Bređništuo in opravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z «redništvom se more govoriti »■Tik dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon tt IIS.
tMnina listo:
Celo leto..........12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta..........3	K
Mesečno........... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen Ust za sloyensko ljudstvo.
Št 99.
Maribor, dne 23. avgusta 1909.
Letnik I.
V šole!
Stara resnica je, da smo Slovenci zelo nadarjen narod. Koliko slavnih in svetovno znaDih mož je že rodila slovenska mati! Še veliko več takih mož bi pa imeli, ko bi slovenski stariši v večjem številu pošiljali svoje sinove v šole. Dosedaj gre še vse premalo naše slovenske mladine študirati. Zato nam tudi pri vseh stanovih manjka ljudi in z žalostjo moramo gledati, kako jedo Nemci tisti kruh, katerega bi lahko uživali Slovenci. Temu se mora na vsak način odpomoči in odpomoglo se bo le tedaj, ako bodo Slovenci v zadostnem številu pohajali razne šole.
Bliža se pričetek novega šolskega leta in ob tej priliki vnovič pozivljemo slovenske stariše naj pošljejo, če le morejo, svoje otroke v velikem številu v šolo. Ne bo pa odveč, ako podamo par nasvetov, kam in v katere šole naj pošljejo svoje otroke.
Glavno načelo, katerega bi se moral držati vsak slovenski oče in vsaka slovenska mati, ko pošlje svojega otroka stndirat, je: Otroka daj izučiti to, za kar čuti v sebi poklic, veselje in pa nadarjenost. Nikdar se pa ne sme otroke siliti v kak Btan, ki ga ne veseli in za katerega mu manjka zmožnosti. Prisiljena reč ni nikdar dobra. Ce si se prepričal, da ima tvoj otrok veselje do duhovniškega, profesorskega, odvetniškega in drugih stanov, ga daj v gimnazijo. V tem slnčajn priporočamo na Štajerskem mariborsko in celjsko gimnazijo, odločno pa odsvetujemo gimnazijo v Ptuju. Mesto Ptuj je zagrizeno nemčursko gnezdo, v katerem le redkokateri slovenski dijak ostane zvest svojemu narodu, vrhutega so pa profesorji na ptujski gimnaziji po veliki večini nemško-nacioualnega duba, katerega vcepljajo tudi dijakom z mogoče večjo marljivostjo, kot pa predpisane znanosti.
Podobne razmere vladajo tudi ua mariborski realki. Zato naj bi se slovenski dijaki ogibali tadi tega zavoda, dokler se sedanje razmere ne bodo izpremenile. Kdor ima veselje do realnih študij — in inteligence z realčno pred-izobrazbo rabimo Slovenci kot riba vode; zato bi bilo želeti, da bi šlo čim več slovenskih fantov v realko — ta naj gre v ljubljansko realko. Sicer je ta realka tudi nemška, vendar v Ljubljani ni posebne nevarnosti, da bi se izneveril slovenskemu uarodu, ker tam nemški pritisk ni tako velik kot v Mariboru in ga tisočerč odvaga odločna narodna zavest ljubljanskega prebivalstva.
Slovenci pa ne rabimo samo duhovnikov, profesorjev, odvetnikov, sodnih in političnih uradnikov, inženirjev, zemljemercev itd., Slovenci potrebnjemo trgovsko naobraže-nih ljudij. V Ljubljani se otvori to jesen prvi razred slovenske trgovske švle in nujno bi bilo želeti, da se oglasi veliko število učencev. Z žalostjo moramo gledati, kako je po naših krajih trgovina po veliki večini v rokah tujcev, to pa le radi tega, ker nam manjka trgovsko izobraženih
PODLISTEK.
Fran Ksaver Meško.
(Rokovat misli o njegovem dein.)
Pod tem naslovom prinašajo „Meditace“, češki mesečnik za literaturo, umetnost in filozofijo, v 7. številki letošnjega II. letnika (str. 508—514) razpravo o našem pesnikn pisatelju. Napisal jo je Rudolf Linhart — češki pesnik Ahasver. Ker bo brez dvoma zanimala premnoge čitatelje, ki so vneti čestilci Meškov e umetnosti, jo podaj emo tu v slovenskem prevodu.
Štejem spise, ki jih je izdal Meško od prvega nastopa, realistiško-psihološkega romana „Kam plovemo?« v časopisu „Ljubljanski Zvon“ 1897., in ni jih mala vrsta. Skoro vsako leto je prineslo bogato žetev, raztreseno po raznih listih in zbrano običajno v katerem zvezku „Knezove knjižnice“. Tako je že 1898. in 1899. objavil Meško dve vrsti več ali manj celotnih in vkristalizovanih črtic „Slike in povesti“, ki so mn pridobile prvensko mesto med slovenskimi prozaterji, 1900 globoko občuteno „Iz mojega dnevnika“ s krasno „Življenja večerno molitvijo“, ki jo avtor sam smatra za eno svojih najlepših del, 1901. lahke nežne in melanholiški navdahnjene „Črtice“, 1904. „Pot spokornikov“. L. 1904. je izdal Meško prvo svojo samostalno knjigo „Ob tihih večerih“, knjigo bliščečega sloga, velike fantazije, neizmerne melanholije in nemira, pa tudi krasne psihologije in življenske resničnosti. Za njo je 1906. izšla knjiga „Mir božji“ z nekaterimi čisli silne duhovne poezije, lastne edinole Mešku, in 1907 realistiško zasnovani roman „Na poljani“, ocenjen na drugem mestu v „Novem veku“ (1. I. cis. 40). Koncem istega leta je izdal Meško i dramatsko sliko iz narodnih bojev koroških
ljudi. Dosedaj smo se lahko izgovarjali, da nimamo svoje trgovske šole, z otvoritvijo slovenske trgovske šole v Ljubljani pa ta izgovor odpade.
Tudi pri naši obrti, posebno veleobrti imajo glavno besedo Nemci. In vzrok temu je vedno isti: Manjka nam Btrokovno izobraženih obrtnikov. V Ljubljani je obrtna šola in tjekaj naj bi naši stariši v velikem številu pošiljali svoje otroke, ki imajo veselje do obrtnega stanu.
V zadnjem času se v Slovencih zelo razvija zadružništvo. Posojilnice in razne drage potrebne zadruge dobiš že skoraj v vsaki župniji. Že sedaj čutimo pomanjkanje izvežbanih posojilniških tajnikov in poslovodij za gospodarske zadruge. V doglednem času bo to pomanjkanje še veliko večje. Da se temu odpomore, se je ustanovila v Ljubljani zadružna šola. V to šolo sprejmejo vsakega nadarjenega mladeniča, ki je dovršil ljudsko šolo in ki ima veselja do zadrnžništra. Naše posojilnice se bodo v kratkem času tako razvile, da bodo lahko nastavile dobro plačane tajnike, zato nujno priporočamo slovenskim mladeničem, da v obilnem številu posečajo zadružno šolo. Z malimi stroški iu v kratkem Času pridejo na ta način do dobrega in stalnega kruha.
Po dolgem trudu so dosegli naši deželni poslanci slovensko kmetijsko šolo v Št. Juiju ob južni železnici. Letošnje jesen se bo otvorila. Stariši, pošljite svoje sinove, ki bodo nekdaj vaši nasledniki na posestvu, v to šolo! Pročitajte „Naznanilo“ deželnega odbora med današnjimi inserati. Umno obdelovanje zemlje je danes največje važnosti.
Za razne stroke nam Slovencem še manjka lastnih šol. Zato smo navezani na nemške šole. Tistim mladeničem, ki imajo n. pr. veselje do gozdarskega stanu, priporočamo gozdarsko šolo v Brueku.
Naši fantje gredo v nemške šole, ne da bi znali nemški jezik. Ali ne bi bilo bolj nmestno, ko bi šli na Češko, kjer imajo najrazličnejše šole. Češkemu jeziku bi se mladeniči gotovo hitreje priučili kot nemškemu in bratje Čehi bi jih gotovo z veseljem sprejeli medse. Vrhutega pa še odpade — in to je poglavitno — nevarnost, da bi se izneverili svojemu narodu.
Odsvetujemo pa, da bi naši fantje zapuščali prve razrede in vstopali v razne odvetniške in notarske pisarne. Bolje je, če gre dijak, ki nikakor ne more naprej, zopet na svoj dom in se poprime kmetijstva ali pa česa drugega, kakor pa da bi celo življenje tičal sključen v kaki pisarni v vednem strähn, da ga danes ali jutri napodi njegov šef.
Slovenski stariši, upoštevajte te vrstice in radi pošiljajte svoje sinove v šole! Nam manjka izobražene inteligence in narod brez inteligence je narod brez bodočnosti. Se le tedaj, ko bomo imeli zadosti inteligence, se bodo uresničile besede slavnega Prešerna:
„Vremena Kranjcem (Slovencem) bodo se zjasnila“.
Slovencev „Na smrt obsojeni?“, ki je šele po mnogih ovirah dospela na ljubljanski oder, kjer so v novembru igrali tudi njegovo dramo „Mati“.
čeprav je prvo delo Meškovo, roman „Kam plovemo?“ razmeroma še nedovršen in neproglobljen, je vanj — rekel bi — vloženo že jedro njegove umetnosti. Nagnjenje k realizmu, notranje življenje, boj vere z nevero, nemir neutešenega in neutešljivega hrepenenja, nadvlada čustev nad voljo, ognjena fantazija, stalni polet nakvišku, zlasti proti koncu romana, globlja psihologija, izrazita karakteristika, živi slog — vse to z nekaterimi drugimi elementi najdete i v poznejšem Meškovem ustvarjanju, izpopolnjeno seveda in umetniški skristalizovano. Na tem temelju je zidal Meško dalje, je tipal in iskal in ustvarjal, dokler ni našel umetnosti svoje vrste, originalne.
V realizmu so Meškovi vzori ruski romanopisci in Coloma. A čisti realizem zahteva od umetnika mir, objektivnost ter omejujo pesnikovo domišljijo. Meškova narava pa teži čisto drugam. Čustvo, hrepenenje, nemir, fantazija — to so znaki njegovega,temperamenta, ozračje, v katerem se giblje. O njem velja, kar je zapisal v knjigi „Ob tihih večerih“, da je „človek mehkega srca in dovzetne duše, vedno nemirne in vedno hrepeneče po neznani sreči in bajni krasoti“. Objektivnost in subjektivnost pesnikova ne harmonirata docela, čustvo in misel se ne krijeta popolnoma, ne zraščata v neločljivo, organiško celoto. In ravno zato pravo polje Meškove umetnosti ni čisti realizem. Lastni in jasni sijaj zadobi realizem pri Mešku šele tedaj, kadar je realizem zgolj prvi impulz, ki ga Meško po peri svoji fantaziji, pa ga prešine z ognjem notranjega Čustva, tvar, ki jo oživi, odušeyi z globokp psihologijo. V tem je sploh znak Meškove umetnosti: vzame prvotni predmet iz resničnosti, iz življenja, a ga ne poda, kakor gaje sprejel, marveč ga s svojo domišljijo izstruga, ga pobarva s svojo
Politični pregled.
Nemški napadi na Čeke.
Včerajšnje sokolske slavnosti v Poštorni se je udeležilo velikansko število ljudi, jjdeležence je navdušeno pozdravil župan. Sokoli so se pripeljali s posebnim vlakom. Oblečeni so bili civilno, ker je oblast prepovedala sokolski dan. Popoldne je prišlo do 700 Nemcev, ki so imeli zborovanje. Ko so Sokoli odhajali, so jih Nemci napadli. Nastopiti je moralo orož-ništvo, ki je z nasajenimi bajoneti razgnalo napadalce. Vi Jablonici so Nemci razbili Šipe na češkem „Nar rodnem domu“. Ob nadaljnih demonstracijah je bilo več' oseb ranjenih. V Prahäticah je oblast prepovedala češkim ognjegascem javni obhod.
Rusinski klub In „Slovanska Enota“.
Posl. Lewicki izjavlja M „Narodnih listih“, da so Izmišljena poročila o izjalovljenih pogajanjih o pristopu Rusinskoga kluba Slovanski Enoti, Vprašanje ,=e reši ugodno. CJre se zdaj le za formalnosti, ker bi sklenil Rusinski klub ra(d posebno pogodbo, medtem ko želi. Slovanska Enota* paj priznajo Rusini Enotin Statut. Združitev se gotovo doseže, ker se na obeh straneh želi vojno pobratimstvo obeh skupin,
Nemško-Češka spravna konferenca.
Začetkom septembra fee skliče konferenca nemških in češikih deželnih poslancev, Konference se u-deleži tudi finančni minister.
Nižjeavstrijski Čehi.
Po sklepu češkega izvršilnega odbora za Dunaj in za Nižjeavslrijsko bo imel na Dunaju vsak teden en Češki poslanec službo, da zastopa koristi nižjeavstrijskih Čehov, Zdaj ima službo Češki radikalec Kalina,.
Ministrski svet.
Dne .19, L m. se je zopet vršil ministrski svet, ki je sklenil, da se ne predloži državnemu zboru predlog o zvišanju davka na pivu. Govori se, da se uvede davek na vžigalice ali pa vžigalični monopol, čas, kdaj se snide državni zbor, se še določi.
Proti srbskemu kralju Petru.
Proti srbskemu kralju narašča nevolja, ker se zbližujeta Bulgarija in Turčija, Vznevoljeni so osobito mlajši častniki in dijaki. jVladi očitajo, da je nesposobna, kralj da, |je brezbrižen. Ustanovil se je v
dašo. Ia to so potem dela,' ki jih cenim pri Mešku najviše, ki jih prištevam najizrazoejfim njegovim umetniškim čislom. Tako n. pr. „Pozabljena“ iz knjige „Ob tihih večerih“.
Preveč bujna in živa je Meškova fantazija, da bi mogel mirno, priprosto in zvesto slikati življenje, da bi mogel mimo opazovati stvari in reči, kakor so v istini. V njegovi notranjosti valovi in se premetava kakor morje,'; razorava ga neumirjeno in nenmirijivo hrepenenje, ki se nikdar ne ustavi in ne poreče: dovolj, marveč hoče in se trudi vedno dalje in višje. Glej, ta je vir in vrelec Meškovega idealizma. Nikdar miru, nikoli pokoja, vedno dalje in stalno višje. Nikdar se ne ustavi oblak, ki ga poganja vihar, nikdar voda v gorskem potoka. Močno pa je na Meška vplival tudi milje, v katerem diha in živi. Meško je duhovnik. Porecite pa v dohovnem življenju le enkrat: zadovoljujem se s tem, kar imam, zadostuje mi pridobljena čednost — pa ste že zgubljeni za vedno in vaša notranjost je mrlič, ki začne nenadoma gniti in širiti morilno kugo. Zato treba gesla: dalje in višje... Meško stoji na ogroženem otokn korotanskih Slovencev, ki se vanj zaganja in ga hoče že zaliti nemško morje. Je-li tu mogoče mimo gledati, kako tnjica, mačeha ubija peščico rodnih bratov, kako grabi kos za kosom narodnih tal, jezika, dnše narodove, kako jih pretvarja v svojo kri in kost, in le sabo konsta-tovati dejstvo, ne da bi tolažil v boli in kazal pot naprej, ne da bi vzbujal, navduševal za boj in zmago ali vsaj dajal nje nado: Porečete morda: tendenca! Dobro. Toda mar umetniku ni dovoljeno, iskati in najti si predmetov za ustvarjanje — da so le umetniški — kjer sam hoče in za dobro sporna? In ali mar ni vzvišenejše in lepše, ohranjati, kar se da, spuščati v prsi par svetlih žarkov vere in upanja v dobro, v boljšo bodočnost, nego topo reči: tedaj pa pogini, in potem rovati v gnoju mrliča? In konečno,
\
Belgradu klub „Mlada Srbija“, ki mu ljudstvo v ye-5 likanskem Številu pristopa. Klub vodi za kulisami prine 'Jurij.
Barcelona — Maroko.
Ko so usmrtili 18. t. m. anarhista Baro, so odpravili v Barceloni obsedno stanje.. V Barceloni je mirno.. '
General Marina hoče prisiliti Kabile, 'da se bodo morali bojevati z dvema frontoma. VeÖino vojakov je poslal v Mazor, da napadejo) Gurugu postojanko Kabilov. Po morju se je odpeljalo 8000 mož, da napadejo Kabile zadaj. Generalu Marini odpošljeio še eno divizijo na pomoč.
V Fezu je sultan Mulej Halid grozovito kaznoval vjete privržence iRogi Buhamarijeve, ki je tudi vjet. Jetnike so na\ezali na mule In jih prepeljali v Fez. Gledalci so pljuvali vanje. Ko so jih pripeljali v sultanovo palačo, je ukazal jetnike grozno kaznovati. Enemu so s kladivom razbili čeljust, drugemu so iztrgali oči, tretjemu so izrezali kožo z rok, odrte roke drgnili s soljo in jih vtaknilij V rokavice!
Raznoterosti.
Šentiljski dan v Jarenini se je vršil v nedeljo 22. avgusta V| najlepšem redu. .Udeležili so se ga V velikem številu Mariboržani, ki so z godbo in krepkimi Orli na Čelu, popoldne-prikorakali v Jarenino. Hvalevredno moramo omenjati, da so prihiteli tudi vrli Sentiljoani v mnogobrojnem številu, njim na Čelu vrli župan Franjo Thaler in Č. gosp., župnik (Vračko. Iz Maribora je prihitel na obmejno veselico tudi državni in deželni poslanec dr... Korošec v spremstvu odličnih gospodov. Slavnost se je nad vse krasno obnesla, samo 'da je dež, ki se je nenadno vlil, napravil malo zmešnjave, posebno pri glediški igri. Vrli in krepki mariborški Orli .se pa niso vstrašili mokrih tal in pretečega dežja, ampak so- nastopili nevstrašeno s prostimi vajami, Lepo je bilo gledati kako so korakali ob zvoku godbe pri rajalnem dohodu in proste vaje, kakor so jih lahkotno in gibčno izvajali. Trava je bila sicer malo polžka, vendar je dobro Šlo., Pomisliti se mora, da to niso bili stari telovadci — in že ta izurjenost. Mariborški Orel je včeraj prvič samostojno nastopit in pokazal, da čuti moč v sebi, moč telovadne organizacije, ki združuje s telovadbo narodno in versko izobrazbo. Orel! Le poleti kviško in krepi se, ker tebe čaka še velikh in častna naloga, delovati ob meji kot narodno-zavedni vojščak in na znotraj kot značajni bojevnik vzvišene katoliške misli. Ne oziraj se ne na desno in ne na levo, ampak samozavestno korakaj po začrtani poti in — zmaga bo tvoja. Nazdar!
Šentiljski dom. iZadnji teden so hodili Stibler, dr. Žerjav in Prekoršek po St. liju. Vedeli smo, da bodo sedaj kmalu napadi na šentiljske Slovence. In res, „Narodni Dnevnik“ je točno začel napadati naše rojake v St. liju zaradi zgradbe društvenega doma. Gospodje liberalci so (Jobro vedeli, da pišejo neresnico in da bodo škodili narodni stvari. Toda kaj jim zato? Slovenski javnosti ppvemo, 'da se zida šentiljski dom v lastni režiji z, domačimi slovenskimi ljudmi in da gre ves denar zopet med naše domačine. Leber nas krije le proti oblastim. Napis (tablica) pa - merodajnim faktorjem ni bil znan. Stvar se bo takoj spremenila, kar pa bi se lahko zgodilo brez napadov, ako bi se na to opozorili Šentiljski voditelji. Zanimivo je, da liberalni gospode, ki so prišli iskat gradiva za, napade, pota niso naredili na lastne stroške, ampak potnino so jim plačale njih organizacije. Nobenega koraka na lastne stroške! Taki ljudje sodijo o narodnem delu ob meji!
Ciril-Metodova družba je nastavila za učitelja v Velikovcu „gnanega“ najstrastnejšeiga liberalnega učitelja Pesek». Pri tem so bili merodajni le politični nagibi. Peseka se pošlje na Koroško, da bo tam delal za liberalizem, kajti radi sposobnosti se ga ni imenovalo, ker je znano, da kompetira Že eno leto za vsako prazno mesto, a — vedno propade. Šolski nad-
kaj vse ni tendenca? — Zato Meško ne omedleva, ne obnpnje, se ne potaplja v globočino in blato, kakor mnogi drugi iz mlade drnžine slovenskih umetnikov; njegova cesta se v krasnem, idealnem vzletu vije kvišku, navzgor pa vodi tudi duše tisočev, kvišku k dobremu, k lepoti, resnici. V tej njegovi smeri treba, zdi se mi, iskati razloga, zakaj Meško tako natančno, markantno slika značaje delujočih oseb, ki so dobre in plemenite, in zakaj le kakor v megli, nejasno začrta značaje zlih in skvarjenih oseb, zakaj v jasno svetlobo postavlja dobro, zakriva pa zlo, zakaj tudi v nizkih predmetih, ki bi marsikomu dali ugodno priložnost, da vas vleče skozi nravno močvirje, išče vedno le, kar je na njih čistejšega, boljšega, vznešenejšega, zakaj pozablja tako lahko na krivice in žalitve in razočaranja ter odpira usta za zopetni: odpnščam in npira oči proti novim, več obetajočim ciljem. Charitas cooperit mnltitndinem peceatorum. „Čutim često in čutim tndi nocoj, da nisem najrevnejši, ne najnesrečnejči izmed pestrih milijonov, dokler mi še plamti v srcu velik plamen žarke ljubezni do vesoljnega človeštva, dokler še v vseobsežnem usmiljenju vse odpuščam...“ (Sen poletne noči. Črtice 1901). In tako „stopam po tej ozki in strmi poti — stopam težko, stopam polagoma... a stopam trdno in samozavestno in ponosno... Kam ? — Kvišku! — In moja duša se dviga s toplim in tihim koprnenjem pred mojimi koraki tja v višine — kvišku... kvišku...“ (Moje poti, „Slike in povesti“ II.)
(Konec prihodnjič.)
rniki na Štajerskem se bodo oddahnili, da. zapusti učitelj, Kojega delovanje so vsi,, akoravno niso naši pristaiši, obsojali, Štajerska. Slovenci na Koroškem pozor!	-	■
Seje Ciril-Metodove družbe, v kateri se je imenoval najstrastnejši liberalni učitelj Pesek za učitelja družbene šole v Velikovcu, se je udeležil tudi — od liberalne zadružne zveze v Celju plačam agitator Stibler. Kaj ne, tako mora delati „nadstrankarska“ Zveza in njeni, pardon, od nje plačani agitatorji.
Shod V Hočah. Shod, katerega je priredila S. K. Z. v nedeljo dne 22. avg. v prostorih g. Rojka v Hočah, izvršil se je zelo lepo. Navzoči so bUi skoro vsi posestniki iz cele župnije. Posl. Pišek je poročal o podpori za krmo, nadalje zakaj so poslanci v opoziciji proti vladi, in o delovanju deželnega zbora. Zborovalci so odobrili obstrukcijo ter sprejeli še drage resolucije, katere še objavimo z daljšim poročilom prihodnjič.
Mladeniški shod v Št. Juriju ob južni železnici bo v nedeljo, dne 29, avgusta. Po cerkvenem opravilu bo takoj mladeniško zborovanje. Mladeniči iz domače in sosednjih župnij, pridite v obilnem številu! Tudi prijatelji naše vrle, krščanske mladine so povabljeni.
Duhovniki kot novičarji. „Amerikanski Slovenec“ piše:	„Škof Mc Fani pravi:	„„Duhovniki naj bi se brez
obotavljanja oklenili časopisov. Dajajte jim novic. Pripove dujte jim, kaj se godi v katoliških krogih. Nikar se ne ozirajte na tiste, ki vas obtožujejo, da trobite na svoj lastni rog, če pošiljate novic časopisom““. In temu dostavljamo molitvepolno vabilo: Predvsem pošiljajte novice svojemu katoliškemu časopisu, ki se po svoje trudi namoč, pomagati vam pri delu za razširjenje kraljestva Kristusovega na zemlji.“
Nemški veleizdajalci. Nedavno so romali celovški hajlovci v Monakovo. Pri ti priliki je imel poslanec Do-bernig nagovor na Monakovčane, v katerem je pozival Nemce, naj vsak stori svojo dolžnost, da pride Trst čim preje pod Nemčijo, kamor po Bismarkovem izreku itak spada. Ali ni za Nemce nobenega Accurtija ? So-li Accurtiji samo za Slovane?!
Nemški burši v Bosni. Kako zelo se Čutijo Nemci doma v Bosni, dokazuje dejstvo, da so nemški burši jeli nastopati v kulerjih po raznih b .sanskih mestih, Preteklo nedeljo so na primer hoteli priredili pravcati *bumel v Banjaluki. Toda slabo so nale.eli. Čim so so pojavili na trgu v svojih Šekastih čepicah, so se pojavili srbski in hrvaški akademiki ^er jih na. klestili na Mve in mrtve. Brez Čepic in vsenemškiii trakov so se nato nemški junaki poskrili po, svojih stanovanjih. Hrvaški in srbski akademiki so jim pismeno sporočili, da so so pri svojem dejanju ravnali po nasvetih dunajske „Neue Freie Presse“, v katerem Nemcem priporoča, naj odbijejo vsak slovanski poskus v narodnem, cziru „mit Kraft, Würde und Eigenmiitigheit“, Kaj so nemški burši na to sporočilo odgovorili, ni znano. Najbrže si bodo v bodoče premislili, da bi znova izzivali bosansko prebivalstvo, Čeprav je Bosna po aneksiji postala pravi eldorado za Nemce,
Novo ponemčevalno sredstvo. Kulturno visoko stoječi Nemci) feo zelo iznajdljivi v sredstvih, s katerimi zatirajo Slovane. Pruska ,,/T.ägl. Rundschau“ priporoča svojim vsenemškim čitateljem, da naj mesto spomenikov mrtvim, postavljajo v vzhodnih! Vpolj-skih)pokrajinah raje žive spomenike >— namreč nove vasi z nemškimi naseljenci. Te vasi naj bi nosile imena prvih nemških možv pisateljev, politikov itd. Nemcem ni nikako sredstvo preslabo za protislovan-sko gonjo.	1
Samoumor svetovnbznanega učenjaka Gumpo-wicza.. 19. t. m. zjutraj ob 10, uri sa našli v Gradcu na njunem stanovanju, Grillparzerstrasse, 15, zastrupljena vseučiliškega profesorja Ludbvika Gum-plowicza in njegovo soprogo Frančiško, oba zelo V letih. Zapustila) sta izjavo, da sta hotela skupno v grob, ker sta oba neozdravljivo bolna na starosti, slepoti in raku na jeziku.Ludovik Gumplowicz je bil eden najslavnejših sociologov. Rojen je bil leta 1838. v Krakovu — je rodom Poljak »— za docenta državnih ved v Gradcu je bil imenovan 1. 1876., leta 1882. za izrednega profesorja, leta 1893. pa za rednega profesorja. — Mož je na več mestih v svdjihj delih poudarjal brezsmotrenost moderna brezbožne vede in pesimizem, M je nujno z njo združen.} jfGlej neki Članek phil. Puntarja v„Zori“.) Sam pa se ni mogel povspeti do krščanskega svetovnega naziranja, vsled Česar tudi njegova smrt napravlja tako močen vtis. Le krščanstvo dajo pravo veselje do Življenja in pa vztrajnost, da lahko prenašamo udarce usode v padi na večno blaženstvo pri 'očetu Luči.
Kazenska preiskava proti NastiČu. Vsled ovadbe urednika „grpske Riječi“ Aljeksajndral Očimkusa je državno pravdništvo uvedlo kazensko preiskavjo proti Gjorgu prav Risti Nastiču.; 'NastiČ je bil baje že, zaslišan. Obtožen je hudodelstva zapeljavanja k umorstvu in radi hudodelstva javnega nasilstva. Očimkus je ovadil NastiČa radi teh-le slučajev: da je v dvorni operi na Dunaju ukradel dragoceno kuhalo; da je Dušana Babičai nagovarjal, naj bi izvršil atentat na avstrijske vojake in da) je Milana Šariš» nagovarjal, naj z dinamitom razstreli v zrak poslopje bosanske vlade.
Ženski parlament. Zadnji boji angleških Žena za volilno pravico so v živem spominu vseh. A če zasledujemo zgodovino 'Angleške, Čitamo, da so imele tamkaj ženske že pred stoletji svoj parlament. V witenagemotu Anglosaksov so bile Ženske prave Članice, V velikem svetu kralja JWightredsa leta 649 so
sedele odlične ženske in opatinje. Sklepe Je podpisalo tudi mnogo ženskih Članic. Še ko sta vladala Henrik IIL in Edvard I, so imele opatinje pravico Članstva v angleškem parlamentu, Šele pod vlado Edvarda: III). so, pozvali ženske Članice angleške zbornice, naj imenujejo: 'za ta mesta možke pooblaščence. A' tudi Rimljani so že poznali pod) tesarjem Heliogabolom posebni ženski senat. Predsednica je bila sama cesarjeva mati.
Štajersko.
Spodnještajerska ljudska .ppsojiltdea v Mariboru se seli danes v svoje nove prostore v stolno u-lico Št. G. Nemci so za drag denar kupili hišo na dvornem trgu, da so lahko posojilnico ven vrgli. Pripomnimo še, 'da je gostilna „pri Črnem orlu“ sedaj zagrizeno nemška in se v njej nahaja „Kernstock-stüblein“.
Od Sv. Križa pri Mariboru. 15. dan avgusta
1.	1909. bo pač križevskim župljanom ostal v trajnem spominu kot eden najlepših in najveselejših dni za župnijo Sv. Križ. Ta dan je nam namreč Nj, Eksc. premilostni knezoškof posvetil nov velik zvon s 1860 fcilog. v spomin trojnega jubileja; 201etnega Školovanja Nj. Eksc. premilostljivegia knez|oškofa dr. Mihaela Napotnika, oOletnice združitve župnije Sv. Križa nad Mariborom z lavantinsko Školijo: fn 50 letnice pre-meščenja Škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor. Pokazali so Križevoani zopet pri tej priložnosti prav sijajno/ in veličastno,; kako zvesto so vsik-dar vdani svojemu ljubljenemu nadpastirju. Mnogoštevilni krasno okinčani slavoloki s pomenljivimi napisi, plapolajoče zastave, čarobna razsvetljava hiš na predvečer in lepi, umetno sestavljeni kresovi, katerih je po večni luči nad 30 zažarelo pb lepih naših hribih, so bili temu jasen dokaz. Posebno priznanje pa zaslužijo tukajšnji dosluženi vojaki, ki so na predvečer premilostljivemu knozoškofu priredili krasno vspelo bakljado. Prevzvišeni si je dal slehernega veteranov od njih poveljnika Ivana Hlebiča, predstaviti in se) Je z njimi prijazno in ljubeznivo razgovarjal. Bodi ljubljenemu) našlemu nadpastirju od nas križevskih župljanov izrečena prav iskrena zahvala za ves trud, zlasti pa Še ža velikodušni dar 100 K, katere je podaril za naš lepi jubilejni zvon!
Sv. Lenart t Slov. gor. V dobi deželnozborskih volitev ste prijeli tndi predstojnika tnkajšnega okrajnega sodišča gosp. svetnika dra Kronvogla češ, da se smejo na tnkajšnem sodišča vsi akti prepisati. Z zadovoljstvom za-moremo danes konštatirati, da je natančna preiskava dognala, da gospoda svetnika ne zadene pri tem niti najmanjša krivda. Ker ne maramo imenovanemu gospoda delati krivice, izvolite to objaviti. Pripomba uredništva: Drage volje prinesemo to pojasnilo ih se mu pridružimo. Gospoda svetnika dr. Kronvogla pa zahvaljujemo, da je tozadevno tožbo umaknil.
Ljutomer. Slov. pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo 29. avgusta koncert s prijaznim sodelovanjem salonskega orkestra v gostilniških prostorih g. Seršena. Čisti dohodek je namenjen po toči prizadetim sosedom v ormožkem okraja. Vstopnina 60 vin. Začetek ob 7. uri zvečer. Z ozirom na blagi namen prosi odbor obilnega poseta.
Ljutomer. Ni ga menda dobrega avstrijskega državljana, ki ne bi se veselil 18. avgusta ter se na ta dan ne bi spominjal dobrega našega vladarja, — častitljivega starčka — osobito letos, ko stopi ta v 80. leto svoje dobe. Ta dan občega slavja pa je bil tndi pomemben dan za velevažno zvezo slovenskih požarnih bramb, ki obhaja ob enem 15-letnico svojega obstanka. Ta jubilejna slavnost se je vršila v vseh svojih delih nzomo. Natančneje bo o tem pozneje poročala spretnejša roka. Meni je ta le omeniti, da je stopilo v krog mnogobrojnih častilcev tndi katoliško slovensko ženstvo po svojih odposlankah. V krasni besedi in s pravo govorniško umetnostjo čestitala je mladenka Viktorija Ribič v imenu katoliškega ženstva jubilantom, povdarjala je v svojem govora važnost in vspešno delovanje zveze, ter hvalno naglaševala, da se je zveza slovenskih gasilcev vedno trdno držala gesla:	„Vse za vero, dom,
eesaija 1“ V vidni spomin na to velepomembno uro izročila je govornica zveznemu načelnika, gospoda Josipa Rajha z narodnim trakom okrašen šopek; trak nosi v vezanih črkah napis; „Kat. ženstvo — Zvezi pož. bramb“. — Ob konca govora donel je krepki „živio!“ iz ust navzočih. Navdušenje vseh dobromislečih je bilo nepopisno; prepričani smo, da se tega dneva ne bodo z veseljem spominjali samo slovenski gasilci, temveč vsi katoliški narodnjaki, ki tu še enkrat zakličejo: „Slava zvezi slovenskih gasilcev!“
St. Tomaž pri Ormožn, Iz kmečkih krogov smo prejeli sledeče vrstice: Neki dopisnik iz občine Vičanec grdo laže in obreknje kmetska poslanca Meška in Ozmeca po vseh liberalnih listih, da si poslanca nista ogledala škode, ki jo je toča storila. Nesramnemu dopisnika za sedaj samo toliko: Poslanca Ozmec in Meško sta si ogledala vse občine, katere je toča poškovala, poslan ja Ploja pa niti videti ni bilo. Ako dopisnik ne neha s svojimi nesramnimi lažmi, ga bomo na dragi način prijeli in pošteno okrtačili, ker je sam preveč blaten, da bi druge blatil. Drevje je tukaj začelo zdaj spet zeleneti in cvesti kakor spomladi. Zato prihodnje leto ne pričakujemo nobenega sadn.
Sv. Barbara v Halozah.] Finančna straža1 v Leskovcu nemškutari naproti strankam, spisujoč svoja 'dovoljenja za žganje tropin, drož, sliv itd. v nem-ako ne izvrše natančno nerazumljivih predpisov. G. škem jeziku. Ljudje pridejo seveda potem v nesrečo, dr. Ploj podregajte tu! — Zaradi Marijine družbe je od društva „Naprej“ odstopil odbornik Jurčina, ker se mu je tam očitalo, da imama prsih znak „družbe
fakinov“. Takih značajnih! fantovi si Še več želimo v izobraževalno društvo, .Naprejevcem pa privoš|č(imo razbijalce in\ pijance, ker vemo da s takimii 'gredo le nazaj, naj se še tako sklicujejo na Število udov, saj vemo, kako se jih ulovi na cesti, v krčmi, pri Posojilnici, da bi ne 'bilo zamere, marsikateri žrtvuje krono, samo da mu dado mir in ga ne psujejo s klerikalcem,: S takimi psovkami pa le agitirajo za naše društvo, ki zbira 'Vso jdobromislečo mladino, možje pa so pri kmečki zvezi, Le po tej poti vztrajno naprej in zadnji stebri liberalizma se bodo sami podrli.
Slov. Bistrica. Nek vsenemški Mihel iz Slov. Bistrice je napisal v mariboržanki z dne 19. avg. sledečo duhovito opazko: „Die nationale Frage, die bei uns hinter anderen Dummheiten znrttekzustehen scheint, ist anf diesem Boden keine „Leitomischier Nachtwächterfrage“, sondern ist eine Machtfrage..." Ne vemo, ali se je res začelo svitati privandranim nemškim petelinom v Slov. Bistrici, da je njihovo repenčenje le komedija?
Celje. Ivan Prekoršek iz Prekprja pri Celju nima nie posla, odkar so minule deželnozborske volitve. Takrat je celo po sejmih lovil kmete; hudomuš-neži so v Vojniku vpraševali, če Ciril-Metodova družba baranta z živino, ker Prekoršek tako pridno po-seča sejme. Sedaj se je pa vrgel na delo pri zvezi liberalnih društev in hoče sam s predavanji liberalcem preganjati — temo. nevednosti. Nam je vseeno, kaj počenja ta mladenič, vprašamo ga le, ali ga ni sram, da vleče od družbe dohodke, s kojimi bi se lahko plačevali dve učiteljski moči, dela pa za celjske liberalne organizacije.
Iz Brega pri Celja smo prejeli: Z ozirom na napade v „Narodnem Dnevniku'1 in „Narodnem Lista“ izjavljam, da jaz kot mirna in sploh priljubljena oseba nikakor nisem razburila Brežane, pač pa jih je razburil znani liberalni študent Ivan Radaj. Toliko resnici na ljubo. Marija Kovačič, hišna posestnica na Bregu pri Celju.
Braslovče. Tukaj je umrl oče g. dekana g. 'Anton Hribernik, prej posestnik v Cadramu. Naše sožalje g. dekanu, pokojnemu pa svetila* večna luč.
Gornjigrad. Čudno moral delovati letošnja vročina na možgane nekaterih ljudi, ki hočejo biti celo -olikani» dasi vsak hlapec dostojneje govori, kakor ti oblizanci.. Gotovo ga pa ni človeka, ki bi mogel te ljudi prekositi v lažeh. Kaj vse uganjajo naši liberalni ponosljivci zoper mene, to presega že vse meje.: Pišejo vi „Nar, Listu“,:< V šoli v išokalu sem neko učenko na roke vzel in po Šoli nosil. Na mojo zahtevo je g. učitelj Sijanec preiskoval1 celo zadevo v šoli, napisal zapisnik iz katerega navedem nekaj stavkov:1 Razrednik g. Sijanec vpraša vse otroke, če je kateri) kedaj videl, da bi g. katehet katerega o-itroka na roke vzel, v šoli ali zunaj šole. Odgovor: Noben otrok ni nič videl in nič D takem ne ve. Vprašajo se posebej Še otroci, ki so bili vsako soboto v 'šoli (v soboto namreč poučujem jaz), a nobeden teh otrok ničesar ne ve. Taka je liberalna Čestikrajain denuncijanstvo. Drugi zgled: „N, Dnevnik“ š|t. 184, piše: Kaplan jBerk je ponosen na to, da je naročnik „Nar. Lista“:. Navedel je to hvalevredno in priporočljivo okoliščino celo v neki vlogi na) davčne oblasti v Celju. Jz te vloge bomo sicer navedli Še več zanimivosti ki poštenosti kapi, Berka ne stavijo ravno v najboljšo luč. Petsto kron plačam takoj v blagajno „N. Dnevnika“, če mi to dokaže! Prvič bi me pač lahka preziral vsak pošten človek, če bi jaz bil naročnik i,n plačnik takega lista, kakor je „N. L,“. Drugič pa, ko bi tudi bil, kako bi to mogel navesti v kaki vlogi na davčne oblasti! In kje je v kaiki Inoji vlogi nepoštenost! Na dan liberalni obrekovalci!. Sicer pa, Če sem res 'naročnik i,,Nar, Lista“, saj mora za to vedeti upravništvo, zakaj pa Še potem vprašujete davčne oblasti? Vsakemu količkaj dostojnemu človeku se, j)a mora gabiti pisava v „Nar, Listu“ št. .37. Tu se kaže liberalno ialotsvo v polni meri. Tisto nesramno laž o klofuti, za katera sem obljubil plačati že| fcred onimi mesci tisöö kron, afco mi dokažejo, zopet pogrevajo, a dokaže nihče in po denar tudi nihče ne pride. Kaj ne, junakih Druge laži so itako Ostudne, da se same obsojajo. Povejte imena ti-jstih „gospie“ povejte ime dotičnegal Šolarja, lažnjiv-ci! Vaši lastni pristaši v Gornjemgradu se sramujejo te ostudne pisave, noben šnopsar tako; de govori. In kaj v^m je storila Marijina) družba, da jo tako blatite. Lepij kavalirji! Morebit zato, ker so njene članice preponosne, da bi občevale s takimi liberalnimi propalicami. Svetujem vam samo to-le:	Ko
boste izvozili vse smetje, ki leži pred vašim pragom In katerega je na cente, na smetišče, ko boste sami ■pridno pr ejemali sv, zakramente in hodili v cerkev potem se brigajte za tistega, Id pripravlja Šolarje na sv. birmo. Storite sami svojo dolžnost in pustite pri miru tiste, ki vestno vršijo svojo službo. Anton ‘Berk, kaplan.
St. Ilj pri Velenja. Več slovenskih listov je hudo napadalo bivšega župnika, duh. svetovalca Fr. Smerečnika, češ da je izdal svoje domačine in farane, med katerimi je bil najlepši del svojega življenja v službi. Prodal je, kakor pišejo listi, lep gozd ob cesti Stidmarki. Ko smo slišali o tej vesti v Št. Iljn, smo bili zares presenečeni to pa tam bolj, ker vemo dobro, da je dobil g. Smerečnik ta gozd pod pogojem, da vstane med posestniki Št. lija. Koliko smo zvedeli, je zares prodal gozd, toda ne Siidmarki, temveč renegatu Smodischu, ki ga je najbrž knpil za judeževe groše. Ko je ljudstvo o tem zvedlo, je bilo jako nevoljno in razburjeno, ker ne vidi rado, da se vgnezdi v Št. Iljn še kak nemškutar. Splošno vsi Slovenci, zlasti pa kmetje obsojajo Smerečnikovo prodajo. G. duh. svetovalec mora
vendar vedeti, kdo so ti velenjski renegati. Saj vendar grozijo z odpadstvem; Smodischev najboljši zaveznik trgovec Watti je to grozil celo ordinarijatu. Kmečko ljudstvo se izogiblje takih ljudi, duh. svetovalec pa jim polni žepe in jih podpira, da tem lažje nastopajo proti katoliškim Slovencem ? Tem manj pa je odpustna ta prodaja, ker je bilo dovolj domačinov, ki bi bili radi kupih gozd.
prosili so, naj bi se končno uredile pokojninske razmere, ustanovila naj bi se posebna zdravljišča za jetične delavce» izposlovale naj bi se znižane vožne cene po železnicah, kakor tndi to, da bi se dobival premog po režijskih cenah.
Primorsko.
Koroško.
Grebinj. (Prvi nos). Zadnji petek dne 20. L m.: so zahtevali nemškutarski odborniki grebinjske občine izredno občinsko sejo, da so pri tej priliki protestirali proti gostilniški koncesiji starodavne gostilne pri Homerja samo zato, ker) je ta gostilna prišla v slovensko posest. Izvolili sq pdsek treh pristnih Nemcev:, Andrej Plaznig, gostilničar, in mesar, dr, F, Marnschitz» posestnik in .virilista grofa Heli-dorfovih posestev, A, Manner-ja» da poizveduje kako pravico ima „Hranilnica in posojilnica“ fc Velikovcu izvrševati gostilniško obrt pri Homerju. Tableau!, .Grebinjske vse verujoče (samo to ne» kar je trebaj 'nemškutarje je že zopet nekdo prav pošteno potegnil, ravno, tako kakor zaradi Antoniusbier-a, Prav, iskrena jim priporočimo to pr.vo blamažo. Tako se da naiarbati samo nemškutar, Kedoi izvršuje gostilniško bbrt do nastopa najemnika, bodo grebinj-ski nemško govoreči Slovenci pravočasno izvedeli. Slovenci smo vam pač trn v; peti! Ali tudi tako naš denar.?.	•
Iz Pustrice. V soboto po noči je bil tukaj v. bližini umorjen neki revež pri p. d. Hofbaiuerju na Dolgem brdu. Kakor se, govori, ga je zlobnež najprej dušil in potem udaril po glavi, V, nedeljo navrh se je neki znani potepuh, kii je zapravil dve kmetiji, v lire bin ju hvalil, da ni bil tudi on umorjen, ker je menda spal ,v isti hiši. Danes, v pondeljek so ga o-rožniki že prijeli, — Kakor se govori, je bila pobrana tudi moka ,ki jo je revež naberacil, in ležal je v senu brez vse obleke, {Žalostne reči <— v, sedanjem toliko olikanem času,
Trdnjavas. Pondeljek popoldne se je hitro kakor blisk raznesla žalostna novica po celi vasi:, „0-rešnik je naglo umrl“, „Orešnika ni več med živimi“. In mrtvaški zvon iz stolpa je ginljivo dalje oznano-val to nepričakovano žalostnp vest. Rajni Jožef Tau-Sic p. d., Orešnik je v pondeljek zjutraj še popolnoma zdrav šel kakor navadno, na sprehod na svoje polje in so ga potem šele proti večeru našli mrtvega ležati na paši, Okr. zdravnik, g. Wachner iz Celovca je konštatiral, da ga je zadela kjap na možganih. Rajni 'Jo bil dober gospodar, več! let občinski svetovalec in dolgo vi sto let cerkveni ključar pri šmarješki cerkvi. jPogreb je bil y sredo ob 4. uri popoldne ob Veliki udeležbi ljudstva, N. p, v m,!
Kotraaravas. V nedeljo dne 5. septembra 1909 bode na Plešivcu pri Mat, Prosekarju p. d. Razaju velika ljudska veselica s petjem, deklamacijami itd. pri kateri bodeta sodelovala dva pevska zbora in u-udarjali tamburaši. Veselica se vrši ob vsakem vremenu, ker, je, prostor pokrit.
Kranjsko.
f Prelat Janez Rozman. V petek po noči je izdihnil svojo blago dušo prelat Janez Rozman, apostolski protonotar, častni kanonik in župnik mestne župnije svetega Jakoba v Ljubljani. Bolehal je sicer že dve leti, vendar je bil še do zadnjega časa toliko čvrst, da je maševal v jutro. Po obedu mu je postalo slabo. Postrežnica je poklicala na njegovo željo kaplana, ki je prelatu podelil odvezo, sv. poslednje olje in papežev blagoslov, nakar je ta mimo v rokah kaplana v Gospodu zaspal. Ranjki je bil eden najbolj plemenitih, ljudomilih, dobrosrčnih, najbolj zaslužnih in najboljših mož v Ljubljani. Vsako dete se ga je spominjalo z milim in hvaležnim srcem. Bil je rojen leta 1832. v Godoviču na Notranjskem. Gimnazijo in semenišče je študiral v Ljubljani. Prišel je pozneje v Kočevje za vero-nčitelja in od tam pa za kaplana k sv. Jakobu v Ljubljano. Tukaj je deloval od leta 1861. kot marljiv in vnet mašnik, tedaj celih 48 let. Bil je tudi predsednik Vincencijeve družbe in mnogo drugih društev. Posebne mu je bilo na srcu „Marijanišče“. Ranjki je prišel še v takem času v Ljubljano, ko je po njej vel še nemški duh, a on je trdno vztrajal na svojem mestu kot zaveden narodnjak in trden Slovenec. Kot eden prvih je on oral raz leče kot propo-vednik slovensko ledino. Bodi mu blag spomin!
Narodovci v Ljubljani se grozno zaletavajo v vsaki številki v te „presnete klerikalce“, ki baje držijo z Nemci. Psovanju te preinteligente liberalne garde ni konca ne kraja. No, saj pa tudi ljudje pravijo, da oni pes, ki le laja, ne vgrizne. Skeli jih pa le neka posebna rana, da ne mirujejo. S tem hruščem mislijo seveda preslepiti druge, da ne bi videli izdajalskega početja njih samih. Na videz se postavljajo kot največji junaki slovenskega naroda, za hrbtom pa nepošteno psnjejo zaslužne voditelje S. L. S. Naj pogledajo malo po svojih, posebno na tistega, ki je podpisal zloglasno pogodbo z Nemci. Kako se je Hribar tresel tisto noč, ko je tekla slovenska kri po njegovi krivdi. Prebivalci ljubljanski so takrat kar besneli nad njim in malo je manjkalo, da se niso spozabili nad svojim županom, ko je prišel iz mestne hiše. Dr. Tavčar naj opomni lega slavnega velmoža in veleslovana na njegovo žalostno ulogo, ki jo je igral omenjeno noč pred tisoči in tisoči Ljubljančanov.
Shod ljubljanskega kršč. soc. tobačnega delavstva se je vršil v četrtek zvečer v srebrni dvorani „Uniona“. Shod je imel na dnevnem redu službene in stanovanjske razmere ljubljanskega tobačnega delavstva. Zahtevali in
Pred volit vij 0. Sedaj, ko se bliža čas volitev za go-riški deželni zbor, postaja gospoda okoli liberalnih listov „Soče“ in „Kmečkega glasu“ skrajno nervozna in pa — dobrikajoča. Posebno „Kmečko glasilo“ se prav poteguje za liberalne glavarje. Na srcu mu leži prav težko Mrmolja. Hvali ga posebno kot dobrega osnovatelja zadrng. Čudno je pa le, da od njega osnovane zadruge zelo slabo uspevajo, seveda, ker nimajo dobre podlage. Sedaj pa, ko se bližajo volitve, se mora kajpada vse hvaliti, da se obranijo liberalni poslanci na površju, da se reši njih potapljajoča ladij a.
V Ricmanjih so ta teden začeli s popravljanjem cerkve in župnišča. Cerkev je poprave zelo potrebna. Za sedaj se izvrše na državne stroške le najnnjnejše poprave. Proračun znaša 9220 K. Delo je sprejel znan domači podjetnik Sv. Martelano iz Barkovelj. Poprava cerkve in župnišča bo trajala kaka 2 meseca in pol. Premični predmeti so se v torek prenesli iz cerkve v občinsko hišo za župniščem.
Neprevidnost. Jakobu Stekarju, 18 letnemu mladeniču iz Kojskega na Goriškem, je odnesel strel iz možnarja levo roko o priliki streljanja za cesaijev rojstni dan.
Mrtvo SO našli v četrtek v Trstu via del Belvedere v skednju pri neki tovarni neko žensko. Njena lega kaže na to, da je bila najprej zlorabljena, potem pa umoijena. Pri njej so našli knjižico, glasečo se na ime Marija Rojko, roj. leta 1872, izdano od županstva v Krčovini pri Ptuja. Iz knjižice je razvidno, da je lastnica složila od 1. do 3. t. m. na Sušakn 'pri Reki.
V pomožni sklad
za poškodovance po toči v ormoškem, ptnjskem in sosednih okrajih so darovali sledeči p. n. gg.:
Zadnji izkaz ... K 1095-05 Župnik Jakob Zupančič, dar gotoveljskih žup-
ljanov.....................................„	7428
Kmetska hranilnica in posojilnica za župnijo
Rajhenburg ................................„	20’—
Fr. Zorko, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani . „	20’—
Župni urad Mar. Nazaret pri Mozirju	.	.	.	„	30’—
Anton Šibal, župnik na Teharjih..................„	5-—
Frane Javšovec, superijor, za neko osebo v Celju	„	5-—
Dr. Franc Kovačič, profesor bogoslovja v
Maribora ................................. „	20-—
Anton Kolarič, e. kr. profesor v Ptuju	.	.	.	„	10-—
O.	Janez Štrbak, minorit na Dunaju	.	.	.	„	20-—
Župni urad Sv. Marko niže Ptnja, po župnika
L.	Skuhersky ..........	B	40'—
Župnik Janez Tomanič, dar nrbanskib župljanov	„	82'—
Župnik Gregor Dupelnik, dar ksaverijskih župljanov ..................................•	•	»	3027
Dekan dr. Anton Sahač, dar anovskih župljanov ............................ 55'—
Župni urad v Sv. Petru niže Maribora, po žup.
M.	Štrakl.................................„	44T6
Župni urad v Ribnici na Pohorju, po župniku
_ A. Fišer................................. . „	25 50
Župni urad v Doliču..............................„	40 42
Župni urad pri	Sv. Jakobu	v Slov. gor.	.	.	„	60'-—
Alojz Horvat, kamnosek v Račah .	.	.	.	„	4-—
Župnik Jos. Kostanjevec, dar kalobskih župljanov	„	40'—
Franc Bratušek, župnik v Svetinjah	.	.	.	„	20'—
Hranilnica in posojilnica v Svetinjah	.	.	.	„	20'—
Župni urad na	Ponkvi, dar	župljanov .	.	.	„	63 —
Župni urad Sv. Peter na Kronski gori	.	.	.	„	8'—
Župni urad Sv. Jurij v Slov. goricah	.	.	.	„	126 —
Župni urad Ljubno, po župniku I. Dekorti .	„	70 84
Župni urad Dramlje . . . .......	24-
Župni orad Zavodnje, po župnika Janeza
Rožman  ................................ 16-—
Žnpni nrad Skomre, po žnpnikn Jan. Kozoderc	„	13'06
Anton Tkauc, Ljutomer, kaplan, nabral pri blagoslavljanju kapele v Radomerščaku za
nesrečne sosede..........................  „	11-35
Župni urad Šmartno pri Gornjemgradu	.	.	.	„	20-—
Župni urad na Remšniku, po župniku Antonu
Podvinski................................  „	20-—
Frane Cizej, župnik v Šmartnem pri Velenju	„	12-—
Henrik Hrašovec, župnik v Pernicah	.	.	.	„	9-12
Valentin Kropivšek, kaplan pri Sv. Lovrencu
v Slov. goricah............................„	7-—
Anton Lajnšič, župnik v Sv. Martinu pri Vur-
bergu, svoj in župljanov dar .	.	.	.	„	20 32
Župni urad Spodnja Sv. Kungota, po žnpnikn
Alojzu Vojsk...............................B	17-24
Jos. Žunko v Selnici ob Dravi, dar kegljačev	„	7-—
Župni urad Sv. Anton na Pohorju, po župnika
I. Panič...................................n	20•—
Jožef Korošak, kaplan v zač. pok., v Kozjem	„	10'—
Erna Razlag, učiteljica v pok. v Ljutomeru, dar kat. mladenk o priliki petnajstletnice slov.
gasilcev.................................... 18*20
Ivan Jurko, župnik, dar pamečkih župljanov .	„	18.—
Župni urad na Planini, dar planinskih župljanov	„	40*—
Franc Heber, župnik, dar spodnjepnlskavskih
župljanov..................................„	4274
Omizje žup. I. Frangeš pri Sv. Marjeti ob
Pesnici, o priliki kanonič. vizitaeije . . „	42 40
skupaj ... K 2396-95 Vsem darovalcem se v imenu ponesrečencev zahvaljuje in novim prav toplo priporoča
Jožef Ozmec,
župnik in deželni poalanea
naznanjam, da sem otroril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	15S
Pozor Slovenci?
Iidelnjem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini.
154
Hiša s trgovino mešanega blaga, z gostilno, prenočiščem in z malim posestvom v Podčetrtku se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj proda, ozir. odda v najem. To zadevajoča vprašanja naj se blagovolijo doposlati lastniku g. Martinu Jug, trgovcu v Št. Petru pod Sv. gorami. 155
IftfTozidana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru pro-pa. Kje, pove upravništvo lista.
La m pij o ni, papirnati krožniki, konfeti, serpentine, servijete, razglednice in karte za šaljivo pošto se dobivajo najcenejše in v naj večji izberi pri
Goričar & Leskovšek
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem na na debelo in drobno v Celju, Graška cesta 7.
Mlad podobarski in pozlatarski
s:	pomočnik9 s
ki je zmožen vsako delo samostojno izvršiti se za
trajno sprejme pri podobarju in pozlatarju
$ Jan. Goleš-u v CELOVCU
Pohištvo
Velika zaloga pohištva od naj priprostoj šega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,0brtni zadrugi mizarskih mojstrov'
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
Zahvala.
Za tolažilno sočutje, izraženo ob bridki izgubi nepozabljivega soproga, oziroma očeta, dedeca in tasta, gospoda
Janeza INlajcigei*
in za izredno številno udeležbo pri pogrebu izrekajo najprisrčnejšo zahvalo v prvi vrsti prezvišenemu gospoda knezu in škoiu dr. Mihaela Napotnik, potem prečastiti duhovščini kakor tudi vsem drugim prijateljem in znancem rajnega
žalujoče rodbine:
MAJCIGER, MIHURKO in ŽNIDARIČ.
V Mariboru, dne 19. avgusta 1909.
Motor-bicikl
lahko kolo P H IV2 se proda takoj za 360 kron. — Denar se mora pri sprejetju kolesa izročiti. — Več pove Upravništvo „Straže“.
j^XXXX Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjican itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tajce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Naj nižje cene! NajsoMn$a in točna postrežba!
Rja debelo.	Ufa drobno.
od motorja oddaje 100 kg. po 25 E.
Mama s?. Cirila y Maribora.
Št. n. 33663 5041
Naznanilo.
Na štajerski deželni poljedelski šoli s slovenskim nčnim jezikom pri Sv. Jurijn ob južni železnici se prične s 15. oktobrom 1909 prvo šolsko leto.
Zavod ima namen nuditi priliko sinovom spodnještajerskih kmetov, da se na podlagi ljudske šole izobrazijo za sposobne in praktične kmetovalce. Učni predmeti so: živinoreja, mlekarstvo, vinarstvo, poljedelstvo, sadjarstvo in gozdarstvo.
Poučni tečaj traja 10 mesecev.
Za vsprejem se morajo priložiti sledeča spričevala:
1.	da se je doseglo 16 leto starosti (krstni list);
2.	domovinski list;
3.	da je popolnoma zdrav in za 'poljedelsko delo pri memo telesno razvit (zdravniško spričevalo);
4.	da ima predizobrazbo (šolsko spričevalo);
5 nravstveno spričevalo.
Da šolo lahko obiskujejo tudi sinovi revnih kmetov, je na zavodu 10 brezplačnih mesi. Sinovi štajerskih kmetov, ki se za ta mesta potegujejo, naj svoje prošnje, opremljene z navedenimi spričevali in z ubožnim listom, vložijo do 15. septembra 1909 pri štajerskem deželnem odbora.
S prostim mestom je v zvezi brezplačen pouk, prosto stanovanje in deželnoobična oskrba; za nakupovanje knjig in drugih učnih predmetov morajo skrbeti stariši.
Plačajoči gojenci imajo plačati za pouk, stanovanje in hrano 280 K in sicer polletno naprej po 1;0 K ravnateljstvu zavoda pri Sv. Jurju ob juž. žel.
Plačujoči gojenci naj se zglasijo do konca septembra 1909 pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu.
Gradec, dne 16. avgusta 1909.
Od štajerskega deželnega odbora: Edmund grof Attems.
Josip Macuh,Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. . . . Slovensko platno m. . . . Savinsko platno m. . . . Vojašto platno m. ... Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastenj in pošiljatve čez 20 K franko.
registroma zadruga z ^omejene zavezo
gmfg- Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilna vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in
1.	julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila «« đaftj©
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/4%, na vkrgiSbo sploh po 5®/0, na vkpjižbo in poroštvo po 5‘/i7« tn na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnic» v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki Pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, strank» piaSa ie kolek®
Uradu« ara
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, imeaiži praznike. — V uradnih urah se «prejema in izplačuje denar.
pojasnila m dajalo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—IS.
dopoldne in od	popoldni. 6