leto vii. / stev. 43 kranj, 23. oktobra 1954 UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 47i; TEK. RAC. PRI NB KRANJ -OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 408 DIN, POLLETNA 280 DIN, ČETRTLETNA 108 DIN, MESEČNA 38 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 18 DIV 0 delu komisij za formiranje komun na Gorenjskem Delo bo kmalu končano Komisija za zdravstvo in socialno politiko ima že sestavljene svoje predloge za okrajna ljudska odbora - Komisija za gospodarska vprašanja ugotavlja gospodarsko moč bodočih komun 2e v zadnji številki našega lista smo pisali o delu komi- lijon 338.000 dinarjev, vendar sij za formiranje komun na Gorenjskem. Delo le-teh se bli- je v tem znesku zajet tudi preža zaključku. Kmalu bodo pripravljeni predlogi, ki jih bodo sežek iz leta 1953 v višini 205 izdelale komisije, in bodo nato predloženi obema okrajnima milijonov 932.000 dinarjev, tako ljudskima odboroma v razpravljanje in potrditev. Komune na da čisti dohodek znaša 695 mi-Gorenjskem bodo kmalu us^novljene in prav zaradi tega je lijonov 456.000 dinarjev. Prora-prav, da se državljani čimbolj seznanijo s pojmom komune čunski izdatki za komune v sa-sploh, posebej pa še o delu, ki ga opravljajo posebne komisije V naslednjem nekaj o delu teh v preteklem tednu. Komisija za gospodarska vprašanja Gospodarska komisija dela £ nalize in računske pokazatelje in po letošnjih planskih instru- da bi tudi v kranjskem okraju žišnik izključno samo na ekonomski mentih znašajo skupno dohodki v komunah bili izdatki višji od svojih fizičnih in duševnih mo- kljaj stanovanjskega fonda, če polago stanovanja boljših kate- Podlagi in skuša ugotoviti go- sedanjega radovljiškega okraja nroračunskih dohodkov. Prora- či> Je deJal tovariš Kržišnik, ra- štejemo, da na prebivalca manj- gorij. Nič dosti boljše ni z 248- Dobro stanovanje za delovnega ni razkošje pač pa samo po sebi nujna in razumljiva potreba Z 19. skupne seje obeh zborov OLO Radovljica Radovljica, 21. oktobra 1954: Današnjo sejo je otvoril pred- kih primerih po 2 družini v sednik okrajnega odbora tovariš Milan Kristan in na podlagi enem stanovanju ali pa imajo predlogov odbornikov in nekaterih drugih predlagal dopolni- številni člani družine premajh- tev dnevnega reda. Odborniki so dopolnitev sprejeli. Takoj za no stanovanje. Tudi pregled sta- tem so imenovali Mirka Dresa za predstavnika okrajnega ljud- novanj po kategorijah kaže pre- skega odbora Radovljica v komisiji za predlaganje kandida- cej porazno sliko, saj je v ra- tov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani in v dovljiškem okraju 762 ali ll,4u/o komisijo za predlaganje kandidatov za občasne sodnike Okr. stanovanj 7. kategorije. Ta sta- gospodarskega sodišča v Ljubljani. novanja bi morala biti že izločena iz stanovanjskega fonda, V razpravo o 3. točki dnevne- okraju živi 47.357 ljudi in ima so dotrajana ali iz drugih raz- ga reda, ki obravnava stano- na razpolago 11.955 stanovanj, logov ne morejo služiti svoje- vanjske in komunalne proble- kar ne zadošča niti za najnuj- mu namenu. Ta stanovanja se viestlieije ostalo 114,277.000 di- me v okraju, je posegel tudi nejše potrebe in primanjkuje uporabljajo zaradi sile razmer Po letošnjem družbenem planu narjev. Komisija je ugotovila, ljudski poslanec dr. Anton Kr- na prebivalca 3,8 m'J stanovanj- in bi jih sedanji uživalci takoj Za dnevno obnavljanje ske površine. Skupni primanj- zapustili, če bi imeli na raz- danjem, kranjskem okraju bi znašali 418,174.000 dinarjev, za zvezo komun pa 163,005.000 dinarjev. Na ta način bi za in- proračunskih dohodkov. Prora »podarsko zmogli i vost bodočih brez presežka (akumulacije in cunske izdatke bi pokrili samo komun. Na svoji zadnji seji je presežka davka za višek plač, komuni v Kranju in Tržiču ter komisija obravnavala proračun- 585 milijonov 514.000 dinarjev. v kolikor bi bili formirani loška sredstva po komunah in proračunski izdatki ea komune geni komuni Železniki in Gore-Program investicij za leto 1955- pa bi znašali brez investicij nja vas> §e komuna gkofja Lo_ f6. Prav tako so razpravljali o 330,150.000 dinarjev, za prora- ka Ce pa bm obe dolini Sel- ^tganizacijski strukturi komun čunske izdatke zveze komun pa v^a -n Poljanska priključeni dati, ker je bila dediščina stano 'I okrajne skupnosti (komun ter bi porabili 83,550.000 dinarjev 2483 bi delovni človek poleg hrane, ka 3,8 m- stanovanjske površine, ali 37,3% stanovanji, ki so v 6. predvsem dobro stanovanje, v znaša 179.275 m'2 stan. površine kategoriji. V tej kategoriji so katerem preživi delavec prete- ali 2.988 družinskih stanovanj, velik del vsa tista zasilna sta- žen del svojega prostega časa. ki bi imela povprečno po 60 m2, novanja, ki so v podstrešjih brez Dobrih stanovanj pa vsem de- Na račun omenjenega primanj- pritiklin, sanitarnih naprav itd. lovnim ljudem še ne moremo kljaja morata stanovati v veli- (Nadaljevanje na 6. str.) o gospodarskem opisu občin. 24. oktober han združenih rlarodoo Organizacija združenih narodov je v 9 letih svojega obstoja opravila zaupanje, ki so ga hneli in ga imajo vanjo vsi Papredni in svobodoljubni Uudje in države na svetu. Organizacija združenih narodov je danes močan faktor Mednarodnega sodelovanja "» razumevanja med državami. Tesno sodelovanje in zaupanje pa je osnova za trden *h trajen mir. V 9 letih obstoja OZN je '»Slo več poizkusov, da bi se obšle določbe Ustanovne istine in izigral ta mednarodni organizem. Hladna vojna, ki je divjala v svetu, te vplivala tudi na delo te Mednarodne organizacije. Vendar so konstruktivni nabori miroljubnih in svobodoljubnih držav, slej ko prej Preprečili take poizkuse. ^Zn ima nedvomno mnogo 'aslug, da je obdobje hladne vojne zamenjalo konstruk-*ivnejše obdobje mednarodnega sporazumevanja in popuščanja mednarodne napetosti. Jugoslavija je kot Ustanovni član OZN vedno ostala *vesta Ustanovni listini Zdru-*ftnih narodov. S konstruktivnimi napori je pripomogla, da se je funkcija te Mednarodne organizacije vse "°U poglabljaja. Na vseh dosedanjih zasedanjih je jugoslovanska delegacija plodno ^segala v razpravo in med drugim pripomogla, da se je ,?đelala mednarodna definira agresije in da je gospodarska pomoč manj razvitim državam dosegla tak obseg, "^kršnega ima danes. Podpi-*a'a je težnje nesamostojnih držav in področij po njihovi samostojnosti in se vedno *aVzemala za spoštovanje ^•»iverzalnosti Organizacije združenih narodov. Na ta način bi za investicije o-stalo še 171,814.000 dinarjev. Vendar je ob tem računu komisija ugotovila, da pokrijejo dohodki izdatke samo v jeseniški Skofji Loki pa bi bila tudi ta vanJ- fonda zel° klavrna. V prvih letih naše izgradnje je bila iz razumljivih razlogov dana S sele LOMO Tržič pasivna. Na seji so pregledali tudi predlog investicij za leto 1955 in 1956 in ugotovili, da je predlog vsekakor preobširen in , . i i i nerealen, kar nam pokaže suka ., , . , . . , „ , . komuni, vse ostale komune pa , „, ' , ... , pojavil stanovanjski problem kot dohodki ne bodo mo- družbenega plana bodoče skup-nosti komun. Skupnost komun bo ostvarila brez presežkov iz prednost gospodarstvu in industriji. Tako se je na mah, predvsem v industrijskih središčih, s svojimi gle pokriti lastnih proračunskih izdatkov. V kranjskem okraju znašajo skupni dohodki 901 mi- (Nadaljevanje na 4. str.) Pretekli, sedanji in bodoči rodovi bodo ponosni na njegovo delo Davorinu Jenku so odkrili spomenik eden najresnejših. To se vleče Na zadnji seji je LOMO Tr- plačevali stanovanjsko najemni- kot nerešeno vprašanje iz leta žič zopet sprejel več važnih no izračunano z naslednjimi ko- v leto. Izraženo v številkah, je odlokov. Predsednik LOMO tov. eficienti: prvi okoliš 0,26, drugi stanje sledeče: v radovljiškem Lovro Cerar je odbornikom po- okoliš 0,24, tretji okoliš 0,22 in ročal, da je ljudski odbor že četrti okoliš 0,20. Vsa stanova- naročil nove gradbene stroje, nja so bila oddeljena po točkov- da pa bo odbor rnorai naročiti nem sistemu ter komfortno sta- tudi nov tovorni avto-kiper, da novanje lahko doseže tudi 95 bodo v bodoče zadostili gradbe- točk. Ljudski odbor je dokaj nim potrebam mesta. Tržič dolgo razpravljal o višini :zra- namreč nima dovolj tovornih čunskega koeficienta ter je pri- vozil, ker se je pred leti po šel do zaključka, da se tržiška nepotrebnem razšlo podjetje stanovanja ne morejo primer- Avtopromet. Ljudski odbor je jati s komfortnimi stanovanji v nakup kamiona odobril. drugih krajih, ker je koeficient Predilnica je z ljudskim od- 0,30. Zato je tudi določil za V Cerkljah je bila v nedeljo, 17. oktobra ob 11. uri dop. naju je mladi Jenko z Valen lepa in pomembna slovesnost — odkritje spomenika glasbe- tinom Zamikom ustanovil slo niku in skladatelju Davorinu Jenku. 2e zjutraj so se pričeli vensko pevsko društvo in s tem borom sklenila pogodbo, s kate- prvi okoliš koeficient 0,26, kar zbirati številni udeleženci le spominske svečanosti iz bližnje prebujal našo narodno zavest. ro bo Prepustila LOMO štiri je po mnenju ljudskega odbora in daljne okolice. Vas je bila vsa v zastavah, slovesno raz- Nadaljnje glasbeno delovanje v stanovanjske hiše, ki so že v v pravem sorazmerju z drugimi položenje ljudstva pa je še stopnjevala domača godba, ki je domovini so mu onemogočali gradnji, da jih dokonča. Ljud- mesti. Tudi zasebniki bodo mo- neutrudno igrala vse dopoldne. Staroslovenci s svojimi konser- ski odbor pa je že ukrenil vse rali od 1. avgusta dalje zviša- vativnimi nazori in ozkosrč- potrebno, da bodo z deli na ti najemnino. Zasebne hiše, ki Slovesnost je otvoril zvezni delo. Jenkove skladbe preveva nostjo. Jenko je zaradi tega od- stavbah takoj nadaljevali. Od- niso vključene v stanovanjsko ljudski poslanec, predsednik pri- vera in ljubezen do rodne zem- §e| v Pančevo, kjer je začel borniki so v nadaljevanju seje skupnost, bodo lahko uporablja- pravljalnega odbora za postavi- lje in prav zaradi tega so tako novo, plodovito' življenjsko pot. sklenili, da je treba takoj pri- le stanovanjski sklad le do kon- tev spomenika tov. Tone Faj- priljubljene in jih tako radi po- Bil je pevovodja Beograjskega Praviti načrte za gradnjo vodo- ca tega leta, po tem roku pa far. Pozdravil je prisotne goste, slušamo. Davorin Jenko pa ni pevskega društva, nato pa dol- voda v Kovor, da bodo lahko bodo sredstva zapadla v korist med njimi predsednika Repu- samo slovenski skladatelj. Do- ga leta dirigent beograjskega čimprej e začeli z delom. Drugo mestnega fonda. leto bodo pričeli z gradnjo poti v nadaljnji razpravi je LO- bliškega zbora ljudske skupščine Jožeta Rusa, zveznega poslanca kranjskega okraja Borisa Ziherla, republiškega poslanca Franca Popita, predstavnike Okrajnega ljud. odbora Kranj, predstavnike Ljudskega odbora mestne občine Kranj ter zastopnika Zveze skladateljev Slovenije dr. Danila Svaro in zastopnika Akademije za glasbo dr. Dragotina Cvetka. Nato je tovariš Faj far prebral še pozdravno brzojavko dr. Aleksandra Beliča, predsednika srbske Akademije znanosti in umetnosti, in se v nekaj besedah spomnil podobne slovesnosti pred 18 leti, ko so Davorinu Jenku za 100-letnico rojstva domačini prvikrat odkrili spomenik. Zal ga je med vojno okupator porušil. Zato pa so mu zdaj znova postavili še lepši in še mogočnejši spomenik. Tovariš Fajfar se je zahvalil za veliko gmotno pomoč Izvršnemu svetu, OLO Kranj in LOMO Kranj, občm- bršen del svojega glasbenega Narodnega gledališča. Srbskemu skemu ljudskemu odboru Cer- ustvarjanja je posvetil tudi srb- narodu je dal prvo izvirno ope-klje, Kmetijski zadrugi Cerklje skemu narodu. To je dokaz, ka- reto »Vračara« in postavil te- do Brda in v ta namen je že MO sklenil, da se izroči" Gasil-določenih 600.000 dinarjev. ski dom v upravo gasilskemu Ljudski odbor je sprejel tudi društvu v Tržiču, »Mestni dom« tri odloke o opravljanju gostin- pa prevzame v upravo LOMO. -kih storitev. Zasebniki bodo odborniki so razpravljali tudi o lahko imeli na hrani do 10 abo- pretesni tstavbi ljudskega od-nentov, če jih bo več, pa bo bora, ki se bo pokazala zlasti za to potrebno dovoljenje za ob formiranju tržiške komune, opravljanje gostinske dejavno- ker bo zelo verjetno število sti. Kakršenkoli gostinski pro- uslužbencev naraslo. Pred zamet izven poslovnih prostorov ključkom seje je ljudski odbor gostišč in gostiln bo odslej pre- sklenil, da bo s 1. novembrom Dovedan ter bodo morali prire- iaprl vse gostilne, ki do tega ditelji različnih prireditev imeti dne ne bodo imele urejenega oosebno dovoljenje za točenje dovoljenja za obratovanje. Prav pijač in prodajanje živil. tako je določil, kdaj bodo zbori Najbolj zanimiva je bila raz- volivcev ter odobril štipendije Drava o uredbi o upravljanju za enega zdravnika, pravnika, Pred spomenikom Davorina Jenka v Cerkljah se je nedeljo zbrala velika množica ljudi stanovanjskih hiš. Tržiška ob čina je razdeljena v štiri stanovanjske okoliše. V prvem okolišu je mesto, čimbolj pa je kak okraj oddaljen od mesta, v toliko nižjem okolišu se nahaja. V okoliših bodo potrošniki ko globoko je čutil, da je slovenski narod tesno povezan z usodo drugih jugoslovanskih narodov, predvsem srbskim. Davorin Jenko je torej že tedaj uresničeval ideje bratstva in Razprava o kamniški komuni Politični delavci iz Kamnika značilnejše pripadnike srbske in in okolice so načeli razpravo o slovenske glasbene romantike, bodoči kamniški komuni. Po Njegovo delo je preživelo nje- prvi zamisi{ naj bi kamniška ga samega in njegov čas. »Pre- komuna obsegala ves severo- melje njegovi umetni glasbi. Davorin Jenko spada med naj- in vsem, ki so karkoli prispevali k postavitvi tega spomenika. Za tovarišem Fajfarjem je spregovoril zvezni poslanec Boris Ziherl in dejal, da mu je v poseben ponos in radost, ker prisostvuje tej lepi slovesnosti, ko se občani spominjajo zaslužnega rojaka — glasbenika, ki je dal pomemben prispevek jugoslovanski glasbeni kulturi. Davorin Jenko spada v tisto skupino slovenskih skladateljev, ki mladosti, v času študija, z vsfm so prisluhnili naši ljudski pe- srcem predan svobodomiselnim Prešernov pevski zbor iz Kra- tem problemu. Volivci občine srni, Stoletnemu ustvarjanju na- idejam Mladoslovencev, ki jih nja zapel nekaj najlepših Jen- Kamniška Bistrica so se že iz-šega glasbenega talenta in iz je takratni Bachov absolutizem kovih pesmi, ki jim je zbrana rekli za vključitev v kamniško njega črpali navdih za svoje zaman poskušal zatreti. Na Du- množica željno prisluhnila. komuno. enotnosti, vzpostavil je tesne tekli, sedanji in prihodnji rodo- vzhodni del bivšega kamniske-vezi med našimi narodi na kulturnem področju. Skladateljevo pestro življenjsko pot in pomen njegovega dela je orisal prof. Dragotin Cvetko. Davorin Jenko je bil že v vi bodo ponosni na bogato, glas- ga okraja, to je Tuhinjsko do-beno zapuščino, ki jo preveva iino z Motnikom, Kamniško velika ljubezen do domače zem- Bistrico, Komendo in del seda-lje in ljubezen do vseh jugoslo- nje občine Radomlje (Volčji vanskih narodov,« je končal pro- potok in Šmarco). Na sestankih fesor Cvetko. članov SZDL in na zborih vo- Za zaključek slovesnosti je livcev bodo zdaj razpravljali o ekonomista in babico. Ift useHiM Zdravstveno službo bo treba prilagoditi sodobnim potrebam * Nove meje lovišč * DRUGA PREMIERA V KRANJU * Tudi tržiško muzejsko društvo deluje * KOMISIJE ZAKLJUČUJEJO SVOJE DELO * ZABAVNA STRAN Šport - Objave - Oglasi J D66D TEDEN DNI PO SVETU ANGLEŽI PRI MALEN-KOVU Preteklo nedeljo dopoldne je sprejel predsednik sovjetske vlade Malenkov britansko parlamentarno delegacijo, ki jo vodi lord Cole-raine. Delegacija se je mudila v Sovjetski zvezi nekaj dni, nato pa je odpotovala na Finsko. ZMEDA MED KOMINFOR-MISTI Med tržaškimi kominfor-misti je spričo sporočila sovjetske vlade Varnostnemu svetu, da sprejema na znanje sporazum o tržaškem vprašanju, nastala velika zmeda. Vse do predkratkim so kominformisti zahtevali vzpostavitev STT, zato jih je sporočilo Moskve toliko bolj iznenadilo. Sicer poudarjajo, da svojega stališča do tržaškega vprašanja niso spremenili, vendar zahteve po STT v njihovih časopisih ni več zaslediti. Sedaj čakajo nadaljnjih direktiv iz Moskve. STAVKE NARAŠČAJO Londonu grozi, da bo u-stavljen ves promet. Stavke so napovedale tudi posadke vlačilcev in drugih obalnih ladij. Zaradi tega bo v Londonu ustavljena preskrba s premogom in petrolejem. V zastoju je domala ves luški promet, avtobusov pa je v prometu samo polovica. Vse kaže, da se bo stavka razširila tudi na Liverpool. Doslej stavka v lokalnem prometu 20.000 ljudi. POTRKALI SO NA PRAVA VRATA Zahodnonemška neonacistična organizacija, ki se uradno imenuje »Z denaci-fikacijo oškodovani« je pro-slulemu senatorju Mc Car-thyju poslala pismo, v katerem ga člani te organizacije naprošajo, naj poskrbi, da bo prenehalo »obrekovanje« Nemčije. Neonacisti so sicer potrkali na prava vrata, vendar bodo morali počakati vsaj toliko časa, da se senator izmota iz mreže, ki jo je toliko časa pletel Američanom, pa se je zapletel sam vanjo. SMRTNE OBSODBE Vojaško sodišče v Perziji je obsodilo na smrt 9 oficirjev in enega civilista, ki so bili obtoženi veleizdaje v neki informbirojevski organizaciji. Zdravstveno službo bo treba prilagoditi sodobnim potrebam Največ ljudi boleha na boleznih dihal - Na 100 smrti 246,44 rojslev Še vedno preveč poškodb pri delu - Potrebna so nova reševalna prevozna sredstva Kranj, 21. oktobra 1954. V soboto, 23. oktobra 1954. bo imel Okrajni ljudski odbor Kranj svojo 23. skupno sejo. Na seji bodo odborniki razpravljali o poročilu Sveta za zdravstvo in socialno politiko, sklepali o potrditvi pravilnika o plačah Okrajnega zdravstvenega doma v Kranju in sklepali o predlogu za razglasitev Doma onemoglih v Preddvoru, Doma slepih v Stari Loki in Vzgaja-lišća v Smledniku za finančno samostojne zavode. Iz gradiva za razpravo, ki ga je v posebni brošuri izdal Svet za zdravstvo in socialno politiko OLO Kranj, povzemamo naslednje zanimive podatke: Gibanje prebivalstva in struktura obolenj Občinski praznik v Sovodnju J953. leta je bilo v okraju Kranj 1796 rojstev, od tega je bilo 28 otrok mrtvorojenih. Od živo roj enih otrok je 918 dečkov in 850 deklic. ,V istem času je umrlo v okraju 717 ljudi, 348 moških in 369 žensk. Vitalni indeks v okraju je torej 246.44, to se pravi, da je na 100 smrti 246,44 rojstev. , Število prebivalstva v okraju se je zato od zadnjega popisa do junija letošnjega leta dvignilo za 1160 ljudi in je sedaj v okraju 81.350 prebivalcev. Pregled obolenj v 1953. in v prvi polovici 1954. leta nam pokaže, da največ ljudi v okraju boleha na različnih boleznih dihal, od preprostih nahodov do grip in pljučnic. Drugo mesto zavzemajo po številu izgubljenih delovnih dni bolezni gibal, to so revmatična in nerevma- tična obolenja kosti. Nato slade bolezni prebavil, ki nastajajo zaradi neredne prehrane. To so zelo očitne posledice prevelike oddaljenosti delovne sile od delovnih mest, saj se mnogo delavcev mora voziti na delo tudi 10 km daleč in dalj. Na pljučni tuberkulozi boleha v okraju 92 ljudi, kar sicer ni veliko število, vendar je pri teh obolenjih razmeroma največ izgubljenih delovnih dni, povprečno 211 za vsakega oolnika. Tem pbolenjem slede nato obratne poškodbe, ki so v prvem polletju letošnjega leta sicer nekoliko padle, vendar Še vedno predstavljajo precejšen izpad v proizvodnji, saj je bilo v prvem polletju letošnjega leta zaradi teh poškodb izgubljenih 31.609 delovnih dni. Nato slede živčne in druge bolezni. Problemi zdravstvene službe Zdravstvena služba v okraju ne ustreza fveč sodobnim zdravstvenim principom. Kvalitetno delo je zaradi slabih prostorov in zaradi vse večjega števila bolnikov močno otežkočeno. V Kranju so zdravstvene ustanove nameščene v raznih predelih mesta, od Zadružnega doma na Primskovem, do Zlatega polja in Stare ceste. Na vsak način bo treba misliti, da se nadaljuje z gradnjo zdravstvenega doma, ki je v letošnjem letu popolnoma zastala. Do sedaj je bilo v preurejanje bivše tovarne »Obutev« v zdravstveni dom vloženih 19 in pol milijona dinarjev. Tudi v Tržiču je zdravstvena služba razmetana po raznih stavbah. Splošna ambulanta je v eni stavbi, zobna ambulanta v drugi, materinska posvetovalnica, šolska ambulanta in kopališče pa v tretji. Edino v Sk. Loki je vsa zdravstvena služba osredotočena v zdravstvenem domu. Stavba pa ni v celoti iz- koriščena, zato bi bilo prav, če bi se v teh prostorih uredil porodniški oddelek z 20 posteljami, ki bi delno zadostil potrebam kranjskega okraja. To bi bilo zelo koristno predvsem zato, ker v ljubljanski porodnišnici primanjkuje prostora. Na ta način bi se znatno zmanjšali porodniški stroški in babiške storitve. Ker okraj nima lastne bolnišnice, so stroški Zavoda za socialno zavarovanje, za plačevanje oskrbnin v bolnišnicah in-specialnih pregledov mnogo večji kot v okrajih, kjer imajo lastne bolnišnice. Zato bo treba na vsak način misliti, da se ustanovijo nove specialistične ambulante vsaj v večjih mestih v okraju. Razen tega vpliva na visoke stroške Zavoda tudi dejstvo, da je v industriji v okraju zaposlene največ ženske delovne sile. Na visoke stroške Zavoda pa vpliva tudi nepravilen odnos zavarovancev do zdravstvene službe. Zahtevnost zavarovancev je včasih pretirana in tako se doma kopičijo cele zaloge zdravil, predpisanih tudi od več zdravnikov istočasno. Nepravilen odnos zavarovancev do zdravstvene službe nam dokazuje tudi dejstvo, da se po lekarnah kopičijo zaloge zdravil, ki jih zavarovanci sploh ne dvignejo. Za dobro organizacijo zdravstvene službe v okraju primanjkuje tudi zdravnikov splošne prakse in zdravnikov specialistov. Primanjkuje pa tudi zobozdravnikov in višjih medicinskih sester, posebno za patro-nažno službo. Ko razpravlja poročilo o zaščiti matere in otroka, navaja pregled otroških bolezni, kjer so na prvem mestu obolenja dihal, ogromno pa je tudi gli-stavosti in kožnih obolenj. Velik problem so tudi otroške nalezljive bolezni, saj je bilo v kranjskem dispanzerju v prvem polletju letošnjega leta zabeleženih 198 primerov škrlatinke in 130 primerov oslovskega kašlja, medtem ko je število obolenj za davico zelo padlo. Zabeleženih je bilo le 9 primerov. Za to ima največ zaslug zaščitno cepljenje proti davici. Reševalna služba je v okraju skoncentrirana v Kranju, Tržiču in Skofji Loki. V Kranju bo treba preskrbeti reševalni postaji nova prevozna sredstva, ker sicer ne bo zmogla svojega dela in bo trpel prevoz bolnikov, zvišali pa se bodo stroški prevoza. Pri reševalni postaji bo treba urediti tudi novo garažo za spravljanje vozil. Lekarniška služba Na področju okraja so tri lekarne in dve lekarniški izpostavi. V letu 1953 je bilo izdanih 291.975 receptov v vrednosti 69,018.000, od tega v lekarni Kranj z obema postajama v Zi-reh in Železnikih 201.484 receptov v vrednosti 49,842.000 dinarjev, v Tržiču pa 61.829 v vrednosti 7,369.000 dinarjev. Od vseh receptov odpade v kranjskem okraju na enega zavarovanca povprečno 1,14 recepta na mesec, v vrednosti 227,85 dinarjev, kar je precej nad republiškim povprečjem, ki znese 198,10 dinarjev. Zelo zanimiva pa je ugotovitev, da privatniki, ki niso socialno zavarovani, porabijo na mesec za zdravila le 168,10 dinarjev. V vasici Sovodenj, ki leži na skrajnem delu Poljanske doline, so v nedeljo praznovali 1. občinski praznik. Popoldne so prihitele v vas partizanske patrulje, ki jih je sprejel in pozdravil major Stane Prežel j. Prebivalcem občine Sovodenj je v imenu okrajnega odbora Zveze borcev Kranj čestital k njihovemu prazniku z iželjo, da ga čim lepše proslavijo. Nato je govoril o partizanskih akcijah na tem področju, v katerih je tudi sam sodeloval. Občani Sovodnja so že 1941 leta uprli nacistom. Vso dobo narodnoosvobodilne vojne so pomagali partizanom v njihovem boju za svobodo. Vsak po svojih močeh je doprinesel svoj delež h končni osvoboditvi. 18. oktobra 1944. leta je bil ta kraj prvič osvobojen. Bataljon Vojkove brigade je tedaj obstreljeval nemške postojanke v Oslici in Sovodnju. Okupatorji in narodni izdajalci so nato pobegnili pred partizanskimi puškami. Umaknili so se do Trebi je. Cesto do Trebije so zatem partizani minirali, podrli čez njo drevesa ter tako onemogočili nemškim motoriziranim silam dohod v ta del Poljanske doline. O zgodovini narodnoosvobodilnega boja v občini Sovodenj je nato spregovoril predsednik občinskega ljudskega odbora, za njim pa je pozdravil občane ljudski poslanec za Poljansko dolino tovariš Igor Peternelj. V svojem nagovoru se je dotaknili zunanje-političnih problemov in pojasnil volivcem pomen sporazuma o (tržaškem vprašanju. Zborovanju je sledilo ljudsko rajanje, s katerim so prebivalci Sovodnja • zaključili svoj praznik. Cestna dela lepo napredujejo Lepo vreme je omogočilo pospešeno delo pri uravnavanju ceste Kamnik—Duplica, ki predstavlja prvo stopnjo gradnje-ceste Kamnik — Mengeš — Tr- Z Jesenic V letošnji jeseni povzroča Jeseničanom veliko skrb nabava kuriva. Nekateri so si oskrbeli za skrajno silo odpadke z bližnjih žag, drugi žrtvujejo ure in ure za pobiranje suhljadi v okoliških gozdovih, tretji pa čakajo z zaupanjem v trgovsko podjetje s kurivom. Le-to pa ne more zagotoviti pravočasne oskrbe z zadostno količino premoga in drv. Male pošiljke, ki jih dobi, za Jesenice ne pomenijo skoraj nič. Zima je pred vrati, zato bodo morali odgovorni ljudje čimprej rešiti vprašanje preskrbe s kurivom. Dela na jeseniškem kolodvoru vidno napredujejo. Do zime bosta urejena oba perona, stavba bo obložena z marmornimi ploščami in streha prekrita z bakreno ploščo.V zimskem času bodo opravili vsa notranja dela. tako da bodo Jesenice že v prihodnjem letu dobile eno najmodernejših postajnih poslopij v državi. Mestna komunala je pred meseci regulirala strugo Uko-ve nad železniškim tirom, sedaj pa nadaljuje dela tudi pod progo. Urejajo nadalje še Razgledno pot, ki bo naslednje leto že prav lepo sprehajališče. zin. Kamniški del obsega 3 km. Do sedaj so že polovico te razdalje pripravili za asfaltiranje. Utrdili so cestišče s težkim valjarjem in zabetonirali robnike, tako da je cestišče povsod široko 7 m in na ovinkih pravilno nagnjeno. Ovinke so po možnosti ublažili, le na Duplici bodo ponekod morali preložiti cesto. Po programu bo letos ta odsek uravnan in pripravljen za asfaltiranje. Vozila so zdaj iz Duplice usmerjena po vozni cesti proti Podgorju in naprej v Kamnik. Povečali bodo vodovodno omrežje Izdelan je načrt za preureditev kamniškega vodovoda. Vodovodno omrežje bodo potegnili do industrijskih predelov in tudi v tovarne »Titan« na Perovem, »Stol« na Duplici in nove objekte tovarne »Svila** nit«, ki jih bodo zafell graditi. Tudi vasi Nevlje, Mekinje in Podgorje bodo dobivale vodo i* kamniškega vodovoda. V Podgorju so vaščani zelo zadovolj' ni z novim vodnjakom, k: služi obenem tudi kot požarni vodnjak. Za vsa omenjena dela Je v proračunu določenih 4 in pol milijona dinarjev. Obveščamo vse naše cenjene odjemalce, da smo GLOBOKO ZNIŽALI cene vsem našim volnenim tkaninam TRGOVSKO PODJETJE ZA GORENJSKO NA VELIKO KOKRA KRANJ Nove meje lovišč Gospodarski svet OLO Kranj je na eni svojih sej Imenoval posebno komisijo, ki je določila nove meje in obseg lovišč v kranjskem okraju. Komisija je dobila od Okrajne lovske zveze predlog za nove meje in je na podlagi tega tudi določila meje. Pri razmejitvah ni prišlo do posebnih sporov in je bilo delo komisije tako kmalu urejeno. V kranjskem okraju je po novi razmejitvi 15 lovišč, prej pa jih je bilo 13. Zaradi zanimanja za nove meje zlasti med lovci, objavljamo izvleček iz poročila posebne komisije Gospodarskega sveta. 1. Udenboršt: Od Kranja po Savi do Podnarta — po glavni cesti Radovljica—Kranj do reke Bistrica — po reki navzgor do Pristave — po grebenu Kukov-nice in po vrhu Križke gore do obraščenega dela Tolstega vrha. Nato navzdol proti jugu do senožeti pri naselju Gozd — po robu gozda do električnega voda v vasi Gozd. Od tukaj dalje po preseki za električni vod proti jugu. Z Golnika naprej proti jugu do naselja Kamnjek in Lettence na cesto Kranj— Golnik in po tej cesti do Kranja. 2. Storžič: Vrh Male Poljane od državnega gojitvenega lovišča po grebenu preko Tolstega vrha do Križke gore in do Široke doline. Dalje po vrhu Gozda proti jugu do senožeti pri naselju Gozd. Od tod po robu gozda do električnega voo»a y vasi Gozd. Od tu dalje po preseki za električni vod proti jugu na Golnik. Z Golnika naprej proti jugu do naselja Kamnjek—Le-tence na cesto Golnik—Kranj do Kranja. Od tod mimo vodovodnega stolpa do reke Kokre pri mostu — po Kokri navzgor do mostu v Tupaličah — po cesti v Preddvor—Mače—Baš/elj)—Trste-nik— po dolini vode Stražnica in nato po robovih na Grebene. 3. Tržič: Od državnega re-zervatnega lovišča pri Podi j u-belju med koto 1216 in 1280 — od tod do kote 1634 na Dobrči in nato do kote 1520. Dalje po dolini in grebenih na cesto Tržič—Begunje in nato po upravni meji med OLO Kranj in OLO Radovljica do Save pri Podnar-tu (to je od ceste Tržič—Begunje po grebenu do mostu ob koti 582 — nato ob potoku Pe-račica do naselja Brdo preko kote 378 do ceste v Podnart). Nato po cesti na glavno cesto Radovljica—Kranj do Podbrezij in do reke Bistrice ter po reki navzgor do Pristave — dalje po grebenu Kukovnica in po robu Križke gore na Tolsti vrh (kota 1715). Nato na Malo Poljano (najnižja točka' med Storžičem in Tolskim vrhom) — po meji državnega lovišča na koto 964 in dalje do kote 819 ter v vas Slap. Od tod pa po meji državnega lovišča do Podljubelja. 4. Besnica: Iz Kranja do mostu v Lajhu proti severu po Savi do izliva Nemilščice v Savo. Potem pa potoku na koto 515 v vas Rovte in od tod po gozdni poti do cerkve Sv. Primoža, kota 827. Od tu dalje po poti na vrh grebena do Mošenj-ske planine — nato zopet po dolini do kote 1283 v Podblico — po vrhu grebena na koto 1164 — 690 — 941 — 724 Ce-pulje — po grebenu na koto 682 na Lavtarski vrh in proti vzhodu po grebenu izpod Srednjega Bitnja do Mlina — dalje po ko- lovozni poti v Srednje Bitnje — mimo cerkve po kolovozni poti do kolodvora — dalje proti severu po železniški progi do vasi Drulovka kjer prečka železnica cesto Kranj—Mavčiče in dalje naravnost v Savo izpod skale v Drulovki. 5. Sorsko polje: Od Save v Drulovki izpod skale na železniško progo in po njej do poljske poti v Ledinah — zapadno po poti poljski poti v vas Spodnje Bitnje — od tu po gozdni poti kolovozni poti do poti pri mlinu Ziherl. Po potoku proti jugu do Dorfarjev in po cesti v reko Soro na Suhi. Od tukaj jugovzhodno po reki Sori do brvi pri Ratečah — nato še ob Sori do vasi Senica ter po cesti zapadno od Senice na cesto Gorenja vas — Jeperca in dalje po tej cesti v Jeperco. Od Jeperce čez Jeperški hrib — na okrajni meji na cesto in nato do mostu pri Smledniku. Na levi strani Save pa se priključi območje tehle mej: smledniški most — cesta Hraše — Zapoge do okrajne meje in nato po okrajni meji preko smledniškega gričevja kota 419 — 336 — preko ceste Smlednik — Pirniče. k Savi in ob Savi navzgor do smledniškega mostu. . 6. Skofja Loka: Od Selške So-re v soteski blizu kote 598 po grebenu proti jugozahodu na Lubnik kota 935 — od tu po grebenu na koto 885 — po grebenu na Gabrško goro kota 943 — 963 — 851 in po poti v Log — prečka cesto Skofja Loka — Poljane — po dolini proti jugu mimo kote 687 in Valterski vrh — po kolovozni poti in grebenu na koto 920 — Kopačev vrh. Po grebenu in kolovozni poti na Selo in Sv. Jedrt — kota 745 — od tod po poti na Tošč — kotal021 — po kolovozni poti na veliki Babnik — kota 904 — nato severno na koto 853 — Jamnik in od tod v vas Sv. Barbara. Od tukaj na koto 821 — Osojnik — po kolovozni poti na koto 673 — po kolovozni poti čez Hum proti severu izpod vasi Draga zapadno od Dola do Save. 7. Poljane: Od kote 1364 na Blegašu po grebenu na! koto Crni kal 1107 — po blegaški cesti do Mlake in še dalje po cesti do posestnika Ruparja. Od tu) jugozapodno na Črni vrh kota 943 — po grebenu čez Gabrško goro po poti na koto 963 in 851 ter po potoku in kolovozni poti v Log čez cesto Skofja Loka—Poljane. Od tu dalje čez Poljansko Soro po grapi Sov-rad na Kuzovec in preko Pasje ravni po kolovozni poti d* Planškovega griča. Po poti n* Kremenik — Brdar — Ajdovo brdo kota 647 — navzdol po potoku do Srednje vasi. Od Srednje vasi po grebenu na Sv. Kri* — Dolenje Brdo — Logar — Srednje Brdo — Voljaška grapa proti severu do kote 1201 in od tod po grebenu do kote 1364. 8. Gorenja vas: Ob Sori —* Srednja vas proti jugu po potoku na Ajdovo brdo — od tod izpod kot 715 na Brdar in nato izpod kote 765 na Kremenik-Dalje naravnost proti vzhod1* na Planškov grič odkoder 7-aV*' je proti vzhodu zapadno od naselja Ogrin nato zavije proti jugu po poti vzhodn0 od kote 920. Od tod po greben^ in kolovozni poti na Zlati vfh in Skrvinek, nato severozapadno po kolovozni poti na koto 9°* in 801 in po kolovozni poti na koto 900. Dalje po poti do naselja Pivk in po kolovozni Potl proti zapadu do ceste, ki Ve^e. iz Zirov v dolino. Po reki Sor do Hotavelj po vodotoku pačnica in po cesti do biv» državne meje proti Blego^1' Od tod proti jugu do ValjašK grape — Srednje Brdo — D° nje Brdo — Sv. Križ — SrednP Intimna počastitev spomina Druga premiera v Kranju 18. oktobra zvečer so se v •^jigarni »Simona Jenka« v Kra-niu zbrali kulturni, politični in lavni delavci mesta Kranja k ^astitvi 85-letnice smrti perika Simona Jenka. Tovariš Črtomir Zoreč je v ^ojem nagovoru s toplimi be-**dami prikazal življenje in deli Poeta našega Sorskega polja, Njegov pomen za Kranj in za vso slovensko kulturo. Jenkova "rika je globoko doživeta, pristna in razumljiva, saj je zrasla i domačega polja, iz zemlje, ki I je ta nežni poet ljubil nad-■fci Ni ga Slovenca, ki ne bi &°znal njegove »Naprej zastava slave«, pesmi, katero je uglasil Davorin Jenko in je postala "aša narodna himna. Iz Jenkovih rodoljubnih pesmi diha ve-v lepšo bodočnost domovine. Zdaj, ko mu mah prekriva go-mPto, so se dokončno uresničile Jjjegove slutnje. Pesnikova ljubezenska in izpovedna lirika pa kraža tragiko in grenkooo njegovega osebnega življenja. Borzen mu je izkopala prezgodni grob, dočakal je komaj 33 et. Zadnja leta svojega življega je služboval v Kranju, kjer ,e 1. 1869. tudi umrl. Kranjčani so ob slavi velikega Prešerna skoraj pozabil' nanj. Zato so se mu na tej tihi slovesnosti vsaj nekoliko oddolžiJi. V knjigarniških prostorih je bil ob tej priložnosti odkrit pesnikov doprsni kip, delo tovariša Črtomira Zorca. Članica Prešernovega gledališča Angelca Hlebcetova je recitirala nekaj njegovih pesmi, tovariš France Tref alt pa je ob tej priliki prebral nekaj odlomkov iz njegovega življenja, ki ga opisuje pisatelj Ivan Pregelj. HOWARD: Pokojni Christopher Bean ii Kar smo dosedaj spoznali mo- mlajša hči Susan in ugledni Abbynega, vnesti manjkajočo poročnega lista; prenaivnega od- dernih ameriških komedij, kritik Davenpurt, ki naj bi od- notranjo dramsko logičnost. Naj- nosa do ljudi, ki ji hočejo iz- »Draga Ruth«, »Zasanjana pun- tehtala vso žalostno druščino večjih razpok v dramski grad- peljati portret, pa tudi naši Ab- čka«, »Grlice glas«, »Vsakih sto Haggettov, Tallantov in Rose- nji, kot je izkrivljenost Abby- by ne verjamemo, let« in še katera, vse so po- nov, sta sicer simpatična, ven- nega lika ob barantanju za por- Navideznemu poštenjaku dr. trjevale osupljivo visoko kvali- dar pasivna in brez moči. U- tret in »poanta« s poročnim li- Haggettu je France Trefalt že teto povprečne ameriške kome- metniško dognan ali vsaj spre- stom, mu seveda ni uspelo za- v ekspoziciji z rahlim niansi- diografije. Osebe teh komedij ten in duhovit dialog bi utegnil gladiti. Tudi raznorodnih pisa- ranjem in nekaterimi značil- so žive in plastične, psihološko delno prekriti šibkosti gradnje. teJjevih likov mu ni uspelo u- nostmi v zunanji igri dodal ne- dobro zasidrane, dogajanje di- Howardov dialog pa je, razen glasiti v enoten igralski slog. kaj labilnosti v značaju in tako namično, zmeraj smiselno, dia- posameznih prebliskov, na Na odru se istočasno pojavljajo psihološko pripravil po avtorju log igriv, poln bleščečih afo- splošno banalen, kot so banalni ljudje iz drame, socialno kritič- neutemeljeno preobrazbo pošte- rizmov in nenadnih paradok- njegovi ljudje in se le redko ne komedije in farse ter vsak nega moža, katerega poštenje pa sov. Evropejec občuti v svojem dvigne nad raven kavarniške čas preusmerjajo gledalčeva ob- ima svojo ceno. Pokazalo se je, manjvrednem kompleksu pravo konverzacije. čutja. ko pospravi v presledku nekaj zadoščenje, ko spozna, da ta Če bi moral na tole Howar- Težko bi Pretnar dosegel, kar minut dvakrat denar za hipote- brezhibno delujoča tvornica ko- dovo dramsko delo nalepiti li- je hotel, da ga nista v njego- tični slikarjev dolg, da je cena medij na tekoči trak izdeluje stek z označbo vrste, da — li vem prizadevanju tako krepko vendarle mnogo nižja, kot bi tudi tretjerazredno robo. Izde- je komedija, drama ali tragi- podprla Angelca Hlebcetova v nas avtor in igralec rada pre- lek Sidneya Howarda »Christo- komedija, bi brez pomišljanja vlogi Abby in France Trefalt pričala. Pač pa je Trefalt v dru- pher Bean« namreč pomirjeno izbral etiketo z napisom: igro- kot dr. Hagget. Hlebcetova je gem delu igre vidno prerastel lahko uvrstimo med podpov- kaz v treh dejanjih. kot Abby prepričala. Od vsega avtorjev kalup in pokazal pla- prečno robo pariškega boule- Uprizoritev te komedije v začetka smo vedeli in ji ver- stično figuro poosebljene po- varda ali med produkte pred- Prešernovem gledališču pred- jeli, da živi v tej neprijetni dru- hlepnosti. vojne dunajske izdelovalnice stavlja vendarle precejšnje pre- zini le v spominih na tistih ne- Zena dr. Haggetta (V. Blanč) burk. senečenje. Režiserju Igorju Pre- kaj dragocenih in srečnih dni in starejša hči Ana (Nada Bav- Komedija je napisana na pre- tnarju je • Howardove brez- ob slikarju, ki jo je naučil gle- daževa) sta izrazita in znana Zveza kulturno-prosvetnih društev je zasedala 2e na predzadnjem zasedanju Zveza kulturno-prosvetnih društev radovljiškega okraja Razpravljala o nujnosti kvali-^nega dviga kulturno-prosvet-6 dejavnosti v okraju. Ko so * Člani pretekli ponedeljek po-"^no sestali, so sprejeli izdela-"e programe dramskega, pevo-v°dskega in dirigentskega te-aia. Dramski tečaj bo nadaljevanje lanskega in ga bo obiskovalo okoli 100 slušateljev iz vseh ^daliških družin radovljiškega •kraja. Pevovodski tečaj bo trajal 6 mesecev in se bo nada-jleval v sledečih dveh sezonah. J^jegov namen je, v dveh ali •feh letih vzgojiti nujno potre-pevovodski kader. Pa tudi *a sedanje pevovodje bodo or-*****irana mesečna predavanja . r°kovnjakov, dirigentom pa ?0tJo predavali kapelniki vojakih in drugih priznanih godb. Obiskali so taborišče Dachau 500 bivših taboriščnikov in Mihovih svojcev iz vse Slove-Mje se je odpeljalo v torek *večer skozi karavanški predor ^roti zloglasnemu taborišču Da-*hauu. Vlak se je ustavil tudi Jesenicah, kjer je sprejel še teniško skupino, kateri je o-^ogočila udeležbo Železarna in razni forumi. V taborišče Da-so vse skupine ponesle *ence, ki jih bodo položile v taborišče in na skupno grobišče v Leitenbergu, kjer je pokopanih nad 20.000 pregnancev. Je-*ehiška skupina je ponesla tja 'Udi grb nove Jugoslavije. Ra-*en taborišča Dachau in grobima v Leitenbergu si bodo ogledali izletniki tudi mesto Mun-chen in še nekaj drugih znamenitosti. Predračun tečajev, ki znaša o-krog 800 tisoč dinarjev, je Zveza odobrila v prepričanju, da bo ta denar dobro investiran. Razen tečajev, ki se bodo pričeli v novembru, bo Zveza KPD radovljiškega okraja poskrbela za čim kvalitetnejše delovanje vseh društev z organizacijo tekmovanja. V letošnji sezoni bo ocenjevala dvakrat, vendar bo upoštevala samo kvaliteto, ne pa tudi kvantitete kot v minuli sezoni. Z nagradami, ki jih bodo dosegla posamezna društva, bodo lahko nabavila nujno potrebne rekvizite in tako izboljšala pogoje za svoje delovanje. Zopet bodo pričeli 2 delom Na Primskovem bodo zopet pričeli z lutkovnimi predstavami. Lutke so mojstrsko izdelane, zato bodo gotovo privabljale mnogo gledalcev. Vseh skupaj je 29, torej kar lepo število, zato se ni treba bati, da bi prišli v zadrego zaradi oseb. Vsi tisti tovariši, ki so že prej delali pri lutkovnem gledališču, so znova prijeli za delo. V ponedeljek je bil občni zbor društva, na katerem so se pomenili, kaj bodo igrali. Načrti lutkarjev, ki so po večini mladi ljudje, so zelo obsežni. Izvedli jih bodo lahko le z vztrajnim delom in ob pomoči Delavsko prosvetnega društva »Svoboda«, katero tudi do sedaj ni odreklo njihovim prošnjam. Na razpolago so dobili oder in dvorano v Zadružnem domu, obenem pa jim je »Svoboda« obljub'" tudi finančno pomoč. prosto tezo, da se dobro plačuje in hudo kaznuje. Predstavi nam kopico ogabno pohlepnih ljudi, ki se jim v dosegu roke zablešči zlato jabolko; v trenutku, ko se zdi, da ga že drže, pa se jim izmakne v nedogled. Na ,to temo je ustvarila svetovna dramska književnost nešteto značajev, zdaj do solz smešnih, zdaj demonsko tragičnih. Ho-wardovi »Žalujoči ostali« v pehanju za bogato (v dolarjih) u-umetniško zapuščino pokojnega slikarja Beana niso niti smešni, niti tragični. So le pritlikavci in ogabni mrhovinarji, na katere gleda avtor čisto neosebno. Nosilca dogajanja dr. Haggett in njegova služkinja Abby se v svojih značajih nenehno lomita. Dr. Haggett se iz okornega, do kosti poštenega vaškega zdravnika v trenutku, brez dramatske priprave in psihološke utemeljitve, s kameleonsko sposobnostjo! prebarva v "najbolj žoltega lakomnika. Edini človek, ki je poznal in cenil vso človeško in umetniško veličino pokojnega slikarja, služkinja in njegova žena Abby, pa vso igro do zadnjega prizora niha med dvema skrajnostima, lucidno bi-strovidnostjo in abotno omejenostjo. Zato je ta značaj nemogoč in nesprejemljiv zlepek sen- komedijska klišeja in tako sta ju tudi interpretki odigrali. Njuno igro bi bilo treba pridušiti in vskladiti z ostalimi igralci. Mlajša hči Susan (Anka Cigo-jeva) in njen fant Warren Crea-mer (Laci Cigoj) sta s toplo igro vnesla nekaj sveže sape v zatohlo ozračje Haggettovega doma. Obema lovcema na kaline, Tallantu (Lado Stiglic) in Ro-senu (Metod Mayer) je manjkalo v izgledu, pa tudi v sicer razgibani igri tipike ameriškega businessmana, krepkega obraclka in trdega nasmeška ter togih kreteni, pečata, ki ga brž vtisne Amerika tudi vsakemu priseljencu. Na cesti, v vlaku ali na ladji takoj spoznaš Nemca, Angležinjo, Italijana, slovenskega povratnika iz ZDA itd., na odru pa ne ugotoviš narodnosti nastopajočega, dokler ti je sam ne pove. Ugotovitev ne velja samo za to igro, niti ne le za naš oder. Paradno figuro Da-venporta je postavil Jože Pri-stov dostojanstveno, le v tonu je preveč pridigarski. Po sebi prijetno sceno, ki pa ni dihala v ritmu Nove Anglije, je zasnoval Niko Matul. Tudi kostumi po zasnovi Milene oblične gmote uspelo napraviti dati in ljubiti. Z rahlo Ironijo Kumarjeve predstavljajo majh- predstavo. Dokaj srečno je zbral in prizanesljivim nasmeškom no srednjeevropsko mestece in zitivne inteligence in nenavadne razkogane ude »christopherja duhovno močnejšega človeka ne Amerike. 1° Beana« in jih povezal v organ- gleda na gomazenje človečkov Se končna pripomba: svoj čas sko celoto, dasi je bila tu in okrog sebe. Za silo ji verjame- Je študiju iger prisostvoval tudi tam vezna žica opazna. V igri mo, da njen navznoter in v pre- lektor. Zadnja premiera je prav je znal z domiselnim priprav- teklost obrnjeni pogled ne opa- boleče dokazala potrebo, da se nerodnega prevaranta m nase- ij^j^ prehodov in transponi- zi nevažnih zunanjih dejstev, ta praksa ponovno uvede. omejenosti. Tista Abby, ki je slikar ljubil in naučil gleda ti in spoznavati izvedenim ljudem skrito lepoto, ne spregleda de kar le moč naivni spletki Ostali značaji komedije so izrazito dvodimenzionalni, risani v plakatski tehniki. Dramaturgija je okorna, zasidrana v koncu prejšnjega stoletja. Svoje ljudi predstavlja in odstavlja z odra nasilno, kot ajdovska deklica gorenjskega kmetica z voli vred. Prisluškovanje pred vrati, branje lastnih karakteristik, zgubljene in zopet najdene slike, tajne poroke, vse to so rekviziti komedijske tehnike devetnajstega stoletja. V ekspoziciji nakaže pisatelj nasprotje med zdravnikom in njegovo ženo, med mlajšo in starejšo hčerjo, med dejanjem pa na to nasprotje pozabi in se odreče še tisti betvici konflikta, ki bi ga komedija sicer imela. Kajti dva človeka, Haggettova ranjem posameznih likov, zlasti kot je praktična korist njenega France Bratkov'č Tudi tržiško muzejsko društvo živahno deluje Odkrili so spominsko ploščo Vilku Polaku. našemu tehničnemu strokovnjaku za ceste in železnice Vas — reka Sora. 9. Sovodenj: V Hotavljah pro-ll severu po vodotoku Kopačni-ca — Joškovec — Vrahovec — £° bivši državni meji do Ho-k°vša in dalje po bivši državni J^ojj preko kote 968 na koto j|47 m navzdol v Soro pri Mu-|*0vcu __ od tod po S-.r; v Mo-Vijc. 10. Ziri: Meja prične pri Mu-^Ovcu pri Sori — i.eče proti ]^hodu — Javornik — Planin-J*k — Eron — kota 900 kota «60 801 _ 908 — 961 — Goli vrh — kota 874. Tukaj zavije J*foti jugozahodu po kolovozni *0ti do naselja LešČe in nato j?roti jugu po kolovozni poti in ?°lini do naselja Dolinar. Da-^e po kolovozni poti do znatni a Hlevišče in na Sopot, na-j° P? naravnost na bivšo dr- avUo mejo — od tam pa preko javnega mejnika med Pircem koto 847 na Muhovec ob H. Zalilog: od Podiošta po ^otoku navzgor — Zg. Danje -^rška peč — Travh — Petro-0 brdo — Hoč — Porezen — ^° bivši državni meji do Ble-jjj^a in po poti do Črnega kala. f[ato po Muštrovi grapi do Sel-ke Sore in po Sori navzgor q° Podrošta. l2. Železniki: Od Črnega kala — blegaške ceste do naselja Rovte po grebenu do kote 800. Po gozdni poti do Hodice do znamenja in naravnost v stu-densko grapo in po grapi v Soro do mostu v Studenem. Dalje ob Sori proti jugovzhodu 300 m od Jernačevega mostu — nato pravokotno med Krulcem in Mlakarjem po poti na cesto Selca — Železniki in po njej severozapadno skozi vas Studeno do Potokarja. Tu se meja odcepi od državne meje in gre po grapi na pot, ki pelje v Kališe — nato v Jurkov potok in dalje po poti do kote 857 in 1283 ter dalje po gozdni poti na Mo-šenjsko planino. Od to po grebenu na Kotlič — Rastoke — Mosti — Jesenovec — ratitov-ška cesta — po cesti na Prtovč po stezi na Jesenovec ob Selški Sori. Nato po Sori do izliva Davče in po potoku Davča do žage — po Muštrovi grapi v Ga-če ter po drsani dolini na ble-gaško cesto — Crni kal. 13. Selca: Od Rovt po blega-ški cesti do kote 855 — greben Dečko — po dolini navzdol na koto 598 in po kolovozni poti v Praprotno do Sore. Od tu dalje na Srednik in na Lavtarski vrh kjer meja zavije proti vzhodu po poti in po grebenu na Ce-pule na Spičasti hrib. Od tod po grebenu na koto 810 in 941 severno od kote 690 in dalje na koto 722. Od tod dalje po gozdni poti do Sv. Jere in po grebenu na Sv. Križ — od tukaj pa po dolini in potoku v Studeno — dalje po cesti na Jernačev most na Sori. Od tod 300 metrov zapadno do studen-ske grape in po njej na Mali vrh do kote 890 in po kolovozni poii na koto 1005. 14. Šenčur: Od Kranja od izliva Kokre v Savo po reki Kokri do mostu v Tupaličah, ki pelje v Preddvor. Od tod po cesti do občinske poti, ki pelje v Ol-ševek in nato po potoku v Luže in Srednjo vas — od tu pa v Šenčur. Iz Šenčurja po cesti v Voklo. V Voklem zavije po cesti v Trboje in v Savo. Od Tr-boj po Savi do Kranja. 15. Križna gora: Od Škofje Loke po selški dolini do mostu v Praprotnem — od tu proti severu na Lavtarski vrh in po grebenu do korita Planica — od tu po grebenih jugovzhodno do rdečega mlina. Od mlina po potoku Suha do mostu iz Dor-farjev na Sv. Duh in po kolovozni poti v Dorfarje na cesto Kranj — Skofja Loka. Nato po cesti na Suho od tod na spodnjo cesto do potoka Sušica — Sora. V dneh 16. in 17. oktobra je tržiško muzejsko društvo pokazalo sadove svojega dveletnega dela. Na občnem zboru, ki je bil v soboto zvečer, je bilo iz poročil razvidno, kako veliko delo je društvo opravilo od svoje ustanovitve do danes. Saj je zbranega toliko dragocenega materiala, da bi se mogel trži-ški muzej že danes — če bi imel seveda na razpolago potrebne prostore —■ dostojno postaviti ob stran ostalim slovenskim muzejskim zbirkam. Občni zbor muzejskega društva so obiskali številni ugledni gostje iz Ljubljane, tako prof. Helena Menaše, zastopnica Sveta za prosveto in kulturo LRS, dr. Jože Kastelic, ravnatelj ljubljanskega narodnega muzeja, prof. ing. Ciril Rekar in prof. Franjo Baš, zastopnika Tehniškega muzeja Slovenije, tov. I. Mchorič, znanstveni sodelavec ekonomske fakultete, ing. Tor-kar, ki je zastopal Društvo inženirjev in tehnikov in drugi, — Tržičani sami pa so pokazali premalo zanimanja za občni zbor muzejskega društva, ki ima tolikšne načrte za bližnjo bodočnost. V nedeljo zjutraj se je zbrala na razstavi še večja družba u-glednih gostov. Poleg tistih, ki so prispeli že prejšnji večer, smo imeli Tržičani čast pozdraviti v svoji sredi glavnega tajnika Slovenske akademije znanosti in umetnosti univerzitetnega prof. dr. Milka Kosa, zastopnika Zavoda za spomeniško varstvo tov. Eda Turnherja, ravnatelja Mariborskega pokrajinskega muzeja prof. Boja Te- plyja, sodelavca ekonomske fakultete dr. Josipa Zontarja, zastopnike muzejev iz Škofje Loke, Jesenic in Krope. Ko je predsednik tržiškega muzejskega društva tov. Zdenko Lavička odprl razstavo, ki je prikazala del zbirk tržiškega muzeja, se prisotni niso mogli načuditi bogastvu, ki sc je v Tržiču že zbralo. Zlasti je vzbujala pozornost zbirka kovaškega orodja, ki je gotovo pri nas edinstvena, prav tako kot stara čevljarska delavnica, ki je danes že prava muzejska dragocenost in ne manj zbirka, ki prikazuje delavnost starih strojarjev ter zbirka dragocenih farmacevtskih predmetov, znana tudi izven naše države in predstavlja evropsko zanimivost. Razen tega so številni obiskovalci videli na razstavi še kotiček tržiškega ljudskega pesnika Vojteha Kurnika in kotiček inženirja Vilka Polaka. Ves dan je bila razstava polna občudu-jočih Tržičanov, ki se je kar niso mogli nagledati. Ob 11. uri dopoldne je tržiško muzejsko društvo odkrilo na Zg. Kajži spominsko ploščo slavnemu Tržičanu Vilku Polaku. Ko je prof. ing. Ciril Rekar orisal lik tega prvega našega tehniškega strokovnjaka, ki je gradil ceste in železnice po vsej srednji Evropi in v Mali Aziji in tako ponesel v svet slovensko ime ter ostal tudi po vrnitvi v domovino zaveden Slovenec, je odkril na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo in jo izročil v varstvo LOMO v Tržiču. Podpredsednik LOMO Tržič, tovariš Kravcar se je muzejskemu društvu zahvalil, prevzel ploščo v varstvo in obljubil društvu še nadaljnjo moralno in materialno pomoč. Gostje so si ogledali še zanimivosti starega Tržiča, fužino Germovko in druge zgodovinske objekte in se nato po kosilu zapeljali k spomeniku pod Ljubeljem. Položili so venec in se poklonili spominu trpinov, ki so tod delali in umirali. Tržič je ta dan doživel velik kulturni praznik in upamo, da ni več daleč čas, ko bo mrsto dobilo svoj stalni mestni muzej, ki mu je zaenkrat ovira le velika stanovanjska stiska. Tečaj za mojstre na Jesenicah V Železarni Jesenice so organizirali' trimesečni tečaj za mojstre, ki prej niso imeli možnosti za večjo teoretično izobrazbo. Omenjeni tečaj obiskuje okrog 150 mojstrov. Na predavanjih se bodo seznanili z organizacijo dela, obratno administracijo, delavskim samo- upravljanjem, delovno disciplino, higieno in zaščito dela ter z družbenim planom. Obdelali bodo tudi poglavja iz slovenske slovnice in praktičnega računstva. S tem tečajem je u-prava jeseniške železarne ponovno dokazala izredno skrb za vsestransko izobraževanje svojega kadra. GospodavsHe novice iz vse države PRVE TONE ALUMINIJA V Kidričevem so po desetdnevnem poskusnem pogonu obrata elektrolize prelili v bloke prve tone aluminija. Prvih 20 peči je že prižganih, v kratkem jih bo 30 in nekaj pozneje še deset. Tako bo 20. novembra gorelo že 40 peči, proizvodnja pa bo znašala dnevno 12 ton. Spomladi 1955. pa bo v Kidričevem gorelo že 80 peči. Od zgraditve elektrarn v Vuhre-du in Šoštanju je odvisno, kdaj bodo lahko zagorele v prvem obratu vse peči, ki jih je 145. POVEČANA PROIZVODNJA V poznanih borskih rudnikih bakra bo prihodnje leto proizvodnja povečana za 20 odstotkov. Zvišanje proizvodnje je posledica uvedbe modernih sredstev za izkoriščanje. NOVE DELAVNICE V splitski ladjedelnici grade velike nove mizarske delavnice, ki bodo delale izključno samo za potrebe ladjedelnice v Splitu in v drugih lukah na jadranski obali. Po dograditvi bodo delavnice letno lahko obdelale 3.000 kubikov lesa. GRADNJA PREDORA Na novi cesti, ki jo gradijo iz Solina v Klis, bodo pričeli graditi 1.000 metrov dolg predor, ki bo potekal točno pod trdnjavo v Klisu. Cesta predstavlja začetek del pri rekonstrukciji glavne ceste Split — Sinj — Sarajevo. TRGOVINSKI SPORAZUM Pred kratkim je bil podpisan trgovinski sporazum med Bolivijo in Jugoslavijo. Za Jugoslavijo je sporazum podpisal poslanik v Boliviji, — Djurdjev. INOZEMSKI TURISTI V prvih osmih mesecih letos je bilo v jugoslovanskih hotelih 740.000 nočnin, kar pomeni, da jih je bilo le 20.000 manj, kot vse lansko leto. O delu komi§i| za formiranje komun na Gorenjskem Komisije zaključujejo svoje delo (Nadaljevanje s 1. strani) preteklega leta in brez akumulacije ter Ibrez davka na višek sklada plač 1,280,970.000 dinarjev, proračunski izdatki za komune bi znašali 748,324.000 dinarjev, proračunski izdatki zveze komun pa 256,555.000 dinarjev. Za investicije bi ostalo še okoli 287 milijonov dinarjev. V nadaljevanju je> komisija razdelila komune po gospodarski moči v tri skupine, in sicer Kranj in Jesenice v prvo, Škof-jo Loko, Tržič in Radovljico v drugo in Bohinj, Bled, Cerklje, Železnike ter Gorenjo vas: v tretjo skupino. Na podlagi tega je komisija postavila organizacijski sestav po komunah in za okrajno skupnost komun, ki ga pa mora obdelati še komisija za' organizacijo in kadre. Komisija za prosveto in kulturo Na svoji zadnji seji je ta komisija obravnavala organizacijo bodočih Svetov za prosveto in kulturo in tajništev. Na podlagi obširne razprave je sprejela sklep, naj bo v bodočih SPK samo pet obveznih odborov in sicer za šolstvo, finančno gospodarski odbor, odbor za izven-šolsko vzgojo, odbor za pred-vojaško vzgojo in odbor za varstvo kulturnih spomenikov. Teh pet odborov inaj bi imel prav vsak SPK, vsi ostali odbori v svetih komun pa naj bi se u-stanovili po potrebi. Komisija je tudi predlagala, naj bi se po komunah ustanavljali občasni odbori, ker je praksa pokazala, da je bilo delo v takih odborih najbolj plodno. Bodoče komune so po številu šol, učiteljskega kadra in učeče se mladine tako različne, da komisija ni mogla postaviti nekih določenih predlogov o enot- nem številu uslužbencev. V kranjski komuni, ki bo obsegala največje področje, naj bi bili načelnik prosvete, referent in administrator. Jesenice, Radovljica, Skofja Loka in Tržič naj bi imeli referente in administratorja, vse ostale komune pa naj bi imele samo referente, ki naj bi poleg svojega dela opravljali tudi tekoče pisarniške posle. Posebno pozornost je komisija posvetila organizaciji šolske inšpekcije, ki ne bi bila več osredotočena pri Svetu za prosveto in kulturo OLO. Na okraju naj 'bi ostali samo inšpektorji za osnovne šole, za predvojaško vzgojo in za predšolsko vzgojo. Vse te predloge (bo komisija dostavila v obravnavo obema okrajnima odboroma, o investicijah v prosvetnih ustanovah pa bo razpravljala na svoji naslednji seji. staje, zdravstvene posvetovalnice itd. Okrevališči na Posav-cu in v Gozd Matrtuljku ter jeseniško bolnišnico pa naj bi prevzela zveza komun. Komisija je pri nadaljnjem delu sprejela sklep, naj bi se vse zadeve s področja skrbništva in zaščite matere in otroka prenesle na komune. Delo skrbniškega organa in organa za zaščito matere in otroka bi se moralo vse bolj naslanjati na množične organizacije. V skrbniških zadevah bi bil OLO le drugostopni organ, ki bi opravljal nadzor nad delom Svetov za ljudsko zdravstvo in soc. politiko pri komunah. Zadeve s področja splošnega skrbstva naj bi v celoti prešle na komune. Za štipendiranje dijakov visokih, srednjih in strokovnih šol naj bi bil pristojen edino Svet za prosveto pri komuni, ki bi tudi podeljeval štipendije. Invalidnine VVI naj bi začasno ostale kot doslej, to se pravi za kranjski okraj referat v Kranju pri zvezi komun in za' radovljiški na Jesenicah, kjer naj se ustanovi izpostava invalidskega referenta. Službo inšpekcije dela bi bilo potrebno decentralizirati po komunah s pridržkom, da naj se inšpekcija ustanovi le tam, kjer ima zagotovljen in upravičen obstoj. Ta služba Di morala V0' nekod zajeti tudi področja sosednje komune, kjer ni dovolj razvite industrije. Tudi podjet-ja oziroma sindikati naj bi še naprej volili svoje notranje in* špekcije dela, ki bi bile v P°" moč okrajni in občinski. Na vsak način pa bi se morala inšpek-cija dela približati proizvajal' cem v komunah. Socialnega zavarovanja ne bo mogoče iz tehnično-gospodarskih razlogov takoj decentralizirati, zato naj bi do nadaljnega osta' la oba okrajna zavoda za zavarovanje. Ustanovila pa tnaj & se še v Tržiču in Skofji Loki' šport * šport * šport Kranjski smučarji pripravljeni! Komisija za ljudsko zdravstvo in socialno politiko Najprej je končala s svojim ambulante. Vsi domovi naj bi delom komisija za zdravstvo in opravljali vso preventivno in socialno politiko. Komisija je kurativno službo, sredstva za že sestavila svoje predloge, ki Preventivo naj bi črpali iz , . » „ . . • • okrajnega proračuna. Vse pravi- so izredno izčrpni nzajemajo ^ ime{ OLO vso dejavnost sedanjih odborov do SVQJih zdravstvenih domov> pri svetu. Komisija je ugotov.ia, naj bi se prenesle na bodoče da se v skladu s formiranjem komune. Zveza komun pa naj komun tudi v zdravstvu po- bi prihodnje leto ustanovila javlja težnja po decentraliza- Centralni higienski zavod za ciji. Organizacija zdravstvene območje obeh okrajev. 1 Zavod službe naj bi bi se prilagodila nai bi bil najvišji organ higien- območju bodočih komun. ske službe v okraju Dosedanja higienska postaja Radovljica naj Komisija je z ozirom na ob- bi ostala na JeSenicah in bi po- stoječe stanje in predpise gle- slovala kot izpostava okrajnega de zdravstvenih ustanov spre- higienskega zavoda. Smučarsko društvo Udarnik, ki združuje smučarje mesta Kranja in okolice, se že dalj časa intenzivno pripravlja za letošnjo sezono. Večina članov, ki resno mislijo poseči v borbo za najboljša mesta na letošnjih tekmovanjih, pa trenira v telovadnici in tudi na prostem že skozi vse leto. Vodstvo društva se ukvarja s težkimi problemi ustvariti tem smučarjem pogoje, da bodo lahko uspešno tekmovali in zastopali Kranj. No, te težave poznajo v Kranju vse športne panoge, namreč vprašanje finančnih sredstev. Mislim, da bi v Kranju lahko našli denar tudi za to panogo. Morda je rešitev tega v enotnem športnem društvu v Kranju, Prejšnji teden je bil na pobudo Udarnika sestanek z učitelji in profesorji za telesno vzgojo, kjer so obravnavali predvsem, rali pa bi 2 krat tedensko na bližnjih smučarskih terenih. Namen tega je MNOŽIČNOST Seveda se potem lahko iz te množičnosti izkristalizirajo tudi bodoči zastopniki in predstavniki klubskih barv Udarnika. Mislim, da je to način pridobitve novih klubskih tekmovalcev. Pri tem je treba poudariti, da bomo lahko na podlagi takega načina dela tudi dostojno zastopali Kranj na skupnem tekmovanju gorenjskih smučarjev, ki se imenuje ZLET GORENJSKIH i SMUČARJEV To je tekmovanje, ki dobiva tradicionalno obliko preiskusa smučarske moči in množičnosti tega športa na Gorenjskem. Letos bo tako imenovana »Gorenjska olimpiada« v Tržiču. ŠE TEČAJ NA JOŠTU Povedati moram še to, da b° pri smučarski šoli, katero sem že preje omenil, na Joštu organi' ziran tečaj za najboljše iz te šole. Ta tečaj bo v času zim' skih počitnic in bo imel nalo' go, da najboljše iz te šole izp0' polni v smučarski tehniki. TU' kaj bi rad poudaril tudi, da i"13 Jošt lep smučarski dom in da so v okolici LEPI SMUČARSKI TERENI Kranjski smučarji poznajo *e terene. Tudi Ljubljančani rad' obiskujejo naš dom zaradi odltf' nih terenov. Naša želja je, da ta teren spozna vsa naša mla' dina, ter se v lepi naravi spro-ksti in haužije svežega zraka Tudi to je način, da našo mladino pripravimo do tega, da ■ nauči zabavati v prosti naraVj-ne pa po gostilnah, pri karta11 itd. Uspel laiikoatletski miting jela vrsto sklepov kot predloge okrajnima ljudskima odboroma, iz katerih posnemamo najvažnejše. Samostojni zdravstveni domovi naj se ustanovijo v Kranju, Škof j i Loki, Tržiču, Ra- Svet za socialno politiko in zdravstvo pri OLO naj bi imel svoje odbore in komisije, stalnega ali začasnega . značaja. Ljudski odbori komun pa naj bi izvajali samostojno vso zdravstveno službo na svojem področju. Po sporazumu z OLO dovljici, Jesenicah in Bledu, naj bi ti ustanavljali porodniš-Tem bi se priključile sektorske niče, poliklinike, reševalne po- hbkm za hasb zzm Kako pridobimo prostor Pomanjkanje stanovanjske površine je dandanes; splošen pojav. Zato je treba, da obstoječe prostore čim racionalneje izkoristimo in razmestimo vso opremo tako, da bo zavzela kar najmanj prostora. Pred vsako preureditvijo stanovanja moramo vse kotičke dobro pregledati in proučiti najrazličnejše možnosti za namestitev pohištva. Nato izračunamo tudi prostornino stanovanja. Ze na prvi pogled lahko opazimo, da izavzemajo Sitcne največ površine, zakaj nam torej ne bi služile za razmestitev naših stvari. Najprej bomo n. pr. uredili dnevno sobo, ki je gotovo prenatrpana, posebno če je družina številna. V njej navadno sprejemamo goste in ni redek slučaj, ko se obiskovalec zaradi prenapolnjene sobe skoraj ganiti ne more. Stole bomo v tem primeru vsekakor obdržale, ker morajo stati na tleh, lahko pa bomo mizo, ki nam odvzema ogromno prostora, zamenjale s premično desko, katero po želji lahko dvignemo in pritrdimo ob zid. Ce je ne rabimo, jo prekrijemo po možnosti z draperijo, ki ustreza prevleki ostalega pohištva ali zastorom. Namesto velike, nepraktične pisalne mize je zelo prikladna omarica s policami za knjige in razne pisarniške predmete, pritrjena ob steni. Odpira se na navzdol, tako da nam njena vratca služijo kot pisalna miza. Nadalje je zelo praktičen tudi viseči bife, v katerega zložimo krožnike, čaše, steklenice s pijačo itd. Na prostoru ponovno pridobimo, če pod omarico postavimo stole, dokler jih ne uporabljamo. Zatem preidemo lahko na spalnico. Ta mora biti že tako enostavna in svetla, zato y njej ne bomo mogle kaj dosti poenostavljati. Le nočne omarice lahko nadomestimo z ličnimi, lepo zaobljenimi deskami, ki jih čez dan lahko spustimo ob zidu. Stene spalnice naj ne bodo polne družinskih slik. Za lep okras si nabavimo raje kako umetniško delo in pa dvoje svetilk, ki jih pritrdimo ob stene. Senčniki naj bodo po možnosti premakljivi. V tako urejenem domu bo- mo dobili občutek, da so se njegove stene razmaknile, prej utesnjen prostor bo naenkrat postal svobodnejši, v katerem človek ne pogreša več zraka. Te ideje bodo gotovo marsikateri gospodinji pomagale uresničiti to, kar se je zdelo dosedaj nemogoče in neizvedljivo. kako zainteresirati kranjsko šolsko in izvenšolsko mladino, da se vključi v smučarski šport. Po daljši razpravi, ki je temeljila na tem, da dosežemo v Preteklo soboto popoldne je demskega društva sta ji sicet smučanju množičnost, so učite- bilo na igrišču Korotana v Kra- bila enakovredna partnerja, ~" lji in profesorji sprejeli nekaj nju vse živo. Mladinci in mla- vendar nista mogli nabrati tO' sklepov. Prvič se jim zdi po- dinke kranjskih srednjih šol In liko točk. Vse ostale ekipe s* trebno, da mladino za ta zdravi športnih društev so v počasti- nekoliko zaostajale (za prvi"1' šport pridobimo že v jeseni. V tev 35-letnice 55KOJ izvedli lah- tremi, vendar to ni motilo tek-te namene bo društvo Udarnik koatletsko tekmovanje, ki je iz- movanja, ker so pili tekmovai' predvajalo po šolah smučarske redno lepo uspelo. Sicer so bila ci dobro razpoloženi, kar P*"1 filme, kjer bo imel vsakdo pri- lahkoatletska tekmovanja sred- pričajo tudi doseženi rezultat' liko videti vrhunske tekmoval- njih šol v Kranju vsako leto, Se eno ugotovitev lahko P0' ce, njihovo borbenost in seveda vendar moramo tokrat reči, da stavimo, ki nas lahko samo r^' tudi čudovito lepoto snežnih tako velike udeležbe pa do- veseljuje. Vsa leta doslej ie poljan. Vse, ki se bodo potem bre organizacije na teh tekmo- gledalec sličnih tekmovanj v želeli vključiti v društvo, pa vanjih doslej še ni bilo. Nasto- Kranju imel vtis, da so bile bodo nato vključili v smučar- pilo je okoli 130 mladincev in tekme pripravljene ad hoc, teK' sko šolo. To šolo bodo vodili mlad.'nk. Letos je izredno pre- movalci pa na naporne discipl'' smučarski učitelji ter ostali senetila ekipa I. gimnazije iz ne sploh niso bili pripravljen1, tekmovalci kranjskega Udarni- Kranja, ki je zanesljivo zasedla Tega občutka smo se letos lan' ka. Šola bi bila razdeljena po prvo mesto. Ekipi Tekstilnega ko znebili, kajti tekmovalce*11 potrebi v manjše grupe, treni- tehnikuma in Kranjskega aka- se je poznalo, da so se na tek' movanje dalj časa pripravljal1, in da so v primerni fizični kon' diciji. Nogomet po Gorenjski Moda Iz česa naj bodo kuhinjske krpe Za brisanje kozarcev si vedno oskrbimo le odrezke platnenih tkanin, to pa zaradi tega, ker se na gladki površini čaše vlakna ne smejo videti. Popolnoma čiste čaše bomo imeli le takrat, kadar jih zbrišemo s platnenimi krpami. Res so nekoliko dražje, zato pa so tudi dalj časa uporabne in manj se umažejo, ker ne vpijejo toliko nesnage. Za posodo iz porcelana vzamemo krpe lahko iz polplatna ali bombaža. Prav tako za brisanje loncev, le da so v temnejši barvi. V vsaki kuhinji so poleg tega potrebne tudi brisače za roke. Najbolje je, da so živahno pobarvane, kajti bele se prehitro umažejo. Gospodinja, ki pere perilo dvakrat v mesecu, potrebuje za svoje gospodinjstvo sledeče število kuhinjskih krp: 4 lanene krpe za brisanje kozarcev, 2—4 krpe iz polplatna ali bombaža za porcelan, 2—4 bombažne krpe v temnejših barvah za Ion- Lahka volnena obleka, ki se za-ce, 2 krpi za jedilni pribor in 2 penja kot halja, za našo delovno kuhinjski brisači. ženo TRZlC : LOCAN 5:3 (3:3) V nedeljo sta se v Tržiču srečali nogometni enajstorici Lo-čana iz Škofje Loke in Tržiča. Obe moštvi sta po računih na papirju imeli enako izgledov na uspeh, le da so Tržičani imeli prednost domačega igrišča, ki so jo izkoristili šele v drugem delu. Obe moštvi sta začeli z ostrim tempom in obe obrambi sta imeli polne roke dela. Najprej se je sreča nasmehnila gostom, ki so že v sedmi minuti dosegli vodstvo, vendar iso Tržičani eno minuto pozneje rezultat izenačili. Pred koncem polčasa so Ločani zopet dosegli vodilni gol, vendar so domači nekaj minut za tem rezultat ponovno izenačili. V drugem delu igre pa so prevzeli pobudo na igrišču Tržičani in zaradi preostre ntervencije obrambe Lo-čana je sodnik dosodil kazenski strel, ki je pravzaprav odločil tekmo. Dvajset minut pred SPORED PRVENSTVENIH NOGOMETNIH TEKEM GORENJSKE za nedeljo, 31. oktobra 1954 Na Jesenicah ob 15. uri — Jesenice : Ločan, službujoči Janiček. Na Bledu igrišče Bleda ob 15. uri — Bled : Hrušica, službujoči Naglic. V Lescah igrišče Prešerna ob 15. uri — Prešeren : Mladost, službujoči Vovk. V Tržiču ob 15.15 uri — Tržič : Korotan B, službujoči Dobrin. V Škof j i Loki ob 15. uri — Ločan : Mladost, mladinci, službujoči Bavdaš. koncem tekme pa je domačim ponovno uspelo zabiti gol. Tekma, ki je bila fair, kljub vsej ostrini in hitrosti, je pokazala, da na Gorenjskem nogomet počasi napreduje. JESENICE : PREŠEREN 6:2 Jeseničani so v prvenstveni iekmi le s težavo odpravili požrtvovalne goste iz Lesc. Po rezultatu tega sicer ne bi sodili, vendar so bili gostje dokaj enakovreden nasprotnik. Poznala se jim je odsotnost 2 igralcev, ki sta bila preteklo nedeljo izključena. BLED : MLADOST 1:2 (0:2) Na Bledu je v nedeljo gostovalo moštvo kranjske Mladosti. Tekma je bila precej zanimiva. Obe moštvi sta precej grešili in zapravili vrsto ugodnih priložnosti za dosego gola. Večja iznajdljivost in odločnost pred golom pa je Kranjčanom prinesla dve dragoceni točki. SVOBODA : HRUŠICA 2:0 Moštvo Svobode iz Šenčurja je v nedeljski tekmi osvojilo prvi dve točki v tem tekmovanju. Šenčurjani so se na to tekmo dalj časa pripravljali in vložili vanjo mnogo truda. Z izredno požrtvovalnostjo in borbenostjo se jim je posrečilo, da so zasluženo zmagali. Tekma je bila lepa in v dovoljenem okviru. Gledalci so navdušeno pozdravili prvi uspeh domačega moštva, ki upamo ni zadnji. LOCAN : BLED ml. 2:0 LOCAN : BLED pion. 4:2 PREŠEREN : TRZlC pion. 2:2 Prav gotovo bodo taka tek' movanja poživila športno žj| ljenje v Kranju, lahka atletih pa si bo pridobila novih pri]3' teljev in tekmovalcev. Na tekmovanju so bili doSe' ženi sledeči rezultati: tek 1"°" metrov: 1. Rebolj 2,45:8; 200 n"1 1. Cenčič 12,3; skok v višino: 1 Zupan 1,75 m; met krogle: I Kržišnik 13,05 m; met kopja: }' Marinšek 44,52 m; skok v dalj*' no: 1. Zicherl 5,98 m. — Zenske; tek na 60 m: 1. Jeršnik 8,9 sek; 200 m: 1. Jeršnik 30,6 sek.; sko" v daljino: 1. Križ 4,17 m; sk°K v višino: 1. Jereb 1,20 m; met krogle: 1. Dežman 9,56 m. Pokal zmagovalca, ki ga f podaril Mestni komite LMS, Je prejela ekipa I. gimnazije, sle' dijo ji ekipa Tekstilnega tehfli' kuma, KAD, Gumarske, šole' Iskre, Udarnika itd. Republiško prvenstf* modelarjev Preteklo nedeljo je bilo v scaL pri Bledu 7. povejno \x' vejistvo modelarjev Siavcr«. j Tekmovanja se je udeleži'o w modelarjev iz vse Slovuvj" okfJi 60 letalskimi modeli. I-***1, vreme jc privabilo na teknj0 vanje tudi večje število t;lćd&' cev Rezultati so naslednji: v ©k'P* nen. plasmanu si jo zageto' ' je dosegla 2322 točk, na drug prvo mesto ekipa iz LjubiJ8*1^ ki je dosegla 2322 točk, na drU^ go mesto se je povzpela e^s »Železničarja« iz Ljubljane 1709 točkami, tretja je bila pa iz Črnuč, četrta iz Litije i* J Za popoldne pa je Alpsko * talski center v Lescah pripra zanimiv miting. Slctimasl elsmotskeg* gtadu strokovnjaki intelligence servicea so ugotovili, da so verzi na shakespearovem nagrobnem spomeniku Šifrirana oporoka velikega pesnika — šifro so prebrali in odkrili tajnost izvirnega rokopisa drame hamlet, ki je skrit nekje v tajnih rovih elsinorskega gradu. Good Treni for Ielus SAKE fortcare Tod.GG TE DuifEneloAfcd HE Re Blele te TE Man y fparca TE.-. Stonc* And curfi.leHe \ mcrvcs wy Boncs Dobri prijatelj, zaradi Kristusa prepreči, da se prekoplje prah, ki je tu shranjen. Blagoslovljen naj bo človek, ki spoštuje to kamenje, a preklet tisti, ki mu vznemirja kosti. Napis iz Elizabetinih časov na Shakespearovem nagrobnem spomeniku je že zdavnaj zanimal številne strokovnjake, kajti še danes so prepričani, da je verze sestavil pesnik sam in nekaj dni pred so vklesane na nagrobniku. — Melchior je za to delo porabil polnih sedem let. Najprej je moral odkriti tip tajne šifre na spomeniku. Strokovnjakom je znano, da sta bili v XVIII. stl. v rabi dve vrsti oz. dva sistema tajnih pisav. Melchior je računal, da jih je tudi veliki pesnik poznal, vendar nikakor ni mogel ugotoviti, zakaj naj bi Shakespeare zapustil tajno oporoko bodočim rodovom. Kaj je imel povedati o svojih delih, kajti oporoka verjetno govori o njih? Značilno je, da kljub temu, da je bil izredno ploden pisec, niti ena vrstica vseh njegovih del ni napisana z njegovo roko — vsaj doslej še niso našli niti enega rokopisa. Pri analizah šifre označijo strokovnjaki najprej serijo be- I/ je so že časi, ko so ljudje videli v radiju čudežnega Ko je Melchior izdvojil te črke in vsako skupino po^euej oštevilčil, je posel do nasitu-njega zaključka: od 36 stevint se ena štirinajstkrut ponavlja. V angleščini se največkrat uporablja črka »e«, zato je številko »1« označil s črko »e«. Po številnih poskusih in izločenju raznih začetnih besed je Melchior začel proučevati besedo »Hamlet«. V tej besedi je namreč vsaka črka drugačna, torej je moral poiskati pet različnih številk, ki bi ustrezale vsaki zdravnika in dajali premoženje posamezni črki, črko »e« pa je za nekaj gramov dragocenega že poznal. Z dolgim in napor- prahu? nim delom je končno uspei. — Na radioaktivnost zvračajo Našel je tole besedilo: V kli- danes preprosti ljudje v Angli-nasti celici na Elsinoru jc prvo ji, kakor v srednjem veku na Hamletovo delo. čarovnice, krivdo za vsakršne Ah je Shakespeare bil v nadloge življenja. Obtožena se-Hamletovem gradu, je še danes veda ni radioaktivnost iz radij-neznano. Zgodovinarji so ugo- skih ležišč v Joachimsthalu, tovili, da )jie na eisinorskem temveč radijsko sevanje atom-gradu leta 1586. sicer bila neka skih poskusov, ki jih ti vražji igralska skupina, vendar Sha- znanstveniki tako lahkomiselno kespearovega imena med imeni izvajajo. Nekaj visi v trdovratno mrzlem, deževnem ozračju, in kaj naj bi bilo drugega kot ta preklicani (in še s slabšimi Have vsakdanje sledi v Anft^i - Atomska utrne -Baiaaeu ftted odtduUtm tnoUtiolam ostalih igralcev niso našli. Po dešifriranju besedila na nagrobnem spomeniku je Melchior svoja dognanja poslal v ZDA vodji oddelka za dešisri-ranje v ameriški obveščevalni službi, Shullmanu. Ta je izja- priimki obkladani) atom! To je moderno vraževerstvo množice, ki si za atomske znanstvenike često želi povrnitev inkvizicije. Mnogi ljudje se takim pripo-vil, da je tekst popolnoma pra- ,, ' , ,. . . ■i 4 4. ■ ii i li j, , vedkam smehljajo, morajo pa viien. Zatem je Melch'or odšel , , .__f ~ , , J. , , ,. vendar upoštevati razpoloženje, na Dansko, kjer je z dovohe- ,. , ,. , . . ,. , , , Tt. , . , \. ali bolje nerazpolozenje ljud-njem vlade pričel raziskovati . -Z... „* zrnata zadruga pa 60.000 je vpisanih vanj 86 glav živine, din- Razen tega bi morali že za ki je bila v pretežni večini tu- Res je, da trenutno še nima- naravni prirastek oziroma me- di na razstavi. Lastniki razstav- mo prvovrstne živine, pač pa hanično gibanje prebivalstva ljene živine so bili sedaj iz- je je nekaj v II.a kategoriji in dograditi vsako leto še 253»sta- ključno člani zadruge, toda tu- v nižjih, upamo pa, da se bo novanj. Tako bi bilo treba zgra- di druge kmetovalce ie zanima- kvaliteta živine v naši okolici generalno obnoviti 760 takih sta novanj. stanovanjskega fonda, ostane diti okoli 3.980 stanovanj, kar nje privedlo tja in so izrazili postopoma dvigala. Naši kme- uporabnih le 3411 ali 51,5% stanovanj. predstavlja danes vrednost nad željo, da bi se priključili. Po-5 milijard dinarjev. To pa bo- sebna komisija, ki so jo se- tovalci so dobili to pot javno priznanje za svoj prvo trud Te ugotovitve dajejo jasno mo mogli doseči le s ceneno in stavljali člani OZZ in okrajni in vzpodbudo za nadaljnje delo veterinar, je živino ocenila. Po- Želimo jim, da bi prav kmalu poldne je tov. ing. Simončič go- dosegli še večje uspehe. sliko o vrednosti in kvaliteti postopno graditvijo. Zato je tre stanovanjskega fonda, ki se od- ba pozdraviti, da je stvar* pri daja v najem in dokazujejo, da šla na razpravo okrajnega ljud je stanovanjski standard na skega odbora, ki je tudi pripra-splošno zelo nizek. Najbolj pro- vil določene sklepe in odloke blematično je stan. vprašanje v o ugodnostih individualnim gra-občini Mojstrana, kjer imajo od diteljem stanovanjskih hišic, o 179 stanovanj, razporejenih 158 uporabi zemljišča za gradnjo ali 88% v 6. oziroma 7. katego- itd. O teh vprašanjih bomo v rijo. Podobno je stanjo- tudi v našem listu še pisali. Kropi, Srednji vasi v Bohinju, —————- Črnivcu, Begunjah itd. Pri planiranju izgradnje stanovanjskega fonda za prihodnja leta je poleg že izkazanega primanjkljaja treba računati na izgradnjo stanovanj v nadomestilo za stanovanja 7. kategorije, in sicer bi bilo treba zgraditi ali 100 na Glas naših bralcev Tov. urednik! je taka reklama finančni prekr- Spit? Ze dalj časa se pripravljam, da Vam pošljem teh nekaj vr- Posebno poglavje take rekla-stic. Gre namreč za svojevrstno me Pa Je vzgojno vprašanje, reklamo v izložbi podružnice Sledečega ne bi napisal, če ne državne loterije. Tam so namreč bi prisluhnil mimogrede razgo-iz dneva dan razstavljeni šte- voru dveh mladeničev. »Ali bi vilni tisoč in petsto dinarski razbil šipo, z enim potegljajem bankovci, ki naj privabljajo bi »zaslužil« toliko, kot v neljudi, da bi čim bolj kupovali kaj mesecih v tovarni«, je dejal loterijske srečke. Prepričan prvi, drugi pa mu je pritrjeval-sem, da večina ljudi tako ne- no prikimaval. Pravzaprav je okusno reklamo obsoja. Denar bilo to govorjenje popolnoma je splošno ljudsko premoženje, razumljivo in opravičljivo. Vsaki se na ta način kvari (sonce), kdo izmed nas je, kot pravijo, po drugi strani pa je dinar sa- velikokrat »suh«, v izložbi pa je * . . . ., , . . . mo plačilno scnedstvo., ne pa denarja na kupe. Samo tenka Dne 3. oktobra je gasilsko nato izvedli sektorsko vajo, ka- reklamno, Tudi me zanima( ali šipa je vmes in nič drugega, društvo Hlebce slavnostno iz- tero je nadzoroval republiški ta posiovalnica nima predpisa- Torej proč s tako reklamo, inšpektor tovariš Gregor No- nega blagajniškega maksimuma, ki ponižuje naš denar, poleg te- uspehov ogjas v led našem n i k u Gasilci v Hlebcah so praznovali ročilo svojemu namenu nov po- žarno varnostni bazen. Na ta vak- slavnostni otvoritvi je sle- ker ima lahko v večernih urah ga pa je, milo rečeno,' neokusna toliko denarja v izložbi? Ali in nevzgojna! J. K- Radio LJubljana Poročila poslušajte ob 5.35,6., 7., 13., 15., 17., 19.30 in 22. uri. Nedelja, 24. oktobra: 8.00 O športnikih: Kako dvignete kvaliteto slovenskega športa. 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro. 9.00 Otroška predstava — Fr. Milčinski: Zvezdica Zaspanka. 10.00 Družinski pogovori. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.00 Pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.30 Po naši lepi deželi — Zvone Kržišnik: Trgatev v (Slovenskih goricah. 21.00 Kulturna kronika. 21.15 V svetu ritmov in melodij. Ponedeljek, 25. oktobra: 6.30 Tržni pregled. 6.35 Igrajo »Štirje flosarji«. 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo — Cehov: Belo-glavček. 12.00 Kmetijski nasveti. 13.00 Nove knjige. 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo: Ksa-ver Meško, 80-letnik. 16.10 U-trinki iz literature — Andre Gide: Kmetija. 17.10 V svetu opernihi melodij. 18.30 Zdravstveni nasveti. 20.00 Zunanje politični feljton. 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana. 22.15 Plesna glasba. Torek, 26. oktobra: 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Cicibanom _ dober dan. 12.00 Kmetijski nasveti. 12.10 20 minut z Veselimi godci. 13.10 Za vsakogar nekaj. 15.15 lahka glasba. 18.00 Kulturni pregled. 18.10 Gibanic prebivalstva V Kranju Rojstva: Frančiška Škrget, gospodinja iz Kranja Zlato polje, rodila deklico, Albina Hafner, tov. delavka iz Kranja rodila dečka. -r* Poročili iso se: Alojz šmi-goc, miličnik in Gabrijela Bukovec, tov. delavka; Franc Lo-trič, rezkar in Ivana Mihelič, tov. deEavka; Andrej Mohorrič, kmečki delavec in Angela Potočnik, kmečka delavka; Peter Barle, avtomehanik in Marija Polajnar, delavka; Ivan Velika-nje, delavec in Bogomila Gor-janc, tov. delavka; Edvard Pod-lipnik, finomehanik in Alojzija Česen, tov. delavka. Umrli so: Franc Pretner, roj. 25. 1. 1877 v Lescah, po poklicu os. upokojenec, stan. v Kranju, Poštna ul. 4 umrl dne 17. oktobra; Margerita Zaje, roj. Panda, roj. 15. 2. 1882 v Budimpešti, stan. v Kranju Zlato polje. bi. 22, po poklicu gospodinja, umrla dne 10. oktobra. Skladbe Davorina Jenka poje moški zbor Fr. Prešerna p. v. Petra Liparja. 20.10 Filmske melodije. 20.30 Radijska igra — A. Marodič: Aida Knox. Sreda, 27. oktobra: 6.30 Tržni pregled. 6.35 Pohorski fantje pojo dn igrajo. 11.15 Šolska ura za višjo stopnjo. 11.45 Zbori in solisti pojo slovenske narodne. 13.15 Za vsakogar nekaj. 14.00 Gledališče in filmi. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo. — 16.10 Utrinki iz literature — V. G. Korolenko: Lutka. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Ljudje med seboj. 20.00 G. Verdi: »Ples v maskah«, opera v treh dejanjih. Četrtek, 28. oktobra: 6.35 Vaški kvintet, Gorenjski kvintet in solisti izvajajo slovenske narodne pesmi. 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Za pionirje. 14.10 Opoldanski koncert. 16.10 Utrinki iz literature — Fran Ks. Meško: Ob tihih večerih. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 tOk-no v svet. 18.30 Modni kotiček. 20.00 Domače aktualnosti. 20.15 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer: Pesmi Desanke Maksi-movič. Petek, 29. oktobra: 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Cicibanom — dober dan! 12.10 »Štirje fantje« izvajajo domače pesmi za opoldansko razvedrilo. 13.00 Na straži. 13.15 Za vsakogar nekaj. 14.00 Za pionirje — Bogomir Magajna: Račko in Lija. 15.45 R. Schuman: Karneval (baletna suita). 16.10 Utrinki iz literature — Milo Dor: Balada o človeškem telesu — I. 16.30 Želeli ste — poslušajte! j— 18.45 15 min. z Avgustom Stankom. 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled. Sobota, 30. oktobra: 6.30 Tržni pregled. 7.10 F. Liszt: Preludiji, E. Grieg: Poslednja pomlad. 11.15 Pisan drobiž za pionirje. 11.35 Janez Krstnik Novak: Scenska glasba k veseloigri »Matiček se ženi«. — 12.00 Kmetijski nasveti. 13.00 Okno v svet. 13.10 Za vsakogar nekaj. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Jezikovni pogovori. 18.15 Pesmi za naše male. 18.45 Igra tamburaški orkester. 20.00 Pisan sobotni večer gasilski praznik v Hlebcah so ^a vesejjca prihitela vsa društva iz sektorja Begunje in bližnje radovljiške okolice. Slovesnost je otvoril predsednik društva tovariš Jože Zilih. Ob tem Ise je spomnil žalostnega dogodka v vasi, pred 22. leti, ko je požar upepelil dve gospodarski poslopji, domačini KflzeD za pa niso imeli dovolj vode, da bi preprečili večjo škodo. Zahvalil se jo ljudski oblasti za vso Pred senatom okrožnega so- zopet prisvojil iz zaprtega hle- jjev za tovariša Perneta Ker finančno pomoč, ki je omogo- di)5ča v Ljubljani je bila te va 5 kokoši. Ko si je v tretje je omenjeni Peme res večkrat čila gasilcem zgraditi ta važni dni sodna obravnava, na kate- zaželel dobre kurje juhe, je jpošiljal v zadrugo po razno objekt. Mladi člani društva i- ri se je zagovarjal Miha Stare, odšel k sosedu in mu prav tako hiiag0i je poslovodja Gorencu majo sedaj možnost, da se iz- čevljar z Rupe pri Kranju. Jav- izmaknil 5 lepih kokosi. Vsa tudi nase(jei. Obtoženi je dvig-vežbajo v dobre gasilce. Govo- ni tožilec ga je obtožil, da je tri dejanja je obtoženi odkrito nm v treh mesecih 254 kg razni je tudi tovariš Anko, se- ukradel več živih kokoši iz za- Priznal. Sodišče je upoštevalo nin vrst žičnikov in jih nato kretar Okrajne gasilske zveze klenjenih prostorov. Tako je v Priznanje in ga obsodilo na 8 prodajai okoliškimi obrtnikom, in pohvalil uspeh gasilskega noči od 18. na 19. maj odnesel mesecev strogega zapora in po- gele> ko je nekega dne Perne društva v Hlebcah. Gasilci so iz hleva J. I. na Rupi 5 ko- ™vnavo škode, ki jo je obto- doW1 račun Kmetijske zadruge za stvari, ki jih ni naročil in Iz sodnih duoran sa koši, vrednih 2500 dinarjev. Ne- namreč obtoženi poznal in ko kraiO kokoši kaj mesecev kasneje je ponov- je prišel v prodajalno, je zah-* no odšel na tako akcijo in si teval precejšnjo množino žeb- ženi povzročil. Kino Kino »Radio«, Jesenice: 24. do in 24. oktobra angl. film »Ru-27. oktobra nemški film »Jaz in meni metulj«. 27. in 28. avstrij- .. «. . . . j## > ne prejel, so prišli goljufu na Goljufal je kmetijsko sled obtoženi je priznal kriv- zadrugO do in jo opravičil s slabimi 39-letni brezposelni mizarski gmotnimi razmerami. Dejal je, pomočnik Lado Gorenc iz Tr- da je nameraval škodo povrni- onjave • oglasi moja žena«. 28. do 30. argentin- ski film »Očarljivi goljuf«. — zina je bil pretekli teden ob- ti, kakor hitro bi našel delo. ski film »Zena morja«. Predsta- Predstave v soboto ob 20. uri, tožen, da je ogoljufal kmetij- Sodišče ga je z ozirom na olaj-ve vsak dan ob 18. in 20. uri. v nedeljo pa ob 16. in 19. uri. sko zadrugo v Mengšu za 54 silne okoliščine obsodilo na 6 Vsako nedeljo dopoldne ob 10. V sredo in četrtek ob 20. uri. tisoč dinarjev. Poslovodjo je mesecev strogega zapora, uri matineja. Cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din. 111 ——mm Kino »Plavž«, Jesenice: 24. do 27. oktobra argentinski film »Zena morja«. 28. do 30. oktobra nemški film »Jaz in moja ie-na«. V ponedeljek in četrtek zaprto, torek, sreda in petek predstave ob 20. uri, sobota ob 18. in 20. uri, nedelja ob 16., 18. in 20. uri. Vsako nedeljo ob 10. uri matineja. Cena za odrasle 20 din, za mladino 10 din. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj da imam lepega plemenskega Dobro in stalno mesto dobi kozla brez rog, švicarske pa- starejši mizarski pomočnik, sme. Rozalija Bajželj, Stražišče Vprašati Zlato polje 4, Kranj. Petek, 22. oktobra ob 20. uri: št- 3°3. Izgubljen prstan z žensko gla- Red B in izven — Hans Tie- Prodam rabljen štedilnik za Vo na Prešernovi ulici v Kra- meyer — Mladost pred sodiščem. 3000 dinarjev. Naslov v upravi nju naj vrne pošten najditelj gostovanje v Železnikih — H Kino »Storžič«, Kranj: 22. do Tiemeyer — Mladost pred so- 24. oktobra amer. barvni revij ski film »Na Rivieri,«; tedivk Sobota, 23. oktobra ob 20. uri: lista- Ugodno prodam krznen plašč (lisica), nizke športne čevlje št. 36 ter otroške škornčke iz filca za tri leta starosti —■ Cirče 99. Planinsko društvo Tržič otvar- proti nagradi v lekarno. diščem. Nedelja, 24. oktobra ob 16. uri: Matineja 24. oktobra ob 10. uri Izven in za podeželje _ Sidney »Pohlepneži«; tednik. 25. in 26. Howard — Pokojni Christopher Ja dne 24. oktobra 1954 svoje oktobra amer. film »Vohun«; Bean novourejeno in stalno oskrbo- tednik. 27. do 31. mehiški film Torek, 26. oktobra ob 20. uri: vano gostišče Brdo nad Ljub- »Vedno tvoja«; tednik. Predsta- Red A 'in jzven _ sidney Ho- nem- Dostop z motornimi vo- ve dnevno ob 16., 18. in 20. uri. ward _ Pokojni Christopher 7111 z glavne ceste proti Ljub- Prodaja vstopnic ob delavnikih Bean nem — Podbrezje — Posavec ter od 15. ure dalje, ob nedeljah Četrtek, 28. oktobra ob 16. uri: Pešpot iz Kovorja. Vabimo vse od 10. do 11. ure in od 14. ure Red c m ;zven _ Hans Tie- — solidna in hitra ter domača dalje. Matineja 31. oktobra ob meyer — Mladost pred sodiš-jem. postrežba 10. uri ameriški film »Najlepša Sobota> 30 oktobra ob 20. uri: leta našega življenja«. gostovanje v Kropi v Kultur- Kino »Svoboda«, Stražišče: 23. nem domu — Hans Tiemeyer — oktobra ameriški film »Vohun«. Mladost pred sodiščem. Predstavi ob 18. in 20. uri (na Nedelja, 31. oktobra ob 16. uri Kvalificirane ključavničarje, varilce in mizarje sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Eian, tovarna športnega orodja — Begunje pri Lescah. RAZPIS Zveza kulturno-prosvetnih društev radovljiškega okraja razpisuje vpis v pevovodski tečaj, ki bo pričel na Jesenicah z novem-Pozor! Nudim večji znesek kot brom in bo traial šest mesecev, brezobrestno posojilo za dozi- Pevovodski tečaj, ki se bo na-davo stanovanja v Kranju Sta- daljeval tudi prihodnjo sezono Planinsko društvo Trži* ob 10. uri »Vohun«. 25. in 26. oktobra mehiški film »Vedno tvoja«. Predstava ob 18. uri. Kino »Krvave«, Cerklje: 23. Železarna Jesenice obvešča javnost, da so uradne ure za zunanje stranke v personalnem oddelku (sprejem delovne sile, izdaja raznih potrdil in podobno) samo vsako sredo in četrtek od 10. do 12. ure in ne vsak dan kot do sedaj. sporedu samo danes). 24. okto- iZVen in za podeželje - Sidney novanj e bi se rabilo v prihod- |n bo trai.al predvidoma 3 leta, bra amer. film »Pohlepneži« s Howard - Pokojni Christopher "i*™ letu. Ponudbe na oddelek fcn?f?ffil. ■ Zaf*nl*)m- P„0f tednikom. Predstava samo ob Bean. »Glasu Gorenjske« pod »Mirna 18. in 20. uri. »Matineja 24. okt. stranka«. MALI OGLASI ^I°d^ trtvnik -/2h/ ve'ik' Brezje d. o. Kranj in dve par- Preklicujem izkaznico za kolo celi, veliki po 880 m2, Preddvor, štev. 354749, izdano na ime An- Naslov v upravi lista, ton Grašič, Huje 12. Mlado kozico saanske pasme Prodam dobrega konja. Tomaž za pleme, brez rog, kupi Janez Lombar, Babni vrt, p. Golnik. Razpet, Bistrica 6, p. Duplje. Iščem žensko za pomoč v go- Prodam kravo štiri mesece spodinjstvu dvakrat tedensko.— brejo, dobro mlekarico. Naslov Ponudbe poslati na upravo lista, v upravi lista. Poceni prodam brzoparilnik. Prodam ročni voz na dveh vodski tečaj na Jesenicah. Opara Franc, Orehek 64, Kranj, kolesih-cizo. Notar, Kranj, Hu- Zveza kult.-prosv. društev Kozjereje!, pozor! Sporočam, je 32. Radovljica čanje tečaja je brezplačno in se bodo tečajnikom izven Jesenic povrnili tudi prevozni stroški. Sprejemni pogoji: 1. kandidat mora biti član finega kulturno-prosvetnih društev, 2. kandidat mora uspešno o-praviti sprejemni izpit. Oni, ki imajo veselje do petja in vodenja pevskega zbora, naj pošljejo prijave na Pevo-