Abstinenca—^neumnost"! Tako me je nahrulil neki slovenski Bliberalni" iuteligent, ko sem z yso vnemo zagovarjal abstinenco; nasprotno pa me je pomilovalno, da, celo nekako zasmehovalno premotril Bklerikalni" doktor, ko sem sedel pred nedavnim časom y restavraciji pri polni čaši — limonade! Iz teh dveh dejstev sem spoznal, kako malo ve tse naše razumništvo o protialkoholnem gibanju. To je tudi vzrok, ki mi je potisnil pero v roko, da napišem par dokazov za nujno potrebo zlasti med Slovenci za lako p 1 e m e n i t o delovanje. Pred ysem konštatujem, da je glayni vzrok takemu pomanjkljivemu znanju o potrebi in delovanju abstinence med izobraženimi krogi posebno dejstvo, ker nimajo prilike se o tem natauSneje informirati, saj je obiskovanje gostilnic večine njih mnogokratna r a z v a d a in y teh lokalih ne bero protialkoholnega mesečnika nZlate Dobe". V drugih listih pa tudi malo čitajo kaj podobnega. Zato je moja misel prvič, da se naroči Tsaka šola na ta list, iz katerega se lahko učitelji natančneje poučijo, po čem stremi abstinentsko delovanje. Posebno letos je to jako potrebno, ker pijejo — zaradi pomanjkanja vina — skoro Tsi vprek — ž g a n j e. Vseh siovenskih učiteljer dolžnost je zato, da 80 v tem oziru skrbno n a 8 t r a ž i ter rešujejo, kjer se še kaj rešiti da. Žganje (alkohol) je sicer internacionalno zlo, ali za nas Slovence še posebe h u d o , ker nam y naših obmejnih krajih z jerušem vlivajo v naše tamkajšoje rojake — nemško talmi-kulturo, kakor se od tam ravno zdaj čujejo žalostni glasovi po naši slovenski domovini. Od preobilega uživanja žganja imajo po ondotnib krajih edino nemškutarski žganjetočniki dobiček, ker so s tem obogateli in zdaj tlačijo naše slovenske kmete ter jih pretvarjajo po svoji volji y nemškutarje; zakaj le trezen človek še obrani trdno y o 1 j o v takih krajih. Pa tudi telesno peša rod. Le poglejmo v nekatere kraje naše divne Gorenjske in lepe zelene Štajerske. Pravil mi je znanec, ki je biyal y nekem ondotnem kraju, kjer je ljudstyo vdano žganjepitju, da n i videl krepkega, visokega mladeniča ali lepo zraslega dekleta. Vsi so nekam pokvarjeni in žalostne kretnje. Dčitelji imamo res prelepo in obširno polje, da razvijemo svojo delavnost y protialkobolnem zmislu. Stvar ne gre sicer tako hitro in gladko, kakor mi poroča neki tovariš. Piše mi iz kraja, kjer je nastopil novo svojo službo, da je tam razvada, da vsak učenec pred odhodom z doma v šolo izpije po tri (!) male kozarčke Bjeruša". Tovariš, ki je abstinent žganja, vendar pije časih malo vina, se loti dela in kmalu pridobi vse otroke, da so se odpovedali dvema kozarčkoma na dan ali enega jim mora še pustiti za zdaj. Prosim in rotim pred vsemi Vas yrle tovariše v obmejnih krajih slovenske domovine, da bi se zavzemali za abstinenco, zakaj s tem ne boste rešili našega naroda samo telesno, ampak tudi iz rok tamkajšnjih Nemcev in nemškutarjey. Da naj delujemo tudi izven šole, je samoobsebi umljivo, in sicer z roditeljskimi sestanki ali osebao. Vrzimo se na našo m 1 a d i n o skupno z našimi kateheti, da bo uspeh gotovejši. Ako obvarujemo syoje otroke do 14. leta in potem mladeniče vsaj do 18. leta žganjarske kuge, smo lahko popolnoma zadovoljni. Eoder je ogenj že streho objel, je težko gašenje. Enako je tudi z odraslimi pijanci. Ti se bodo pač težko izpreobrnili; zato pa osredotočimo svoje antialkobolno delovanje med našim bodočim narodom, zakaj mladina zdrava — zdrav tudi n a r o d. Eako naj delujemo v šoli, sem že parkrat poročal y nU. T." Omeniti hočem y sledečem le odo točko, ki sem jo letos opustil, oziroma izpremenil. Odpravil sem namreč nobljubo šolskih otrok, da se bodo zdržali uživanja opojnih pijač in kajenja. Storil sem to dobro premišljeno, zakaj opazoval sem večkrat, da otroci te obljube niso sprejeli za tako resne in so jo večkrat lahkomišljeno sami ali zavedeni opustili izvrševati. Da temu nedostatku odpomorem, sem letos obratno jaz otrokom o b 1 j u b i 1, da bodo prejeli za svojo čednost, to je za zdržnost, 1 e p e p o d o b i c e , ki mi jih nakloni gosp. predstojnik treznostne družbe Janez Ev. Kalan v Ljubljani, ki se nanj labko tudi drugi tovariši obrnete s tako prošnjo. Obljubil sem dalje še zdržnikom, da jih vpišem v posebno knjigo, imenovano BZlata knjiga Zagorske šolske občine", ki mi bo služila obenem v statistiške namene. Mogoče je, da mi bo kateri dragih tovarišey ugovarjal glede te uredbe, ali jaz mu vnaprej rečem: Alkobol je v e 1 i k o z 1 o , ki nam uničuje naš narod, to moje ravnanje pa se ne da temu niti primerjati. Otroci pa morajo nekaj imeti, s čimer se morejo malo ponašati. Prav pa je, da se začne že enkrat h v a 1 i t i zmernost, saj smo itak predolgo časa »poveličevali" sladko vince kot nekaj neobhodno potrebuega. — Jaz javno izjavljam, da se počutim izredno dobrega in sem vesel bolj kot kdaj prej, četudi sera že 10 let abstinent, v zadnjem času, to je 4 mesece sem, pa nisem pokusil niti kapljice vina. Zavezal sem se zdaj za vse svoje življenje zdržati se uživanja alkoholnih pijač, edino kot z d r a v i 1 o bom še kdaj pil vino. Toda preidimo zopet na naše mlade abstinentel Zaradi moje obljube in prepričevalnega nagovora sem jim rekel, da Daj vsak sam zase sklene se zdržati alkohola in naj o svojem sklepu pove tudi staršem. čez en mesec na to jih pozovem, da naj vstanejo oni, ki so se zdržali in na tnoje veliko veselje jih je bilo ve6 kot 8/i °trok 5. in 6. šol. leta. Enako postopa tudi tovarišica v II. razredu; za I. razred smo se pa odločili le na kratek in večkratni opomin inpoh v a 1 o , kar zadostuje. Eončno naj povem še nekatere posebno značilne slučaje, kako junaško se znajo braniti naši mladi abstinenti in abstinentke. Starši u?enca J. č. so ga hoteli pripraviti do tega, da bi pil vino. Bilo je sredi meseca oktobra. Bečejo mu, da je mošt. Oni so namreč vedeli, da sem povedal otrokom y šoli, da smejo mošt piti tudi abstinentje, ker nima alkobola v sebi. Mladi navihanec pa vtakue prst v kozarec z yinom in malo pokusi, ali ko spozna prevaro, n i b o t e 1 piti. Pohvalil sem ga za tako ravnan.jp, ga imenoval junaka ter stavil drugim za zgled. Drugega dečka so zoppt silili na vso moč, da naj vsaj pokusi malo viDa. On se da pregovoriti, ali takoj izpljune požirek. Da setn še posebno njega pohvalil in stavil za zgled ostalim, je menda razumljivo. Neko učenko so silili piti žganje; ona je le pomočila jezik y pijačo in ga obrisala z robcem. Daleč proč od domače vasi je grabila učenka ponavljalne šole listje. Močno jo je začelo žejati, in oče ji panudi žganja. Ona pa ga odločno zavrne in rajša trpi žejo kakor da prelomi svojo zavezo. Ali niso taki otroei pravi junaki? Jaz mislim da, in le želim še mnogo enakih po vseh krajih naše mile domovine! Upam pa, da taka abstinenca in tako delovanje zanjoni nikakršna neumnost, temveč najplemenitejša žrtev, kdor se hoče in more v ta namen odločiti zanjo! Abstinent.