomanjkanja domačih kreditnih sredstev, bi lahko podjetja storitvene dejavnosti sklepala kreditne posle s tujimi državami. V mislih imam zlasti nekatera trgovska podjetja, ki bi lahko širila svojo dejavnost na razvoj gostinskih zmogljivosti, kar jim novi zakon o blagovnem prometu tudi omogoča. In prav gotovo bi bil ta kredit dobro naložen, trgovska podjetja pa ne bi imela večjih težav z vračanjem kreditov, saj se v trgovini denar najhitreje obrača. Skratka, razlogov je dovolj, zakaj se prizadete delovne organizacije potegujejo za izdatnejšo devizno participacijo. Najbrž jim ne gre za to, da bi držale dolarje na svojih žiro računih. ampak da bi se s pomočjo deviznih sredstev bolj učin- kovito razvijale in modernizif* *' le.« * • • Preveč bi si domišljali, & bomo s prispevki, v katerih srt6 poskusili nanizati nekatera ne' rešena vprašanja in protislov' ja v devizni participaciji, vpr8‘ šanje že rešili. Tega najbrž tu' di ne bi mogli storiti z odg^ vori predstavniki republiški organov. Naš namen je bil sarn6 vnovič opozoriti na problem i dokazati, da vendar ne kaže nedogled odlašati z drugačn0' bolj stimulativno delitvijo de* vi zn ih sredstev. Na srečo t®> zahtev več ne postavljajo le de* lovne organizacije, temveč sfli jih imeli priložnost slišati na Š°' spodarski zbornici, republiški sindikatih in pri najvišjih org8' nih oblasti. In če smo prav r*' zumeli nekatere predstavnik Izvršnega sveta, potlej je že i>8 dnevnem redu podrobnejša Pr°‘ učitev deviznega režima. I. VRHOVCA# AVGUST GRANDOSEK, PLANER V ODDELKU ZA PRIPRAVO DELA PRI PVG »STAVBAR« -MARIBOR: N EKATERfproblemi RAZVOJA GRADBENIŠTVA ___________ ___ __ ^ tv. Metoda omrežnega planiranja Kadar govorimo o terminskem , planu, mislimo predvsem na rok dograditve posameznega objekta, ki ga določi investitor. Niso pa redki primeri, ko se zakasni gradnja tudi takrat, kadar so obveznosti investitorjev do izvajalcev poravnane pravočasno, v rokih, ki jih je postavil izvajalec ob podpisu pogodbe. Kje so vzroki v tem primeru? Razkrivamo jih v najrazličnejših težavah pri dobavi materialov in opreme, v neusklajenih zmogljivostih kooperantov, neugodnih vremenskih razmerah itd. Toda ali ni morda eden od poglavitnih vzrokov tudi neustrezno planiranje — določanje vmesnih rokov za posamezne faze in usklajevanje razpoložljivih zmogljivosti na objektih, ki se gradijo sočasno? Kako torej že pri planiranju najti optimalno rešitev? Klasični način planiranja po mesecih prav gotovo ni dovolj natančen, ker je tak plan po navadi izdelan samo zaradi zahteve investitorja, da bi le-ta pravočasno bazpisal in poiskal izvajalca za vsa druga dela (obrtniška, inštalaterska, investicijska oprema). Med gradnjo se pri takem načinu planiranja pokaže. da posamezne faze več ali manj odstopajo od planiranih terminov — kolikor sploh kdo takšen plan zasleduje. Redki so tudi primeri, da bi pri . objektivnem podaljšanju roka popravljali plane in tako vse napredovanje posameznih del več ali manj »visi« na rnana-gerskih sposobnostih ljudi, ki so odgovorni za potek gradnje. Tudi gantogrami niso dovolj zanesljiva metoda planiranja, ker so delani na približno enakih osnovah, zasledovanje med gradnjo pa je precej otežkoče-no, kadar gradnja objekta ne napreduje po predvidenih rokih. Tako se poraja vprašanje, kako najti najprimernejšo metodo planiranja v času. ko se na tržišču vedno bolj zaostrujejo dogradi tveni roki in ko je problematika višine stroškov v podjetju čedalje bolj aktualna. V industrijski proizvodnji so se razvile številne metode, ki se uporabljajo pri različnih primerih planiranja, kadar gre za zaporedje del. Težave pa nastanejo takrat, kadar opravljamo več vrst del sočasno, pri katerih se pojavlja možnost križanja in prepletanja enega z drugim. V zadnjem času v tem primeru dobiva čedalje večjo veljavo metoda OMREŽNEGA PLANIRANJA, imenovana tudi CPM (Critical path Method). ki rešuje vsa križanja del na podlagi grafično prikazane mreže. Plani- ranje po CPM pa se izvaja v treh stopnjah: ® postavljanje problema v omrežno obliko; ® postavljanje časovnih omejitev za posamezne faze dela (operacije); • iskanje cenejših načinov na osnovi dobljenih rezultatov v prejšnjih dveh stopnjah. Osnovna lastnost te metode je v tem, da delamo z natančno določenimi termini, kar zahteva tudi natančno določanje časov trajanja posameznih del (norme). V mreži, ki ima za vsako operacijo določen čas traja nja, nam 'ni težko najti najdaljšega kontinuiranega zaporedja dogajanj — imenovanega tudi kritična pot. Ta pot ne vsebuje nobenih časovnih rezerv; vsaka zakasnitev pri katerikoli operaciji na njej vpliva neposredno na podaljšanje roka. Vse druge operacije izven te kritične poti pa vsebujejo določeno rezervo v času, ki nam pove. koliko lahko zakasnimo z določenim delom od trenutka, ko so bili zanj dani vsi pogoji za nemoten začetek. Iz tega sledi, da je možno samo vzdolž kritične poti ustvariti prihranke v časih in vplivati na dolžino izdelave projekta. Po dosedanjih izkušnjah obsega kritična pot le 18% vseh dejavnosti projekta. Pri ponovni analizi samo kritičnih operacij pa lahko z organizacijskimi in tehnološkimi dopolnitvami ta odstotek še zmanjšamo. Posameznim dejavnostim na kritični poti je seveda možno z, večjim angažiranjem delovne sile, strojnega parka in organizacijskimi prijemi skrajšati čas gradnje ali racionalizirati efekte. To tembolj, ker dosedanji rezultati razkrivajo, da pri gradnji stanovanj obsegajo 70 % kritične poti gradbena dela in le 30 % obrtniška dela. Naj navedem še nekaj prednosti. ki iih ta metoda prinaša: ® zasledovanje plana in vo-denje po tej metodi je zelo preprosto in izključuje vsako sa- movoljno poseganje v tok ^ gajanja ter omogoča v vsak®! času preverjanje posamez^1 rokov s strani investitorja, © omogoča ločno opredsU vanje nalog, sočasno pa zahl6' višjo stopnjo delitve dela, *, sledno izvajanje notranje Sr, cializacije ter formiranje de*6'-nih skupin, organiziranih “ faznem principu, v • na podlagi izračuna čaS8 trajanja posameznih operacij . stopnje učinka je možno pred'' deti in organizirati optima*8 skupine ljudi, kar zago+a'1‘L večjo učinkovitost poslovanja . boljše izkoriščan je razpoiožljiv strojnih kapacitet. © omogočena je uskladi*;8, razpoložljivih zmogljivosti u vui zmoči ji vos ", operantov z lastno proizvodni 1 v:#' ečj« © objekti se lahko prejmejo v gradnjo z veliko v8‘ gotovostjo, da jih bomo v dol0' čenem roku zgradili, © za izračunavanje mreže • možno uporabiti elektronske 6 čunske stroje, kar daje jem velike prihranke na c8:e ter omogoča hitro sp remi n1 j, pianov, kadar nastopijo neP'Dj videne težave ali pa se zal8 , nepredvidenih okoliščin sprel11 ni potek del, • planiranje ie veliko % ločnejše tudi v ekonom5 smislu, ker poleg usklajevan-’ razpoložljivih zmogljivosti 6)8 odgovore na ekonomiko Ng-vodnje, kar je biia bistven-1 manikljivost klasičnega r>ac planiranja. ^ Iz tega pa lahko spoznaj da ie omrežno planiranje ‘L., obsežno, ker zahteva od P ^/Lija dobro poznavanje tchn°!%, je, organizacije proizvodno projekta in študij dela. S8U$-količine, normativi in nje« so prešibka osnova za delo. Priprava dela. brez KG,, re si danes gradbeništva ne % remo zamišljati, mora bit' .m-na tekočem z realizacijo i ta in mora pravočasno vp1 [p na potek dogajanj, kadar J potrebno. wwwwwww til) VSEPOVSOD • LENART V SLOVENSKIH GORICAH: KOMBINAT NA TRDNEJŠIH TLEH Kmetijski kombinat v Lenartu, ki je minulo poslovno ključil s precejšnjo izgubo in je zato že vse kazalo, da bo ‘‘fr uvesti prisilno upravo, se letos le postavlja na svoje noge. menjena notranja organizacija dela. uvedba nagrajevanja in delitev dohodka no delovnih enotah, zaostrena delovna di*r j8jil> in odgovornost nri delu, vse to ie prineslo nrve rezultate. sr ji kot rečeno izguba oh zaključnem računu, letos ob polletju 1 #pi ze 39 milijonov S-dlnar.lev dohodka, pri tem pa ie kotno ^ ze uspelo vrniti banki 120 milijonov S-din kratkoročnega £ ^ Izobraževanje in kultura 1» )0 B' V' 3' J' O* ib 10 ib v o, B' ;b B' 10 O' ib 3' 3' te ia r O * * (f ib ib 6' ra r P )V ib d' i« i3 ib ib .v r ?> v |b r e i' v 6 ' li j 3 3 J PRI TRBOVELJSKIH UPOKOJENCIH Poročali smo že, da so trboveljski upokojenci dobili preurejen dom, v katerem se lahko sestajajo in pokramljajo med seboj. Poleg tega doma, ki so ga odprli prejšnji mesec, pa imajo tudi še en dom. Zgradili so ga upokojenci iz Žabjeka in Ribnika. Toda pustimo raje besedo predsedniku in podpredsedniku trboveljskega društva upokojencev Filipu Murnu in Mirku Blancu: »Naše društvo, ki šteje kakih 2400 članov, je zelo dolgo iskalo primeren prostor, kjer bi se lahko sestajali. Po dolgem času nam je le uspelo, da smo dobili svoj kotiček. Tako imamo zdaj v novem domu poleg upravnih prostorov še dve klubski sobi, ki. pa žal, še nista docela urejeni, in točilnico. Zato se na sestanke in vaje pevskega zbora zbiramo kar v točilnici. Pevski zbor imamo že dve leti in šteje 26 članov. Letos je že imel dva nastopa in na obeh nas je občinstvo lepo pozdravilo. Zadnje čase se ogrevamo tudi za ustanovitev dramske skupine, ki naj bi vsako leto pripravila dve predstavi. Mimo tega pa že deluje šahovski klub. Ta je svojo aktivnost dokazal z osvojenim prvim mestom na lanskem tekmovanju med sindikalnimi podružnicami, letos pa so naši šahisti na podob- nem tekmovanju zasedli tretje mesto. Ker se naši upokojenci zelo zanimajo za oglede krajev v naši domovini, smo letos že organizirali nekaj izletov, obiskali smo Črnomelj, Metliko, Krško, Brežice, Bizeljsko, Kumrovec, Rogaško Slatino, Veliko planino, Idrijo in Postojno. Na jesen pa naj bi šli v Goriška brda.« Vili Guček •►Površinska zaščita kovin tevzema v današnji moderni tehniki vedno pomembnejše •fiesto. V drugih industrijsko ^Zvitih državah je kadra za te dejavnost dovolj, saj imajo tetiogo šol, v katerih vzgajajo Salvanizerje, pri nas pa opaža--teo prav nasprotno. Primanjkuje nam celo osnovnih kad-tev, to je kvalificiranih galva-fiizertjev.« je povedal Anton tež, mojster in racionalizator v Površinski zaščiti kovin, za-fuslen v pržanjski tovarni za etektroniko in avtomatiko. »In ni prav nič nenavadne-jjai’K razmišlja Anton Jež, »da pav zaradi tega, ker nimamo ustreznih šol za izobraževanje Saivanizerjev, dela v galvanskih oddelkih številnih naših ™djetij mnogo delavcev brez Snovnega znanja s področja ttevršinske zaščite, kar pa se Jfifiogokrat pozna pri kvaliteti pdelkov in tudi v nesmotrni s°tabi surovin.« »To dejstvo pa terja,« je pdaljeval Anton Jež, »da še organiziramo šolo za sSivanizerje tudi pri nas...« Tudi poklicna šola za galvanizerje »V okviru katere šole pa 3 bi organizirali oddelek za Ivanizerje?« »S poklicno šolo kovinske ,Qtee v Ljubljani smo se že ^dvorili, da bomo na njej šfinizirali oddelek za galva-!erje. Mimo tega pa smo že ®teli vsem zainteresiranim •h obvestilo za vpis v šolo. lan j e bo trajalo tri leta, Jdidat, ki bo šolo uspešno ključi], pa bo dobil naziv slificiranega galvanizerja. 'htejo pa se lahko na šolo ul vsi delavci s končano e*bletko in ki vsaj eno leto telajo na področju površin-6 zaščite. Šolnina bo znaša-150.000 S-dinarjev. V tej Pa so seveda vračunani fll vsi stroški za učbenike,« Pojasnjuje Anton Jež. f^Kaj vse bo obsegal učni »Učni načrt bo razen splošni Predmetov obsegal še na- ■Ubje strokovne predmete: anorganske kemije, i klrokemijo, osnove galvano-nike, matematiko za gal vate, te in seminar dela v gal-'ki. ob koncu šolanja pa /neravamo organizirati tudi kovnp ekskurzijo z ogle-te nekaterih večjih galvar.ik loveniji. Naj dodam še to, ®e bo za študij prijavilo i’l,° kandidatov tudi izven ^ Oljane, bomo organizirali te$nO šolanje z enakim uč-načrtom ter kontrolnimi Naključnimi izpiti.« . akšen pa je odziv na ™ za omenjeno šolanje?« *Za začetek kar dober, , u mladi ljudje se zanimajo ldjP0Mtc galvanizerja. Zelo ,i te sicer videli, da bi se v 18( Prti svili tudi delavci, ki že -UtiK a’° v galvanskih od-nimajo pa ustrezne rat»a t ’ ^prav so seveda idi e na široko odprta !j0 hladim ljudem, ki konču-i t ^^niletko in se odločajo te Poklic.« m. 2. ARENA 1967 Majhna atrakcija, ki jo je festival podaril Puljčanom In njihovim gostom, je bil veliki pano — eden izmed mnogih — z golim ženskim hrbtom in črnim mačkom, ki se je vgnezdil na zadnjici. Mimoidoči so se mu nasmihali, se ustavljali pred njim, ga komentirali, ga na skrivaj ali očitno občudovali in ga fotografirali. In vabil jih je v Areno — v največji kinematograf na svetu. Vstopnice so bile večidel že vnaprej razprodane, kajti tisoči ljubiteljev filma so se odločili za celotedenski abonma v Areni. Za preostalih nekaj mest, ki so vsak večer je pred blagajno vsakokrat menjavala lastnike, pa se vnemal spopad. Jugoslovani smo v fimski sezoni 1966/67 zmogli trideset igranih filmov. Za festivalsko prijavo se niso odločili le trije producenti, kar pa navdušenja občudovalcev filmske ustvarjal- , n osti ni prav nič zmanjševalo. Zato pa je kot mrzel tuš delovala odločitev uradne festivalske žirije, ki se je nekaj dni pred uvodno ceremonijo sestala v ljubljanskem Levu in sklenila: na festivalsko platno pustimo le 16 filmskih naslovov. Sledili so komentarji, ugovori, užaljena reagiranja. Predstavniki festivala so se potili na tiskovnih konferencah, sklicanih tik pred startom. A. sklep je sklep in ni ga mogoče" sprevreči. Torej smo se potolažili. »Navsezadnje,« smo si rekli, »je kar prav, da smo strogi. Jugoslovanski film se je zadnje čase vzpel na višjo raven, si pridobil dober glas, pričel žeti priznanja, kar vse naj obvezuje tudi v puljski Areni.« Potem se je festival začel. Pili smo doživetja, trepetali v siju zvokov in barv. zbirali avtograme, pričakovali... ko na je luč ugasnila in so se splašeni galebi vrnili nad kamniti rob Arene, se je začelo zares — In gledati smo pričeli s treznimi očmi. KAJ SMO VIDELI? Jugoslovanski film že dolgo, dolgo ni več v zibelki in nikomur več ne pride na misel, da bi ga bilo treba pestovati. Njegova otroška leta so mimo. njegovi vrstniki od vsepovsod imajo enako odprta vrata do naših oči in naših src. Vse najboljše mu sodimo na življensko pot, vendar mu niti ne moremo niti ne želimo ničesar odpuščati. Vendar smo našim filmskim avtorjem veliko pravičnejši, kot simo bili še pred leti, ko smo bodisi velikodušno in prizanesljivo odpuščali napake ali pa z napakami vred zavračali tudi vse, kar je bilo vrednega. Takrat je imel »domači« film razmeroma malo privržencev in zato torei toliko več ■ nasprotnikov. ki naših filmov sploh niso hodili gledat. Zdaj je drugače. Dober jugoslovanski film ie dober brez pridržka in lahko brez težav postane absolutni »rekorder«: producenti »Zbiralcev perja« so, na primer, lahko izpisali puljske pločnike s podatkom, da sl je v Beogradu ogledalo njihov film 320 tisoč gledalcev — številka. ki presega vse dosedanje jugoslovanske kinematografske rekorde. Naš film' se je' ne le objektivno,- pač pa tudi v našem odnosu do sebe izenačil z množico filmov; ki prihajajo z vseh vetrov sveta. Njegovo jugoslovansko državljanstvo ga niti ne rešuje niti ne spodbija več: znašel se je sredi enakovredne konkurence in se spopadel z njo na najbolj neposreden način, s prizadevanji po kvaliteti, po učinkovanju, po sodobnem filmskem izrazu. Veseli smo ga. če le dober, nejevoljni, če je slab. Tako je torej odločilno zgolj in samo njegovo primerjalno vrednotenje. pri kritikih estetsko nekoliko bolj Zaostreno, pri gledalcih prepuščeno instinktu in spontanim kriterijem. To pripovedujem zato, da bi pojasnil vzdušje v festivalski Areni. Prejšnja leta so se ustvarjalci navdušeno sklicevali na puljsko občinstvo, ki je znalo z aplavzom pri »odprti sceni« izražati svojo privrženost in sporočati svoja občutja. Letos je ta nenavadni in enkratni stik ugasnil in se sesul v svojevrsten nesporazum Puljsko občinstvo ni bilo navdušeno nad festivalom. mnoge režiserje so izžvižgali. SO KRIVI FILMI ALI GLEDALCI? V zvezi s tem si moramo odgovoriti tudi na poprei zastavljeno vprašanje: kaj smo videli v Areni? Videli smo dvoje izrazito nacionalno obravnanih, po literarnem izročilu posnetih filmov: srbsko »Hasanaginieo« in hrvaško »Brezo* (po Slavku Kolarju). Nato smo videli hudomušno poetično »Jutro« (film o zadnjem dnevu vojne in prvem dnevu miru, torej film o revoluciji in o tem. kaj se je tiste čase zgodilo). Videli smo napeto štorijo o »Diverzantih«. Videli smo četnike v srbskem »Prazniku« in smrt nekega mesta ob obali morja, kot jo je doživel in posredoval prvak hrvatskega filma Vatroslav Mimica v svojem sicer neponovljivo lepo posnetem, a dramaturško okornem spodrsljaju »Kaja, ubil te bom«. To so bili »zgodovinski« filmi. Večina letošnjih del pa je — kar je posebej vredno omembe! — tematsko sodobnih. Jugoslovanski film. ki smo ga vse do letos še delili na partizanskega — in to najprej — ter nato še sodobnega, ie po izkušnjah letošnje Pule mogoče deliti precej drugače: sodobnost ie malone v celoti zajela naše filmske avtorje, kar ni čudno, saj so pretežno mladi, angažirani v sedanjosti. Gre le za to, koliko imajo povedati in kam so usmerjeni: ali v subjektivno izpovednost, torej v čisto avtorsko, ali v objektivno pripovedovanje. Prav na tej prelomnici se ie letošnja filmska ustvarjalnost razcepila; gledano z očmi filmske estetike v prid izpovedno angažiranemu konceptu, sodeč po reagiranju publike v Areni pa v prid pripovednemu filmu. Za kateri ustvarjalni princip pa se naj opredelimo? Vsakršno načelno . opredeljevanje ie nesmiselno. Res pa je, da je letos izpovedni princip kvalitetno presegel pripovednega. Zahtevnejši gledalci so našli več zadoščenja od preprostejših. Med izpovedovalce bi kazalo uvrstiti slovenskega lirika Matjaža Klopčiča z obema prvencema: z »Zgodbo, ki je ni« in s »Papirnatimi avioni«, pa tudi že omenjenega Mimico z njegovim »Kaja, ubil te bom«. Še zmerom v območju izpovednosti. čeprav ne docela, so Petrovičevi »Zbiralci perja«, Pavlovičevo »Prebujanje podgan« ter Makavejeva »Ljubezenski primer«, filmi, ki so hkrati izpoved in pripoved, ustvarjeni z močnimi avtorskimi potezami in z nadihom svežine, ki ie poznavalce filmske umetnosti najbolj očarala, četudi je nekajkrat segla predaleč v območje avtorske samovolje. Naklonjenost tem i;n takim težnjam je seveda povzročila odklon od filmov, izdelanih v stilu ustaljene filmske dramaturgije. Filmi, kot so »Protest«, »Četrti sopotnik«. »Iluzija« in »Kam po dežju«, so izrazito družbeno in eksistencialno aktualni, saj obravnavajo bistvene probleme jugoslovanske sedanjosti: protest proti razvrednotenju posameznika, proti popredmetenju interesov, proti vseh vrst moralnim deformacijam. In vendar nas niso ogreli. Preveč šablonski so. izdelani v stilu že splošno znanih gesel. Videti je. kot da so njihovi producenti zamudili vlak: ored leti bi nas bili vznemirili in pritegnili, danes nas puščajo hladne. LOTIMO SE POVZETKA Najboljše, kar je predstavil letos festival, so nekatere sveže, obetajoče izpovedi. Nekateri režiserji doživljajo svet z izmiti-mi očmi, sproščeno, sveže in polno, svoja doživetja na nam znajo posredovati odprto, brez sleherne uklenjenosti v konvencije. Premagali so okostenele okvire naše filmske produkcije, ki avantgardnim prizadevanjem toliko let ni dala dihati. Letošnja Arena je v tem smislu nova opora za upanje, čeprav še ne neizpodbiten dokaz. Kajti dosežki so redki in tudi sami v sebi še neizčiščeni. Publiki pa je festival, kot rečeno, dal malo. Dosežkom nove, avartgarde filmske estetike ni bila kos, klasična filmska dramaturgija se je predstavila v konvencionalni, bolj ali manj jalovi podobi, ki so je tudi kruha in zabave žejni že preobjedeni. Želijo si kvalitet, ki pa i'h pripovedna smer v jugoslovanskem filmu letos ni premogla. Jugoslovanski film doživlja renesanso, njegova publika pa ga izžvižga. Kam to vodi? Tudi o tem je bilo izrečenih in izpisanih nemalo besed. Celo pomisleke o možnosti petnajste reprize v letu 1968. je bilo slišati. Toda Pula bo seveda ostala. kajti postala je poiem. Treba .10 bo le teme/ljiteie pripraviti: s filmi, ki ne bodo niti samo ponavljanje že povedanega niti samo iskanje, pač na bodo v sebi utrjeni in urejeni dosežki. •n s filmsko vzgojo, ki bo prerasla delo v peščici zaprtih krožkov. Ne bilo bi prav. ko bi se naš film in njegovo občinstvo na fte*i, ki_ ju je zbližala in sta se eb nieT medsebojno oplemeniti- Pričela spet razhajati. VIKTOR KONJAR KAKO IN KOGA ŠTIPENDIRAMO? ZASLEDUJE Štipendijsko politiko V NAŠI REPUBLIKI Ali žagamo vejo, na kateri sedimo? Dvajsetega aprila sta republiški in prosvetno kulturni zbor slovenske skupščine izglasovala zakon o izobraževalnih skupnostih in o financiranju .vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniti. Tako smo poslednji med republikami dobili zakon, ki naj bi konkretiziral v naših družbeno ekonomskih pogojih splošni zakon, ki ga je sprejela Zvezna skupščina že sredi" minulega letZakon določa načela o sredstvih za izobraževanje in vzgojo in načela o izobraževalnih skupnostih, hkrati pa daje številna obvezna in pogojna pooblastila, na podlagi katerih izobraževalne skupnosti lahko samostojno rešujejo posamezna finančna vprašanja izobraževanja in vzgoje. V skladu s pooblastili zakona, naj torei izobraževalna skup-nost v svojem statutu predvidi tudi sredstva za štipendije in posojila nadarjenim učencem in študentom, predvsem otrokom materialno šibkejših staršev. podedovani Štipendisti Na občinski skupščini Domžale, ki ie v šolskem letu 1966/67 štipendirala 38 in kreditirala 18 učencev ter študentov, je komentiral politiko štipendiranja Peter Primožič, načelnik oddelka za skupne in družbene službe: »Štipendiranje pri nas ureja odlok občinske skupščine Domžale o štipendijah in posojilih za izobraževanje, uveljavljen 15. jtilija lani. V Domžalah namreč menimo, da je štipendija instrument kadrovske politike in hkrati eno izmed sredstev za reševanje socialno ekonomskega položaja dijakov in študentov. Zato dajemo štipendije samo na podlagi plana potreb po kadrih v družbenih službah ter upravnih in drugih organih naše občinske skupščine. Za redni študij na šolah druge stopnje, na fakultetah, umetniških akademijah, višjih in visokih šolah. Štipendije tudi podeljujemo samo na osnovi javnega razpisa. Odlok namreč določa, da mora biti razpis objavljen v dnevniku Delo in Občinskem poročevalcu, biti mora izobešen na oglasnih deskah po vseh šolah v občini, dobiti pa ga mora tudi zavod za zaposlovanje delavcev. Štipendijo sklada za štipendije in posojila za šolanje občine Domžale, kot ga uradno imenujemo, sestavljata dva dela: osnovni in stimulativni. Osnovni del se določa na podlagi povprečnih dohodkov na družinskega člana, stimulativni del pa se odmeria upoštevaje letnik šolanja ter učni uspeh. Podobni kriteriji veljajo tudi pri naiemanju posojil za študij. Letos je štipendije In posojila razpisal še upravni obdor sklada. Sredstva, namenjena štipendiranju, ki jih ie_ skupaj 14,800.000 S-dinarjev. pa bo upravni odbor že do začetka šolskega leta prenesel na tekoči račun temeljne izobraževalne skupnosti, kolikor bo to odobrila občinska skupščina. Začasni statut temeljne izobraževalne skupnosti Domžale namreč v 42. členu med drugim zagotavlja tudi sredstva za štipendiranje.« ZOPET NEZANIMIVE ŠTIPENDIJE Upravni odbor sklada za štipendije in posojila v Domžalah je letos razpisal 20 štipendii za Studii na pravni, ekonomski in filozofski fakulteti ter pedagoški akademiji. Do konca razpisa pa je dobil vsega 14 prošeni! Za štipendije, narpeniene študiju slavistike, svetovne književnosti, sociologiie, psihologije in defektologije na se sploh nihče ni potegoval! Za posojila je zaprosilo še mani kandidatov, le 13! Povprečna višina štipendije ali posolila ie 24.000 S-dinariev. verietno pa iti.bodo še revalorizirali! štipendije v Domžalah torej so. ni samo kandidatov zanje! SKRB MOJA. PREIDI NA DRUGEGA! Ko ie naš tednik zasledoval izvajanje priporočila Izvršnega sveta SR Slovenije o financiranju drugostopenjskega šolstva, smo zapisali: »Dejstvo je namreč, da so vsi skladi za financiranje drugostopenjskega šolstva v Sloveniji toliko n od planom, da s! danes, v mesecu juliju, marsikje upravičeno zastavljajo vprašan ie, kje vzeti sredstva za izplačilo osebnih dohodkov že za prihodnji mesec.« Skrb moja, preidi na drugega! In res: vse reve in težave. s katerimi so se borili skladi za financiran ie drugostopenjskega šolstva, so sedaj padle na rame novih temeljnih izobraževalnih skupnosti. Temeljne izobraževalne skupnosti sedaj s težavami izpolnjujejo celo obvezne naloge, da pri tem o neobveznih sploh ne govorimo. Nič ne pomaga, če imaio v statutih zapisano, da temeljna izobraževalna skupnost zagotavlja učencem in študentom na svojem območju tudi sredstva za štipendije in posojila, ko na nimajo denarja. TOŽILI BODO! Poskušajmo ponazoriti težave izobraževalnih skupnosti vsaj z dvema primeroma, ki nam ju ie uspelo zbrati v tem še vedno močno počitniškem obdobju. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljane za letos še ni mogla razpisati štipendij. Njeni predstavniki so nam pojasnili, da zavoljo tega. ker pač nimajo na voljo dovoli finančnih sredstev že za redne obveznosti skupnosti. Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana namreč še vedno dolguje 26 občinskih skupščin 1 milijardo 60 milijonov S-dlnarjev. a dolg sega dve leti nazaj! Začasni tajnik skupnosti Dušan Djnkanovič nam je omenil, da bodo Iztožili ta dolg in prisilili občinske skupščine, da poravnajo svoje obveznosti. Podpredsednik skupščine občine Šiška Mirko Damjan pa nam je dejal: »Preden bo denar izterjan pa bomo imeti namesto enega samega reveža, to je srednjega strokovnega šolstva, kopico revežev, ki bodo glasno terjati denar.« Ali pa v Grosupljem! Delovne organizaciie bežijo od svojih obveznosti in nočeio videti problemov, ki bi lih lahko pomagale razreševati. Po sredi je spet denar. Temellna izobraževalna skupnost Grosuplje zato ni razpisala štipendij. Vse pogosteje poudarjamo, da so sposobni kadri eden izmed temeljnih pogojev za uspešno izvedbo gospodarske reforme. Ali nismo včasih podobni tistemu, ki žaga vejo, na kateri sedi? MATJAŽ VIZJAK RalŠe res je Koze rij % 111I11S1E111I1I1IEIIEE1I1EEE1111I1I i!ii!!iiiiiiiiiin[iiiiininiiniiiiiiiTini!iiii!iiiiiiiitHi!iiiiiniin[nninininii!niiiinn!!niii!ini!niiiin!nniiiiiMiinniiinii!iiiin'i!niinin[inii!!iriTninnininiiiii!iiiiinni!iiini»iiii!iiiiuuiumniiiiiiiiinininiiiininii!iiiiHininiiiuiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...., d ' ..3 Pride Italijan s svojo slovensko sorodnico v ljub. ljansko Metalko in želi za lire kupiti gospodinjski stroj. »Prodajamo samo za dinarje,« ga zavrne prodajalka in ga napoti drugam. Ker se je tudi tam nekaj zataknilo, je Italijan odnesel devize s seboj v Italijo in bo doma kupil pralni stroj za ljubljansko sorodnico. Ko smo podatek preverjali, nam je vodja prodajnega oddelka v Metalki od. vrnil: »Prodajo za devize smo opustili. Prodajalci ne znajo tujih jezikov in se pred tujci smešijo. Menjava deviz je tudi tako komplicirana, da mora stranka čakati po deset minut...« Vsekakor močni in prepričljivi argumenti! rjlole zgodbo mi je povedal _/ prijatelj, ki dela v indu-strijsko-kmetijskem kombinatu v našem mestu. Napisal sem sleherno njegovo besedo, vi pa sami presodite, če je govoril resnico. XXX Vse skupaj, kar so kasneje imenovali »primer tovariša Korena«, se je začelo tistega usodnega plačilnega dne, ko je Ivan Koren, kvalificiran delavec v naši tovarni, vzel pri blagajni kuverto s svojimi mesečnimi prejemki, pregledal njeno vsebino, potem pa odšel nazaj k blagajniku in mu dejal: »Oprostite, najbrž ste se zmotili.« Blagajnik se je začudil: »Se vam zdi, da ste dobili premalo?« »Ne«, je rekel tovariš Koren, »zdi se mi, da sem dobil preveč!« * Naslednjega dne ga je ob šestih zjutraj poklical generalni direktor kombinata in mu dejal: »Koren, povedali so mi, da ste se včeraj kregali z blagajnikom.« »Nisem se kregal,« je pojasnjeval Koren, »le povedal sem mu, da mi je, po mojem izračunu, dal skoraj 25 j ur jev preveč. Če sem prejšnji mesec dobil 90 tisočakov, v tem, mesecu pa sem naredil za 10 odstotkov več sponk kot v preteklem, hkrati pa so se podražili osnovni življenjski artikli za 1 %, potem bi moral ratih naših vodilnih tovarišev, v sklepih plenumov in kongresov, v priporočilih vodstev družbenih organizacij, katerih člana sva oba. Tako smo rekli — lahko si delimo samo tisti denar, ki smo ga z delom zaslužili. In rekli smo še, da moramo vpeljati tak način delitve, da bo vsak delavec lahko sam zase izračunal, koliko je vim, milo rečeno, čudnim početjem.« Spet dan kasneje je zasedal delavski svet in njegovi člani so sprejeli naslednji sklep: »Treba je ugotoviti, zakaj je tovariš Koren pokazal tako negativen odnos do delitve osebnih dohodkov v minulem, mesecu. Če je res, da je v IBEAL1ST nekateri sodijo, da ga opazujejo psihiatri v Polju, drugi pa trde, da honorarno piše referate. rji oliko mi je povedal pri- _/ jatelj iz Industrij sko-kme-tijskega kombinata. Lahko mi verjamete, da sem tudi jaz skušal najti tovariša Korena. Pa nisem uspel. Če bi ga kdaj kdo od vas, ki boste prebrali te vrstice, ko naključju srečal ali ga morda tudi našel, naj mu pove, da bi z njim zelo rad spregovoril kakšno besedo. i JANEZ VOLJČ dobiti največ 100 tisočakov. Dali pa ste mi 124.872 dinarjev. Za to gre. Samo vprašal sem blagajnika, zakaj mi je dal skoraj 25 tisočakov preveč« Direktor ni skrival svojega začudenja: »Tovariš Koren, doslej sva se dobro razumela in še nikoli se nihče ni pritoževal nad vami ali nad vašim delom. Dajte, odkrito mi povejte, lcaj bi radi dosegli s tem početjem?« Zdaj se je čudil Koren: »Samo to, kar smo rekli In kar je napisano v vseh refe- res zaslužil. Jaz sem storil samo tisto, kar smo rekli.« * Dan kasneje' se je sestal kolegij in direktor je pod točko »razno« obrazložil Korenov primer. Dejal je: »Ne vem, kaj ima za bregom. Povedal sem mu, da smo v minulem mesecu dobili nekaj nepredvidenih dohodkov in da smo si zavoljo tega vsi razdelili nekaj več denarja. On pa je vztrajal pri svojem, da sprejme samo tisti denar, ki ga je zaslužil z delom! Res ne vem, kaj hoče, vem pa, da se nekaj,skriva za tem njego- ozadju tega odnosa demagogija in da je njegov nastop odraz želja po poceni popularnosti, se mora z njim ukvarjati disciplinska komisija.« * Tega sklepa pa tovariš Koren ni prebral in sploh ni vedel zanj, kajti istega dne ga je sindikalna organizacija kaznovala s strogim ukorom, ker je bojda povzročal notranje nemire in ker mu nihče ni verjel, da bi rad uveljavil le tisto, kar je napisano v referatih. Potem je Koren izginil in v naši delovni organizaciji ni človeka, ki bi ga še srečal; llllll!ll!!!!!lllllllll!lllllllll!llllll!l!|[||l!ll!l!nillll!l!!!IIIIIJIII!|l!lllll|llll|l|lll!!!ini||||!!!!!lll||||||||!|[|||||!||!in[|IIIIIIIII|llllll|l!l!l :'tl[lllll!!'!i:illllll!!;:!'!l!ll!!:"!!!ITTiillllli:H!!lllil!:i:!ll!'i:!'i!lll"l;!jllllr:!iiil!!ll!:r!,!lllll!!!:i::i:''li!i7SII!il!l:hll!lll!l:!Llll!l!li:;'!l:l!|lin!Sill!lil!!ii;il’iillllii';:aLl!llllilli:r^lllllllllli!:''l!l!ll,ii:ii! GOR LN DOL PO CARINSKIH PARAGRAFIH 2) Hvala za takšno zaščito! J Nehvaležno delo sem si naprtila. Mislila sem pač, da se kje kdo ali več ljudi stalno ukvarja s carinskimi vprašanji in da bom podatke, ki sem jih zbrala v podjetjih, dopolnila z ugotovitvami strokovnih služb. Zgodilo pa se je takole: na republiški gospodarski zbornici so mi potisnili v roke »Obrazlo-ženje načrta carinske tarife« iz maja 1965, predloge za spremembo carinskih tarif, ki jih je tajništvo Gospodarske zbornice SRS izdelalo lani jeseni po razgovoru s proizvajalci in potrošniki posameznih skupin izdelkov, in seveda, izhodiščna načela sprememb. Po dopolnilne podatke novejšega datuma pa so me poslali k predsedniku sveta za kovinsko in elektroindustrijo pri gospodarski zbornici. / Tovariš Tanko, direktor ljubljanskega Roga, ki naj bi me podrobneje informiral o carinskih težavah v industriji, pa se je začudil: »Jaz naj bi kaj vedel o carinah, to je stvar posebne službe na zbornici.« Strokovnjak z republiške gospodarske zbornice, ki ravno te dni kot član komisije za carinska vprašanja na vrat na nos pregleduje, korigira, dopolnjuje in usklajuje jesenske predloge za spremembo carinskih stopenj, me je izvedensko posvaril: »Ne nasedajte podjetjem. O carinah stresajo lovske.« Zanj je naša carinska politika dobra. Prepričeval me je, da primerjave gospodarstva med tujimi in našimi carinskimi stopnjami ne držijo, ker tujim priključuje še vse druge izvozno-uvozne dajatve. Prepričal me pa ni, kajti v isti gospodarski zbornici, samo v drugi sobi, sem malo poprej slišala, da bi morali bolj upoštevati carinske stopnje drugih držav in naše skupne gospodarske interese. PODATKI IZ MOJE BELEŽNICE V marsikaterem podjetju je razgovor o desetem vprašanju nanesel mimogrede tudi na carine. Anomalije so mi na kratko omenili, videti pa niso bile prav nič lovske. Sicer oa naj omenim izjavo predstavnika celjske Cinkarne na sestanku slovenskih gospodarstvenikov z zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino, ki je lakonično rekel: »Če se uredijo carinska vprašanja, bomo šestkrat več izvozili « Spominjal me je na kmeta, ki se v julijskem večeru ogleda po vremenu, potem pa reče: »Jutri bomo želi.« Prepričevanje o tem. »zakaj« tako samozavestna trditev, pač ni potrebno ... Za spremembo neustreznih carinskih dajatev kajpak tako SE JE ČAS! Izkoristite priložnost! • ZNIŽANE CENE LEŽALNIM BLAZINAM odlične kakovosti v v industrijskih prodajalnah »SAVA« v Kranju, Maistrov trg 2 v Mariboru, Trg revolucije 6 • kratka izjava ne zadošča. Vendar mislim, da ie Cinkarna obrazložila svoje mnenje in predlagala izboljšave, če ne prej, pa za nedavno sejo carinske komisije pri republiški gospodarski zbornici. V Adria avioprometu mi je direktor omenil: »Žalostno je. da moramo za dele. ki jih po deset do petnajstkrat na leto pošljemo v inozemstvo na revizijo, vedno znova plačevati carino, medtem ko nova letala niso ocarinjena.« V Litostroju sem si zapisala: »Uvoženi Dieslovi motorji niso zacarinjeni. sestavni deli zanje, na primer turbopihala, pa so obremenjeni s carino. Ravno tako kolenčaste gredi, ki jih pošiljamo v inozemstvo odkovati. To podražuje proizvodne stroške in zmanjšuje našo konkurenčnost. Zdi se. kot da bi pristojni s carinsko politiko podpirali uvoz in zavirali domačo proizvodnjo. Če ie tako. se odkrito pomenimo.« Najbolj pa se menda zadnje čase razburjajo zaradi carin v novomeški tovarni avtomobilov IMV. Direktno na Beograd so se obrnili zaradi tega. ker so bojda avtomobilski deli boli zacarinjeni kot uvožena vozila. Sam direktor se je odpeljal tja in se vrnil z obljubo, da bo problem rešen, toda razen obljube doslej še ničesar niso dobili. Ko sem tistemu strokovnjaku. ki me je posvaril pred »lovskim« in je član carinske komisije pri zbornici, omenila, da so sestavni avtomobilski deli 31-odstotno zacarinjeni. vozila pa 20-odstotno. je dejal, da tega ne verjame. Potem se ie popravil: »Ne izključujem možnosti. da je včasih za gotove izdelke znižana carinska stopnja in da so takrat uvoženi deli za podobne izdelke boli obremenjeni s carino, ker no sedanjih carinskih predpisih za dele niso možne občasne carinske olajšave « ROŽNI VENEC »LOVSKIH« K carinam imajo pravzaprav vse gospodarske panoge precej pripomb. Ker jih je skupno za majhno morje, se bom omejila na najzahtevnejše, kj opozarjajo na resno potrebo po spremembi carinskega instrumenta-rija. »Bombe«, kj sem jih zbrala — to moram povedati — za carinske strokovnjake niso »bombe«, sai v Načrtu carinske tarife iz leta 1965 piše. da ima veljavna carinska tarifa poudarjen fiskalni značaj in da so carine pomemben vir zveznih proračunskih sredstev. Dobesedno je tudi zapisano, da carina izgublja zaščitno vlogo gospodarstva in povzroča prerazdelitev narodnega dohodka v nepredvideni smeri ter povišuje cene... Tako ie bilo torej zapisano v maju 1965 in tako ie še dandanes. sodeč po pripombah gospodarstva o carinskih dajatvah. Proizvajalci kovinske in elektroindustrije so se lani jeseni spraševali: Čemu moramo plačevati visoko carino za uvožene specialne stroje, ki jih ni na domačem trgu? Visoka carina obremenjuje proizvodne stroške in zmanjšuje našo konkurenčnost. Ob pospešeni modernizaciji ie carinsko breme tem bolj težko zaradi skrajšane amortizacijske dobe in kratkih kreditnih rokov. Potrebe kovinske predelovalne industrije ter elektroindustrije so tako velike, da jih kemična, črna in barvna industrija ne morejo pokriti. Prizadeta podjetja so menila, da ob že tako slabi domači preskrbi niso umestne visoke carinske stopnje. Domača industrija izdeluje samo 10 odstotkov vseh vrst elektronk, zakaj naj bi kupci za 90 odstotkov uvoženih plačevali 24-odstotno carino? Ali pa za reprodukcijski material. ki ga uvažamo. Predlagali so. naj bi kolektorje oprostili carinskih dajatev, ki so izredno visoke (33 odstotkov), dokler so njihovi uporabniki vezani samo na uvoz. Spisek spornih carinskih stopenj obsega kroglične ležaje, dekapirano pločevino, kondenzatorski papir in tako naprej. Ta rožni venec ie dolg. vendar ie ob koncu zapisano, da še ni popoln, ker so si nekatera podjetja vzela čas. da solidno proučijo svoje soreminievalne predloge. Tekstilna industrija želi večjo zaščito zoper uvoz tkanin (uvozniška mreža sega tja v Honkong) in manjšo zaščito edinega domačega proizvajalca umetnih vlaken, gumarska industrija vpije, da so izredno visoke carine za kavčuk, druga industrijska podjetja se pritožujejo nad preveč carinjenimi izdelki iz kavčuka, keramična industri- PORTRETI IN SREČANJA ... 6 ' ' ___________ I I I I ja zahteva, da se z visoko carinsko stopnjo prepreči uvoz nekakovostnih izdelkov s klirinških držav.. No. če bo carinska komisija na gospodarski zbornici v treh dneh temeljito proučila vse te predloge in ugotovila, kaj je upravičeno in kaj ni. potem bom pred njo pozimi spoštljivo snela klobuk. Zakaj ne poprej? Ah, saj se nikamor ne mudi. Preden bo njene predloge obravnavalo gospodarstvo, potem na še svet za blagovni promet in preden jih bo zvezna strokovna komisa ja pregledala in uskladila s predlogi iz drugih republik, bo preteklo že veliko vode. Se več pa. preden dobimo novo carinsko tarifo, ki bo zares dosledno uveljavila načela, postavljena v Načrtu carinske tarife iz leta 1965: H Izdelki, ki jih ne proizvajamo doma in jih v doglednem času ne bomo proizvajali, praviloma niso carinsko zaščiteni. če na ie že dana zaščitna stopnja, ie znatno nižja kot dosedanja. 9 Za izdelke, ki jih domača industrija in potrošnja potrebujeta in so iih podjetja komaj začela izdelovati, ie določena nizka zaščitna stopnja, da bi bili uvozniki in proizvajalci pravilno usmerjeni. H Carina za sestavne dele, ki jih domača industrija montira ali pa uporablja v svoji proizvodnji, ie podvržena enakim carinskim dajatvam kot gotovi izdelki. Takole ie bilo zapisano v maju 1965. kar sem v avgustu 1967 zvedela o carinah, oa kaže, da so bariere. ki preprečujejo realizacijo teh carinskih načel, še višje kot nesmotrne carinske pregrade. Podjetja postajajo zaradi tega nestrpna. V poročilu gospodarske zbornice SRS z dne 20. 10. 1966 piše: »Zadnje mesece so se pod jeti a večkrat obrnila na zvezne organe in zahtevala rešitev carinskih problemov. Na večino njihovih zahtevkov oa ti organi niso odgovorili ali pa ie bil odgovor pavšalen, da se stvari proučujejo.« IMV ie v zadnjem času doživela isto. Nestrpnost Prizadetih oa se stopnjuje. Kovinska, elektroin-dusfriia in ladjedelnice so v juliju zahtevale sestanek na zvezni gospodarski zbornici zaradi neenakomernih carin .. Kanček upanja ie vendarle, da se bo polžja naglica pri urejanju carinske politike končala. In dobra, pred dvema letoma sprejeta načela uresničila. (SE NADALJUJE) MARIOLA KOBAL Te dni so gostovali v bujnem borovem gozdu nad nekdanjo železniško postajo v Rovinju naši najboljši športniki v teku na smučeh. Rana ura - zlata ura, je bilo vsakdanje načelo mladih deklet in fantov. saj v Rovinj niso prišli na oddih, temveč na resen kondicijski trening. Uro in pol teka že pred zajtrkom, potlej dopoldansko »delo«, pa še popoldansko, to zares niso nobene počitnice. Zato so kajpak prišli v Rovinj samo tisti, ki mislijo resno, ki jim pomeni Na belih stezah zimska* pokrajina več kot pa mestne imenitnosti današnjega dne. »Smučam že od svojega tretjega leta, v teku pa sem se prvič pomerila na šolskem prvenstvu, ko mi je bilo osem let...« je pripovedovala Lidija Pšenica, naša najboljša tek-■ movalka v smučarskih tekih. »Z enajstim letom sem nastopila na mednarodnih FIS-A tekmah v Bohinju. In tako se je pravzaprav začelo,« je nadaljevala Mojstranka Lidija. Medtem ko je zavijal jugo in so suhe borove iglice kot \ droben dež udarjale ob pisane platnene strehe, je mlada tekmovalka razgrinjala svojo dosedanjo pot. Na smučeh je doživela že veliko lepega Nemalokrat pa se je zgodilo, da ji je sreča obrnila hrbet. Toda, Lidija se ni dala kar tako. Tudi leta 1961, ko si je le dan pred državnim prvenstvom zlomila obe roki, ni vrgla puške v koruzo. Po več tednih mirovanja so ji zdravniki sneli z rok mavčne ovoje in Lidija je spet stopila na smuči in se vrnila na svoje ozke bele stezice. »Tako leta 1961 nisem nastopila na državnem prvenstvu, potem pa sem do letošnjega leta odnašala s teh tekem vsaj po eno najvišjo lovoriko. Letos mi je celo uspelo pustiti za seboj vse svoje tekmice na obeh progah: na pet in na deset kilometrov . ..« S temi in drugimi odličnimi ‘rezultati v minulih letih je Lidija Pšenica dokazala, da na domačih tleh nima prave konkurence. In, če bo šlo v novi sezoni vse po sreči, bo star-tala Lidija februarja prihodnjega leta na zimskih olimpijskih igrah v Grenoblu kot edina predstavnica svoje domovine v tej smučarski disciplini. »Zato treniram vsak dan.« mi je povedala tekmovalka »Mrtve sezone tako rekoč ne poznam. Sedaj, ko ni snega, posvečam največjo pozornost potrebni kondiciji in vajam ** moč. Dnevno pretečem 25 ki' lometrov, marsikateri kilome-ter tudi v breg. Hitrost i° kondicija sta namreč mnogo* krat odločilnega pomena n® smučeh...« Ker pri teku na smučeh že »igrajo drugo violino« roke, morajo tekači misliti tudi na to. A Lidija vsaj v tem pri' meru nima večjih problemov, ker ima v svojih rokah več moči od marsikaterega fanta. Trdo delo na polju in v služ' bi pomeni namreč tekmovalk* dragocen trening. In ker Lidi' ja nima bratov, je dela n® polju še toliko več. V trgovini pa, Lidija Pšenica je namreč po poklicu prodajalka, je delo več kot naporno. Nenehno pre* kladanje vreč in težkih žabo* jev preženeta človeku iz te* lesa sleherno šibkost. Posebno, če je komai pri dvajsetih, ko> je naša tekmovalk^. »Treniram v veliki večin* sama, le nekajkrat na leto se dobimo na skupnih pripra' vah,» mi je dejalo dekle iz Mojstrane. »Po svoje imam tU' di nekaj sreče, saj je PoS vodja trgovine, kjer delaj* ’ naša nekdanja tekmoval^ Mara Rekar, ki mi rada maga z nasveti. Sprašuje*■ > kako gledajo kolegi v sluz**, na moj konjiček...? Dos,aj smo se še vedno nekako sP*, razumeli. Kadar rabim dopuS ’ ga tudi dobim. Seveda — 0 plačanega...« Lidija pa je nato potoži * / da še niso ni»iili časi, ko hodili naši tekmovalci na te£-ke preizkušnje v tujino z opr®, mo, ki je bila vsaj za razr slabša od tiste, ki jo upo: rab- lja večina tujih tekmovale * J »Se vedno potujem na te movanja z enim samim Par° smuči, pa še te niso enak vredne tistim, na katerih t® jo druge tekmovalke. Se rjv, no namreč uporabljam ne robljene smuči in zato P° _n6 potrebnem nabiram °d',e, ra sekunde. Škoda, da je d0 ^ oprema pri nas tako draga. si je še danes ne moremo P voščiti« Na vprašanje, kako sevrg-odrezala čez pol leta v noblu, Lidija ni hrfela o voriti. Najbrž zato, ker 1® 0< napovedi res še malce r bržčas pa tudi zato, ker je ^ movalka preskromna, o® g, govorila o nečem, v kar n vsem prepričana 'aG^