-K. Centralistična ali avtono- misticna zakonodaja in uprava šolstva. Boj za šolsko zakonodajo v aaši državi je v prvih obrisih že videa v enakih skupinah kakor se je vršil v Avstriji. Eden prvih skupnih zakoaov v aaši državi bo polski zakoa. Tri skapiae se bodo postavile proti šolskenm zakoaa. ki jih lahko delimo v avtonomističao - separatističao s povdarkaai lokalnega patrijotizma, v konfesionelao, ki bo poleg prvega povdarjala tudi koafesioaelai momeat proti zakoaa, in v stvarno skupiao z azirom aa spriacipijelae ia upravae pomisleke iproti zakonu. V glavaem se priroraviljajo na boj proti ceatralističai šolski zakoaodaji takozvani avtoaomisti in klerikalizem; veaiar je velika razlika med avtoaomisti. ki so vodili boj proti ceatralističai šolski zakoaodaji v Avstriji in avtonomlsti. ki ga l>ripravljajo danes pri nas. Avtonocnističao stališče je bilo v Avstriji opravičljivo, ker se državjia ideja ai krila z aacioaalno idejo. Avtonomisti so bili poleg Italijaaov tudi Slovaai, katerim js šlo za boj nacionalnega obstaaka; ceniralisti so bili pa Nemci. ki so hoteli na podlagi državae ideje dobiti hegemoaijo aad slovanskimi narodi v državi in pospešiti germanizacijo. V naši državi je danes aaša višja aacioaalaa ide.ia hkrati • adi državna ideja. Kdor se čati pravega lugoslovaaa. ta se mora izreči za državo jn mora pomagati odstraniti lokalni patrijotizein. Vzporedno z bojein z državao ustavo se bije boj za terneli šolske zakonodaje in uprave. Avtoaomija v šolstvu je toliko opravičljiva. da se šolskim korporacijam za posamezne pokrajine ne veže rok in se jih ne ovira z zakoaom, ter se jim da mož- nost — če so dani pogoji — da lahko dosežejo čimvišji smoter v svojem področja in se jih ae ovira v razvoju; aa drugi strani pa se zaostalim delom države pred•nše z zakoaom miaiaium, ki ga zahteva uržava od splešne ljadske izobrazbe. Izpričevalo in merilo za stopnjo kaltiire države ai izobrazba posameznih protežiraaih ia posedajočih stanov ali razredov. terrrveč je ravao splošaa izobraziba, ki jo goji osnovao šolstvo. Ona je temelj Uejra, kar potrebuje država ia šolska uprava. da izpelje reforme aa višjih stopn.iah šolstva. Vzajemaost in stnpnost troimeaega  naroda zahtcva. da se pri apravi šolstva  fle forsira jezikovnih nadsvladaaj. predPravic ia nasilaih asimilacij. Na jasaem si moramo tadi biti. da je državno edin^tvo in zveza. državaa ideja ia državai 'nteres prvi ia da za njim stoje avtoaomistične ia separatističae pravice lokalnega patrijotizma: eaako tudi dolžaosti, ki jih •majo pokrajinske ediaice izpolnjevati do ?Plošnosti in do države. Potrebo ceatralne šolske zakoaodaje Barekuje tudi potreba regeaeracije bodoj-ih seneracij v državaem častvovanja. da ?° izšla aaša država kot eaotaa pomlaJ^a sila aa politično ia kalturao polje ^vrope ia svetovae trgoviae; gre torej todi^ za to. da se v vseh državljaaih vzbu^ čut jugoslovanskega državljaastva ia ^ ga v ajih ohraai. Državljanstvo pa za^|eva. da vsak državljaa da svojemu °troka tako vzgojo, ki pospešaje ia ipoloži podlago državnemu blagostanju in drlavni eksistenci. V vsakomur mora biti torei prepričaaje. da je celotao šolstvo stvar državne zakoaodaje in da mora v državnem' interesa ostati aadalje kot ajena naloga. Pravica in dolžnost državae zakoaodaje ie. da postavi pravila. ki določajo pojme, bistvo. nalogo in smoter šolstva ia ajega notraajo, splošno veljavno potrebo. Ugotovitev teh vodilnih priacipov je državna zadeva. partikulerna iz^vedba istih je stvar krajevnih ediaic: splošao ia skuipao v šolstvu pripade državi. posebaosti In krajevne potrebe so pa stvar krajevne uprave. Gre torei za politični centralizem v zakoaodaji in za upravno čim širše pravice. čim širšo avtoaomijo in deceatralizacijo; na podlagi tega načela je učiteljstvo poverjcništva UJU v Ljubljani tudi sestavilo svoj »Načrt šolskega zakona za kraljevino SHS«. Državai iateres zahteva, da pridemo čfmprej \z kaosa zakoaitih določb in odredb. v katereni se danes aahajamo na šolskem polju in dobimo čimprei eaotea clržavni šolski zakon.