CENA 120 din — Leto XL — Št. 4 Kranj, petek 16. januarja 1987 LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ruleta se je zavrtela Pred novim letom so namestili avtomate tudi v druge svetlobne napise na Bledu. Med drugim se je zavrtela ruleta v reklami za igralnico« Dejansko se nič ne vrti. stran 3 5 Huda zima na Gorenjskem Štirje deli celovitega programa Če ne bi v tej primestni krajevni skupnosti že v minulem srednjeročnem obdobju uresničili smelih načrtov, bi kar težko verjeli, da je sedanji srednjeročni program realen. stran 4 Anouilhov Škrjanček kot zgodovinska prispodoba Predstava sodi med večje projekte jeseniškega gledališča. V njej sodeluje kar štirideset nastopajočih. Glavno vlogo Ivane Orleanske igra Mojca Višak. stran 5 ——— V leči ujeta podoba časa »Dobri stari časi« sevajo s fotografij in razglednic, razstavljenih v kranjski Mestni hiši. Na eni strani bogastvo, na drugi trdo delo, garanje v prvih »fabrikah«... stran 10: Se bo ponovilo leto 1952? Spomeniki, ki niso v čast se že sprašujejo ljudje, ki še pomnijo hudo zimo pred petintridesetimi leti, ko je darežljiva »mati narava« navrgla še občutno več snega l kot v teh dneh. Sneg, največ ga je zapadlo v ^°ci s srede na četrtek, je povzročil pravo obsedno stanje. T zJutraj so se sestali štabi ci-^hie zaščite in sprejeli ukre-*>e> kako naj bi zagotovili normalno delo in življenje. Direk-.°r, kranjskega cestnega podaja Bogdan Drinovec nam je cerej povedal, da cestni služ-?? spričo naporov, ki so jih vlo-f \ v pluženje cest, že zmanj-I uJe sape. »Zaenkrat so zaprte e tiste ceste, na katere so se .tožili plazovi ali le grozijo, onemogočijo promet, ver-'j^toio pa bomo morali zapreti so druge ceste in cestne ^-Seke, ker sproti 4q moremo odstranjevati no- mrtvi Tudi !_ ^uda zima pa ni le na Go-v«!| m v nas' državi, tem- Situin drugod |M) Evropi. V Velik' ^'"'taniji, denimo, je v minu- dneh zaradi mraza umrlo JMM ljudi, v Franciji deset. I timorske so v sredo poro-S**O vetru, ki je pihal tudi s hi-s*jo l.U) kilometrov na uro, in snem dežju. Avtomobilska ^ — do Razdrtega je bila zato 0 LT ^sta U'm d°zJu- Avtomobilska fcjj^kuj časa zaprta za promet. JftriS*tt* "•'•mere so bile tudi ob vozapadlega snega. V čiščenje cest je vključenih 46 naših vozil, okrog deset jih je v okvari. Največji problem so brisalci in motorčki za brisalce, odpovedujejo pa tudi preveč obremenjeni pogonski motorji. Naši delavci so na cestah z vozili neprekinjeno že dvajset ur, zelo so utrujeni, vendar zanje nimamo zamenjave. Neizkušeni vozniki se v takih razmerah ne bi znašli in bi prišlo do še večjih okvar na strojih.« V škofjeloški občini so bile včeraj opoldne zaprte ceste Trebi j a — Sovodenj, Sovodenj — Cerkno, Železniki — Zali log in naprej, Delnice — Čete-na ravan in še nekateri drugi odseki. Cestno podjetje Kranj je sproti lahko čistilo le ceste Kranj — Škofja ix)ka — Je-perca ter glavni cesti v Poljanski in Selški dolini do Trebije in Žirov oziroma do Železnikov. Na vseh štirih bencinskih črpalkah v občini so uvedli celodnevno dežurstvo, da se bodo lahko plužna vozila ob vsakem času oskrbovala /. gori vom. Šolarji so že včeraj, torej dan pred uradnim začetkom počitnic, končali pouk. Učenci iz osnovne šole Cvetku Golar-ja, ki so v šoli v naravi na Soriški plunini, so na varnem, imajo zadosti hrane in pri roki zdravnico, predvidoma pa se bodo vrnili domov v nedeljo prek Bohinja. Predsednik radovljiškega izvršnega sveta Pavel Žerov-nik je povedal, da sneg v občini ni povzročil hujših problemov. Težje je prevozna cesta v zgornji bohinjski dolini, predvsem med Staro Fužino in Je-reko, kjer je zelo ozka. Zaprte so ceste Gorje — Poljane in Zatrnik — Pokljuka, otežen dostop na glavno bohinjsko cesto iz vasi Ravne, Nemški rovt, Podjelje ter s Koprivnika in Gorjuš, oteženo pa je tudi obračanje avtobusov pri hotelu Zlatorog. V Upniški dolini so ceste ozko splužene in bodo verjetno morali promet na cesti Kamna gorica — Lipnica usmerjati tudi prek Podnarta. Občinski štab civilne zaščite je vsem šolam priporočil, naj same presodijo o tem, ali bo danes (v petek) še pouk ali ne. Načelnik občinskega štaba civilne zaščite Kranj Jelko Kacin je ob razmerah, ki so nastale po izdatnem sneženju, dejal: »V čiščenje cest bomo vključili tudi zasebne tovornjake, nakladalce in drugo koristno mehanizacijo. Vsem krajevnim skupnostim smo priporočili, naj očistijo tudi (Nadaljevanje na 7.adnji strani) J tre ž a šol na rešetu Lokalizem ali kaj več? jKranj, lr> januarja Do januarja traja razpravi o odlogu mre/.e srodnim sol Sloveniji za na: led nje šol leto. Gorenjskim šolam C*J** prostora /.a "21170 uren ^■največ v kovinarstvu in družboslovju, gojništvu. Utvetn tehnologiji, pošlo ftj°"finun< m dejavnosti, fet un''u '" tekstilni kon &r u'.'1 1/ osemletk bo prišlo PJližno 2»>()0 otrok, ki bodo imeli dovoli možnost i q Odločitev. UjjT^tvenib novosti predlog ^7<> ne prinaša. V primer javi 2 lanskim tazpisom povečuje število mest v trgovinski dejavnosti z 00 na 150, '< pušča skrajšani program gradbinca, naravoslovno-ma-tematični tehnologiji daje namesto 00 mest 120, tekstilni kemiji pa ravno tako oddelek več. * Medobcinsk i koordinacij ski odbor /.a usmerjeno i/o braževanje že nekaj let prav ne diha. In niti ni bilo treba, saj taksnih »bolečih« spre momb v mreži zadnjih nekaj let m bilo /daj pa iz Rado vlnee prihaja predlog, zaradi katerega se bo gorenjska koordinaciju dunes sestala. Ra-dovijičani predlagajo osamosvojitev poslov no-f i nun čne dejavnosti od kranjske šole in podvojitev oddelkov, obenem pa še nov turistični program v blejski šoli za gostinstvo in turizem. Ali zgolj oživljajo lokalne težnjo ali gre zu kaj več? Današnjo razpravo bo zato morala voditi samo kakovost pouka in dejanske potrebe združenega dela. H. Jolovčan Lovci bi radi svoj dom za sestankovanje, občasne razstave lovskih trofej in za shrambo uplenjenih živali, gasilci za spravilo orodja, opreme, avtomobilov in za občne zbore, mladinci za sestankovanje in prirejanje seminarjev, tečajev, političnih šol in zabavnih večerov, krajevne skupnosti za delo krajevne samouprave in za razvijanje društvene dejavnosti, člani turističnega društva za sestajanje, turistične pomenke in predavanja, za vrodajo spominkov ... Vsaka organizacija in vsaka skupnost bi rada imela svoje prostore in svojo streho nad glavo. Postavljamo in snujemo nove domove, pa čeprav je že zdaj veliko javnih, družbenih stavb slabo izrabljenih in četudi splošno družbeno razpoloženje ni najbolj naklonjeno gradnji negospodarskih objektov. Pogosto slišimo mladince, kulturnike, turistične delavce in druge, ko tarnajo, da nimajo svojih prostorov za sestankovanje in za organiziranje raznih dejavnosti — in to kljub temu da so šolske dvorane in učilnice domala vse sobote in nedelje proste, da gasilci nimajo vsak dan občnega zbora, da ima tovarna v domače m kraju imenitne prostore ... »Da, zgradili bomo nov dom, v katerem bomo organizirali pestro društveno dejavnost, prirejali dramske igre, glasbene večere, zanimiva predavanja, se v njem sestajali . . .,« so mi pripovedovali pred leti v eni od krajevnih skupnosti na Gorenjskem. Ko sem se pred nedavnim mudil z manjšo skupino v istem kraju, nas, začuda, niso peljali v njihov novi in lepi družbeni dom, temveč naravnost v gostilno — ne zaradi pijače in jedače, ampak iz preprostega razloga: ogrevanje doma je zamudno in drago. Pa ni tako le v tej krajevni skupnosti, temveč še kje. Veliko domov, zgrajenih z udarniškim delom in prostovoljnimi prispevki krajanov, z delavčevim, družbenim denarjem, je danes zanemarjenih in slabo vzdrževanih. V nekaterih se zelo malo dogaja ali skoraj nič; so le »spomeniki«, ki niso v čast njihovim gospodarjem — in družbi. c ZaplotniU Hura, počitnice so tu! V kot s torbicami, zvezki, ven s smučmi in sankami! — Foto: F. Perdan Kakovostnejša embalaža Skofja loka, 15. januarja — V Embalažno grafičnem podjetju so pred dnevi vgradili linijo proizvodnje transportne embalaže iz valovitega kartona. Naložba je stala 400 milijonov dinarjev. Proizvodna zmogljivost je vsaj za polovico večja, vendar zaradi tržnih omejitev ni bil prvenstveni cilj kolektiva, da takoj bistveno poveča proizvodnjo, ampak predvsem, da naročnikom ponu- di kakovostnejšo embalažo in večjo zanesljivost pri izpolnjevanju dogovorjenih rokov. Linija omogoča dvobarvni tisk in je že precej avtomatizirana. Sestavljena je iz naprave za krožni razrez materiala, ki je v veliki meri plod lastnih inovacijskih prizadevanj, iz novega dvobarvnega sloterja, ki ga je naredila Metalna in je prvi domači stroj te vrste v Jugoslaviji, iz šivalno lepilnega avtomata italijanske izdelave, ki so ga uspeli dobiti že tri mesece po sejmu v Dussel-dorfu, ter iz povezovalnega avtomata velenjskega Sipaka. H. J. Križaj bo v Wengnu drugi! Hudimano resni smo pri Glasu. Življenje okoli nas pa je tudi šegavo, zabavno, veselo. Zato'smo dve strani petkovega Gorenjskega gl|isa odprli življenju, ki je tudi okrogla stvar (če pa ni, ga velja kakorkoli že zaokrožiti). Na teh straneh boste poleg ua-gradne križanke in podlistka lahko prebirali šale in dovti-pe, svetovali bomo, kam, objavljali »čvek« iz domačih in tujih logov, raztegnili meh zabavnih in domačih ansamblov, napovedali borno vreme in športne izide. (Tokrat nekdanji znani gorenjski smučarji pravijo, da bo Križaj v VVengnu drugi). Skratka, šli se bomo razvedrilo s humorjem in satiro. Nu.š Jež je zdaj globoko zajel sapo in prišel na svoj račun. Da pa mu sapa ne bi pošla in da heca ne bi nikoli zmanjkalo, vas prosi, da mu pomagate. Pošljite mu šale, nasvete, predloge . .. Sodelujte! JO ljubljanska Danka Temeljna banka Gorenjske GULAŠ 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 16. JANUARJA 1987 ---— -t"------ PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Člani predsedstva republiške konference SZDL o poslanstvu plenuma Plenum naj ohrani širino duha in privabi mlade Ljubljana — Na minuli seji predsedstva republiške konference SZDL so razpravljali o 14. sklicu plenuma kulturnih delavcev OF na Bledu. Odprt dialog in sodelovanje vseh zavednih Slovencev, še posebej mladih. Člani predsedstva republiške konference SZDL Slovenije so na minuli seji razpravljali o lanskem blejskem plenumu kulturnih delavcev OF, o njegovem pomenu in poslanstvu. V živahni razpravi so nanizali tudi vrsto kritičnih misli in pobud. Predsednik Plenuma kulturnih delavcev OF France Štiglic je menil, da mora plenum ostati svoboden aktiv, saj bo le tako lahko ohranil širino duha in privabil mlade v svoje vrste. V prihodnje naj bi bila na plenumu tudi tema o kulturno-političnih odnosih v Jugoslaviji v luči temeljev programa OF. Zoran Polič je dejal, da je treba opredeliti vlogo kulture in kulturnikov v sedanjem času, ki je težja kot nekdaj, saj je sedaj veliko nemoralnega in protipravnega delovanja. Odločno je izjavil, da ni za nikakršno cenzuro, ampak za odprt dialog. Bogo Gorjan je sporočil, da so v borčevskih organizacijah o plenumu razpravljali brez obremenjenosti, želijo pa več tem o sedanjih problemih in več sodelovanja z mladimi. S pomlajevanjem se je strinjal tudi Tone Partljič, ki je poudaril, da morajo na plenumu dobiti besedo vsi zavedni Slovenci. Družba je pisana in misliti je treba tudi na to, da mladi mislijo drugače. Plenum se ne sme generacijsko in vsebinsko zapirati. Josip Vidmar je menil, da mora kulturni plenum med drugim voditi zamejske Slovence k jasni zavesti, da so pripadniki našega naroda in da to hočejo tudi ostati. Opozoril je na težavno stanje na Koroškem, kjer je problem z založbo Drava. Ciril Zlobec je bil za to, naj bi plenum kulturnih delavcev OF obravnaval dileme sedanjega časa tako, kot je med vojno odgovarjal na tedanja žgoča vprašanja. Jože Smole je menil, da bi si morali bolj prizadevati, da bi se del slovenske pameti vrnil nazaj v dornovino, v plenumu naj bi aktivno sodelovali mladi. Za mlade se je zavzel poleg drugih še Matjaž Kmecl in dejal, da plenum ni bil dovolj odprt in da so bili najmlajši udeleženci že kar precej stari. Vsevprek govorimo o besedi mlade generacije, a dialoga z njo ni. Kulturnim delavcem je treba dati besedo, a ne le v okviru posameznih institucij. Tone Anderlič je razočarano pripomnil, da v Sloveniji in Jugoslaviji postaja že stereotip, da je vse, kar mladi mislijo, nasprotno od bratstva in enotnosti. Jože Osterman je označil blejski plenum za kritičen in poglobljen razmislek o slovenski usodi, ki se je zavzel za razvoj demokratične in moderne družbe. Čutijo se zapostavljene Kranj, decembra — V soboto, 20. decembra, so se na letnem zboru v Kranju zbrali gorenjski borci skupnosti brigad, ustanovljenih v Sovjetski zvezi. Kot že tolikokrat so tudi to->----_v_,_. .i: x^ ,,nAnn nrobleme. Najbolj jih bo- li, da tisti borci, ki so bih ze pred 9. septembrom l^Hotia čini Rdeče armade, nimajo priznanih dvojnih let tudi za ta čas in ne uživajo bonitet iz tega naslova. Zato imajo, na primer, tudi nižjo pokojnino. Zapostavljene se čutijo tudi pri podeljevanju odlikovanj za udeležbo v našem boju. Dogovorili so se, da se bodo 12. aprila 1987. leta v kar največjem številu udeležili proslave v Sidu v Sremu, kjer bo odkrit spomenik vsem padlim na sremski fronti. Opozorili so tudi, da naj predsedstvo skupnosti pošlje na zvezni odbor natančne sezname padlih z gorenjskega območja, da bi bila na spomeniku zagotovo napisana vsa imena padlih. Na tem zboru so izvolili tudi nov pododbor za gorenjsko regijo. Zanimiv kviz — V četrtek, 8. januarja, je bil v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju že tradicionalni kviz, ki so se ga udeležili mladi iz doma učencev Ivo Lola Ribar, osnovne organizacije mladine Zlato polje in učenci osnovne šole Franceta Prešerna. Odgovarjali so na vprašanja iz statuta krajevne skupnosti, požarne varnosti in iz zgodovine NOB, s poudarkom na dogodkih v Udinem borštu. Vprašanja so bila težka in marsikateri od odraslih, ki mislijo, da so v krajevni samoupravi doma, bi ob njih le zardevali. Zmagali so učenci osnovne šole Franceta Prešerna — Foto: D. D. 'oMMGLAS HENRIK PETERNELJ, predsednik kranjskega izvršnega sveta Veliko naložb, veliko problemov Radovljiška stanovanjska zadruga ima 814 članov Za zadružnike Kranj, 14. januarja — V industriji bodo lanske naložbe začele dajati rezultate, veliko pa je novih. Izjemno pozornost namenjajo cestam, niz naložb jih čaka tudi na področju družbenih dejavnosti, več vprašanj še ni rešenih. »V industriji je letos predvidenih veliko naložb?« »Rezultate bodo začele dajati lanske naložbe. Omeniti velja predvsem Ikos, Gorenjski tisk in Telematiko, kjer pri telefonskih centralah Iskra 2000 načrtujejo znatno večji izvoz in dohodek, ki bosta pospešila uresničitev naložbe v javne digitalne telefonske centrale sistema 12/40. Investicijski program zanje je že v banki, vreden je 22 milijard dinarjev. Nove naložbe predvidevajo tudi v Savi v vrednosti več kot 20 milijard dinarjev. Zagotovile bodo njeno kasnejšo poslovno uspešnost. V Iskri Kibernetiki, Iskri Ero, Iko-su, Eksotermu, Ibiju in Tekstil-indusu pa predvidevajo vlaganja v tehnološko posodobitev, torej v kakovostnejše izdelke in zmanjšanje fizičnega obsega dela, v Tekstilindusu, denimo, računajo na 8-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih.« Zagon v nove naložbe je v Kranju izredno velik in prav je tako, saj moramo ne glede na težke čase posodobiti našo industrijo, da bo lahko izvažala še več. Letos računamo na 3,5-do 4-odstotni porast fizičnega obsega proizvodnje, pri izvozu pa kar na 15-odstotno povečanje prodaje na Zahod. Lanska zunanjetrgovinska menjava je bila po dolgih letih pozitivna, vendar pa se je odvijala na nižji ravni kot prejšnja leta. Zato upravičeno pričakujejo tolikšno rast izvoza, seveda tudi zaradi naložb.« »Veliko pozornosti namenjate cestam?« »V cestno-komunalni skupnosti smo se poleg rednega programa dogovorili z gospodarstvom o dodatni prispevni stopnji v vi- Spet o blejski obvoznici Radovljica, 16. januarja — Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica bo na današnji seji obravnavalo problematiko o blejski cestni obvoznici, v ponedeljek pa DOSlct U njej it« iig v 1 i —~ skupni seji še predsedstvo občinske konference SZDL in družbenopolitični zbor radovljiške občinske skupščine. Glavna razloga, da bodo ponovno obravnavali problematiko o blejski obvoznici, sta po mnenju sklicateljev sej v nekaterih primerih enostransko obveščanje javnosti in sklep sveta za varstvo okolja pri predsedstvu republiške konference SZDL, da bo s pomočjo pristojnih organov in strokovnih ustanov pretehtal postopke, zakonitost in strokovnost. Kot je zapisano v izhodiščih -o raT.nravo na skupni seji družbenopolitičnega zbora in predsedstva občinske konference SZDL, je v napore za preprečitev gradnje obvoznice vključena le manjšina, in to tista manjšina, ki je neposredno prizadeta. Zbiranje podpisov pa ima namen prikazati množico, ki spontano nasprotuje gradnji. C. Z. Preskrba z vodo in čistilne naprave Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiču Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudsku pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), ( copoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volrjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplo-tnik (kmetijstvo, Radovljica), I^a Mencinger (kultura), Darinka Se-dej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja I .oka. kronika), Jože Koš-njek (notranja politika, šport), Dušan Humor (š,>ort), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija). Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Nar.o<> ftlovMIM llTOCil dansko izkaznico, tako da delavec pravzaprav sploh pomislil ne bo, ali bi vstopil v sindikat ali ne. Ali pa je morda resnica drugačna? Da kljub lepi predstavitvi in obljubam <> lepšem življenju, ki da ga omogoča članstvo v sindikatu, delavci le ne verjamejo, da je res vse tako. In tam, kjer je pač zavest prekratka (ker se samo neosveščen delavec ne vpiše v sindikat), je treba uporabiti palico in ga udariti tam, kjer najbolj boli. To je pri stanovanju. Torej imas na razpolago le dvoje. Ali se vpišeš v sindikat in boš dobil kredit, ali pa se ne boš in rešuj stanovanjsko vprašanje, kakor hoces. Pomembno je le, da prispevaš v sklad. O tem, da je včlanjenje v družbenopolitične organizacije prostovoljno, ker so drugače kršene osnovne ustavne pravice občana in delavca, o tem pa očitno ne v obrtnem /druženju ne \ občinskem sindikalnem svetu ne razmišljaj.. Kot ne razmišljajo tudi o tem, da funkcijo sprejemanja v sindikalno organizacijo opravljajo kadrovske službe \ DO kar mimogrede Važno je le, da se steka članarina. C"e bi članek pomenil le posamezna razmišljanja obrtnikov, niti ne l)i bilo \ redno razmišljati o . sem skupaj. K- V škofjeloški občini je za dokončanje ceste Trebija—Žiri na dobrih treh kilometrih predvidenih za letos 800 milijonov dinarjev. Približno še toliko pa bi veljale obnove cest Lipan—Tes-nar, Puštal—Sora, Davški most—Davča, Poljane—Javorje in Dorfarje—Crngrob. Gre seveda za posamezne odseke. Osnutek plana še ni bil obravnavan, v občini pa zbirajo 1,8 odstotka iz dohodka. • Prva etapa Bistrica—Loka V tržiški občini, kjer zbirajo dodatno 2 odstotka iz dohodka, je osnutek plana za obnove regionalnih cest v razpravi. Načrtovano je nadaljevanje obnove ceste Tržič—Podljubelj, prva etapa obnove Bistrica—Loka, obnova ceste v Jelendol, tretja etapa del na cesti v Gozd, obnova ceste v Leše in druga etapa obnove ceste v Lom. Ta dela so ocenjena na 304 milijone dinarjev. • Zdaj še ni moč reči kaj več kot to, da je 5 milijard (novih) dinarjev, kolikor je na grobo ocenjen vreden ta program, velika vsota. Še manj je zdaj znanega o občinskih cestah. Na nekaj pa se velja spomniti. Andrej Levičnik, predsednik skupščine Skupnosti za ceste Slovenije, je konec minulega leta na gorenjskem posvetu v Kranju ocenil, da bodo morale biti regionalne ceste — ne glede na to, pod čigavo pristojnostjo bodo — obnovljene tako, kot je to bilo sprejeto in zapisano v občinskih srednjeročnih programih. Če pa je tako, potem so ti programi r»«jbrž i.xz pi ecej realni. A. Žalar Razdrobljeni nimajo prihodnosti Kovinska predelava se bo združila Pšenice, 15. januarja — 2e več kot deset let si na Jesenicah prizadevajo, da bi združili kovinsko predelovalno industrijo, ki naj J se deloma povezala tudi z Železarno Jesenice Prizadevanja, da bi se v jeseniški občini združila kovinskopre-^ovalna industrija (Kovin, Kovinar, KOOP Mojstrana, KLIM in {^sno-galunterijski obrat) so že zelo stara. Vsi dosedanji napori so bili brezuspešni, čeprav so ustanovili že več delovnih skupin, ki naj 'pripravile natančne razprave o združitvi in nakazale vse predno-sti združevanja kovinske predelovalne industrije. . Zdaj so ustanovili delovno skupino, ki nuj bi po sklepu izvršne-^'"Sveta jeseniške občine ponovno opredelila položaj in možnosti za družitev te industrije, ki razdrobljena občitno na Jesenicah nima Drave prihodnosti. Vsi iščejo programe, ki nimajo velikega ekonom- j^montovi svetlobni avtomati popestrili Bled Huleta se je zavrtela gM, 17. januarja — Čeprav je bila glavna blejska ulica (mimo Par-I*) ponoči vedno dobro osvetljena, »goreli« pa so tudi številni svet-!*Jj*ll napisi, je bila za Klmontove delavce, ki imajo z izdelovanjem °v|stnih napisov že desetletne izkušenje, preveč mrtva. V devet-^jst svetlobnih napisov so namestili avtomate — in reklame so jth/ele«; napisi utripajo, črke in besede se prižigajo druga za dru- skega učinka, razdrobljeni so in nemočni in se otepajo z raznih proizvodnih in drugih težav. Najhuje pa je, da so investicijsko bore malo sposobni, kar jim onemogoča modernizacijo, brez katere pa tudi jeseniška kovinska predelava nima možnosti za razvoj. Program združitve ugotavlja več prednosti, predvsem v povezavi z najbližjo Železarno. Če bi se končno le uspeli dogovoriti in združiti, bi si morali med drugim razdeliti program dela. V Kovinu naj bi se bolj usmerili v konstrukcijo in razvoj, ostala pa naj bi orodjarna, prototipna delavnica, strojna obdelava, ključavničarstvo in del kovinske galanterije. V KOOP-u v Mojstrani naj bi se ukvarjali s kovinsko galanterijo s toplotno obdelavo za vse proizvode v bodoči združeni delovni organizaciji. V temeljni organizaciji Kovinska predelava jeseniškega Kovinarja naj bi razvili program žic z vsemi potrebnimi tehnološkimi operacijami, Lesnogalanterij-ski obrat pa naj bi nadaljeval dosedanji program in uvajanje novih proizvodov za izdelke v delovni organizaciji. Nihče ne dvomi v prednosti takšnega povezovanja in v prihodnost enovite delovne organizacije kovinske predelave na Jesenicah, saj razdrobljeni ne znajo izkoristiti niti prednosti bližine surovinske baze z Železarno. Vendar je zamisel že tako stara in že tolikokrat propadla — tudi na referendumih — da bo treba res veliko vztrajnosti, trdega dela in prepričevanja, da se bo kovinska predelava vendarle /.družila. D.Sedej Zavrtela se je indi ruleta v reklamni tabli blejske igralnice. j£t poleti SO v reklamo, ki vabi * sladoled, vstavili svetlobne j^toniate: odtlej se na (narisa eni) sladoledu izmenoma priži j*io lonček, prva kepica, druga i tako naprej, Pred novim le v^ so namestili avtomate tudi I^Uge svetlobne napise na Ble iS med drugim se je zavrtela c ruleta v reklami /,a igralni Dejansko se prav nič ne vrti, ^ le za spretno optično prova ^lejske gostinsko-turisl Ične iBanizacijo so doslej že odkupi pečino o devetnajstih svetlob avtomatov, kolikor jih je Kl-\^°nt vstavil za predstavitev no- |iSti Pomočnik direktorja ble| b*8a Elmonta Lado Kersnik iz tj^4°vljice j«' povedal, da avto ti jj^ti n nas ne, le da gre v tem prijmu /a rešitve, ki bodo omogoča 'UA)C m hitrejše odpravljati napuk, zamenjavo avtoma Vjl 'n podobno. Za vstavitev pr-Avtomatov v blejske svetlob jju zapise so se odločili nato, da ^Ud ^° lahko preskušali in H^orovali tudi v slabih vre tkJ, kih razmerah — pri minus teet stopinj pod ničlo, v dežju m iiegu in du jih to vse skupuj ne bo preveč stalo. Avtomati, kot kaže zdaj, dobro prenašajo vremenske neprilike: nupisi utripajo, se prižigajo izmenoma, delajo po določenem programu, »naredijo« sliko (primer rulete). Naslednji korak so računalniško vodeni semaforji, nu katere bo mogoče izpisati poljubno spo ročilo. V Llmontu so se nu pobudo smučarskih delavcev lotili tudi takšne nuprave — semaforja, podobnega tistemu, kakršnega si je planiski komite sposodil od prirediteljev sarajevskih olimpijskih iger za zadnje svetovno p-vonstvo v smučarskih poletih. Takšne semuforje videvamo tudi ob nogometnih (in drugih športnih) igriščih, vendar bo prednost Klmontovega v tem, da bo prenosen in se ga bo dalo voziti s tekme na tekme in da bo mogoče nanj gledati tudi s slab sih zornih kotov /,a semafor imajo že prvo naročilo, prvega (poskusnega) pa bodo postavili kar na tovarniškem dvorišču, da bodo lahko sproti spremljali njegovo delovanje. C. Zaplotnik Nov vzdrževalni obrat Gorenjske predilnice Manj odvisni od uvoza strojev Škofja I oka, 14. januarja — V Gorenjski predilnici so spravili pod streho novo stavbo centralnega vzdrževalnega obrata, ki so ga začeli graditi maja luni. Gradnja jih je slala 297,8 milijona dinarjev, od tega vzdrževalni obrat 181,5 milijona, zaklonišče 45,1, stolp in pisarna 57,2 ter vratarnica z vhodom 1J,9 milijonu dinarjev. Predvidevajo, da bodo večino obrata dokončali letos. Ko bo dograjen, bo v njem 1858 kvadratnih metrov de lovnih površin. V pritličju bo-sta strojna in mehanična delavnica, prostori za lakirnico, kalilnico in vzdrževanje transportnih sredstev, v nadstropju pa elektro delavnica, jermenarna in brusilnica valjčkov, garderoba, sanitarije, priročno skladišč, prostor za tehnologe, konstrukcijo in vodstvo obrata. Ko se bodb vzdrževalci iz sedanjih pretesnih prostorov preselili v novi obrat, bodo ob popolnejši kadrovski zasedbi lahko razširili delovni pro- gram. Razmišljajo o izdelavi strojne opreme in rezervnih delov tudi za zunanje kupce, ne le za lastno tovarno. Da je razmišljanje pravo, so delavci vzdrževalnega obrata že dokazali z izdelavo nakladal-no-rahljalnih strojev v trgal-nici, dvojilke v sukalnici, na-vijalnih in kosmatilnih strojev, rahljača in drugih strojev. Najpomembneje pa je, da se bodo v Gorenjski predilnici z novim obratom lahko postavili na bolj samostojne noge in postali manj odvisni od uvoza strojev in rezervnih delov. H. J. Mikulić sprejel naše poslovneže v tujini Gre tokrat zares? Razgovor Branka Mikuliča, predsednika jugoslovanske vlade, z našimi poslovneži v tujini zelo odmeva. Spet veliko govorimo o malem gospodarstvu, seveda ne prvič. Tokrat pa kaže, da za Mikuličevimi besedami stoji trdna volja. Kaj je torej Mikulić v ponovoletnem pogovoru obljubil našim poslovnežem v tujini in s tem seveda posredno tudi domačemu drobnemu gospodarstvu? Občinski birokraciji, ki je doslej krajšala ali daljšala čas za pridobitev obrtnega dovoljenja, bržkone ne bo všeč, ker bo morala prosilcu jasno odgovoriti v štirinajstih dneh. Postavili naj bi torej zelo kratek rok, v katerem naj bi bodoči obrtnik dobil dovoljenje in odgovor, kje lahko postavi novo obrtno delavnico. Občine, ki bodo znale in zmogle pohiteti, bodo torej lahko privabile več zdomskega denarja. Marsikje namreč danes pravijo, kakor denimo v Radovljici, da je urejena in pripravljena parcela za obrtno delavnico tako draga, da si jo domačini težko privoščijo in da pridejo v poštev predvsem za zdomce, ki so z delom na tujem privarčevali devize in morda tudi že nakupili stroie. Ta hitrost pa seveda ni vse in dovolj. Mikulić je obljubil tudi izenačitev vlaganj rojakov iz tujine z vlaganji tujcev v naši državi. Nadalje enoten in trden davčni sistem v vsej državi, in potemtakem večjih razlik med občinami ne bi smelo biti. Napovedal je gibčnejšo kreditno politiko. Zagotovil je tudi nespremenljivost določil v pogodbah, torej poslovanje po pogojih, zapisanih v njih. Skratka razmere, v katerih dnevna politika ne bo poslabševala prvotnih pogojev gospodarjenja. Avtoriteta, s katero je Mikulić stvar zagotovil jugoslovanskim poslovnežem v tujini, navdaja z upanjem tudi sicer previdne gospodarstvenike s področja malega gospodarstva v domovini. Kajti ne gre samo zato, da bi od rojakov zmamili devize, ki se zdaj nabirajo v tujih bankah ali pa prelivajo v drage avtomobile in hiše. Zdi se, da za Mikuličevimi besedami stoji trdna volja, da bi pri nas končno le uredili položaj drobnega gospodarstva. Do te mere seveda, da bi dosegel delež v celotnem družbenem proizvodu, kakršnega si želimo. Drugače povedano, delež zasebnih in družbenih obratov drobnega gospodarstva v celotnem gospodarstvu je daleč od želenega, večji pa bo le, če bodo razmere takšne, da se bo zasebnemu in družbenemu sektorju splačalo rasti. Obljube predsednika vlade spremljamo doma s prislovično previdnostjo, ki je značilna za podobne dogodke. Marsikdo dodaja, da bomo prepričani šele, ko bo stvar stekla. Vendar nas tokrat le navdajajo z občutkom, da gre zares. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Vse za umetni dež Kmetijsko industrijski kombinat v Bečeju je s svojimi 16 članicami vložil dveletno akumulacijo, več kot milijardo dinarjev, v gradnjo namakalnega sistema za 2.670 hektarov zemljišč. To je le prva stopnja gradnje, do leta 1990 pa nameravajo namakati 5.300 hektarov. V zadnjih dveh letih sta bila za gradnjo tega sistema porabljeni že dobri 2 milijardi dinarjev. Dela potekajo po načrtih in umetni dež naj bi že letos orosil 2.670 hektarov. Doslej so namakali že 4 tisoč hektarov, do konca tega srednjeročnega obdobja pa naj bi torej skupaj blizu 10 tisoč hektarov. Namakanje bo omogočilo pobiranje dveh letin in s tem bo podvojilo pridelek živinske krme, dosegli pa naj bi evropsko raven prireje mesa, ki znaša več kot 1.500 kilogramov na hektar. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Stana Jereb, poslovodkinja trgovine na Godešiču Trgovk, kakršna je Slavka, ni veliko Godešič, 13. januarja — »Šele mesec dni sem poslovodkinja. Nehvaležno je prevzeti posel za Slavko Drol, ki je cela tri desetletja vodila trgovino, bila v njej od dneva do noči in ustregla vsaki želji kupcev. Ogromno je naredila tudi za to, da so Godešani jeseni namesto premajhne klasične poslovalnice dobili novo, svetlo, prostorno trgovino. Vesela sem, da bo Slavka tudi potem, ko gre spomladi v pokoj, še pripravljena pomagati,« je dejala Stana Jereb. Čeravno stari in novi vodja običajno ne gresta skupaj, se Stana in Slavka odlično ujameta. Stana, doma iz Zminca, prizna, da se mora še marsičesa naučiti, da pa priljubljenosti, kakršno uživa med domačini njihova Slavka, gotovo ne bo nikdar dosegla. »Trgovk, kot je Slavka, danes ni več veliko,« pravi. Nova samopostrežna trgovina je za Godešane velika pridobitev, čeprav se zdi, da je zdaj še malce prevelika. Veliko se jih namreč še ustavlja po nakupih spotoma v Loki, ko gredo z dela, medtem ko v domači trgovini kupujejo v glavnem gospodinje in upokojenci. S pestrejšo ponudbo, na primer galanterije, cenejše trikotaže in podobnega blaga, bo treba privabiti več kupcev. Prostora je še dovolj neizkoriščenega, le novih polic bo treba. »V godešiško trgovino sem prišla iz Konzuma na loškem Spodnjem trgu, kjer so imeli ogromno prometa. Morda se mi tudi zato tu zdi še bolj prazno. Prepričana sem, da se s podobnimi težavami srečujejo vse podeželske trgovine, da pa se bo s pestrejšo ponudbo hli.ga, a brez obremenjujočih pretiranih zalog, vendarle dalo ustvariti nekaj več prometa. Naloga vsekakor ne bo lahka.« Stana Jereb tudi meni, da bi morala biti prodajalna odprta vsaj do šestih zvečer, ne samo do štirih. Potem bi večkrat prihajale tudi gospodinje, ki sicer po delu hitijo domov za štedilnike. 'm*■ --—- . ^ H. Jelovčan GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 16. JANUARJA 1987 KRATICE PO GORI V programu imajo ureditev trga — Ureditev trga v Kropi in okolice pri spomeniku je predvidena v srednjeročnem programu krajevne skupnosti do 1990. leta. O tem se v Kropi pogovarjajo že dalj časa, vendar sedanjemu vodstvu krajevne skupnosti te naloge ni uspelo uresničiti. Zato bo to delo novega vodstva, ki naj bi ga v kratkem izvolili. — A. 2. Voda na Blejski Dobravi in v Kranjski gori Blejska Dobrava — Najhujše probleme s pomanjkanjem vode so v jeseniški občini že rešili, nazadnje na žirovniškem območju, kjer so zgradili novo vodovodno omrežje za Žirovnico do Rodin. Na ta vodovod naj bi se priključilo tudi območje Blejske Dobrave, kjer v poletnih mejecih stalno primanjkuje vode. Vodovod Jesenice je pripravil načrte za priključitev Dobrave na vodovod Završnica za letošnje leto. Tudi v Kranjski gori je primanjkovalo vode zaradi gradnje novih hotelov, zato je gradbena operativa jeseniškega Gradbinca morala zgraditi vodni rezervoar za 150 kubičnih metrov. D. S. Nova žičnica in kamp Mojstrana — V jeseniški občini se zavedajo, da morajo v naslednjih letih dati več pozornosti planinskemu, klimatskemu, kmečkemu in lovskemu turizmu ter v ponudbo Kranjske gore vključiti tudi sosednji Gozd Martuljek in Mojstrano. V Martuljku Petrol že gradi nov hotel, kar bo za kraj velika turistična pridobitev, v Mojstrani pa načrtujejo, da bodo še razširili smučišče in postavili novo vlečnico. Zaradi planinskega in drugega turizma naj bi v Mojstrani začeli graditi avtokamp z ustrezno infrastrukturo. D. S. Gasilsko društvo Besnica Besnica — Gasilsko društvo Besnica je lani dogradilo dva vodna bazena — dokončali so ga v Zabukovju in v Zg. Besnici. Z njima bodo ta predel oskrbeli z dodatnimi zalogami vode v primeru požara ali pomanjkanja ali slabe preskrbe z vodo. Člani operative, pionirji in mladinci so sodelovali na občinskem gasilskem tekmo: ekipe fonlrjevTTiffllfl^^ silskem kvizu. Ekipa starejših pionirjev je osvojila tretje mesto in pokal. Ob krajevnem prazniku so razen vrtne veselice priredili tudi sektorsko vajo s prikazom intervencije v primeru večjega požara. Vaje se je udeležilo sedem sosednjih društev. Znanje so uporabili s pridom na nekaj intervencijah, ko je oktobra gorelo na besmškem področju, vendar so nastale požare uspešno brez večje škode pogasili. Organizirali so izlet v Belo krajino z ogledom gasilskega muzeja v Metliki. Začeli so akcijo za nabavo novega gasilskega vozila, ker je staro dotrajano. D P Dve gasilski društvi v Podnartu Podnart — Že nekaj let v Podnartu uspe no deluje Industrijsko gasilsko društvo LIP Bled — obrat Podnart. Letos pa bodo ustanovili tudi prostovoljno gasilsko društvo. Iniciativni odbor za ustanovitev društva je 8. januarja sklical vse krajane, ki so podpisali izjavo za članstvo v društvu. Na sestanku so sestavili osnutke kandidatnih list za upravni in nadzorni odbor ter za ko misijo za SLO in DS. Obravnavali so tudi predlog programa društva in potrdili osnutek statuta. Sklenili so, da bo ustanovni občni zbor prostovoljnega gasilskega društva Podnart v ponedeljek. 2. februarja, ob 18. uri v domu kulture v Podnartu. C R Popravilo in obnova cest Jesenice — Po programu naj bi letos v jeseniški občini začeli graditi obvoznico Kranjska gora—Jasna, nadaljevali naj bi dela na cesti proti Radovni in na cesti proti Vratom, kjer bodo asfaltirali najbolj kritična mesta. V programu je tudi obnova ceste na odseku Most čez Savo na Lipcah, med lokalnimi cestnimi odseki pa pridejo na vrsto Planina pod Golico—Gola peč, nadaljevanje del na cestah proti Javorniškemu in Jeseniškemu rovtu ter na občinski meji na Rodinah. D. S. ■TOŽltO KNJIGO, PROSIM Neočiščen most Nasproti Mlekarne v Čirčah vodi čez cesto most proti Delavskemu mostu. Ta most je namenjen samo pešcem. Ko zapade sneg, ga nihče ne očisti. Iz Čirč cesto preorje orač iz krajevne skupnosti Čirče, iz kranjske smeri pa delavci komunale ali Cestnega podjetja, vendar pa na mostu sneg še vedno ostane. Prav bi bilo, da bi ga pozimi nekdo vsaj toliko odkidal, da bi šli najmlajši iz Čirč lahko v šolo na Planino. Ivan Petrič, Kranj Pošta, telefon in cesta Napačna je bila lanska objava v Nedeljcu, da se pošta na Pokljuki izgublja zaradi pomanjkanja kažipotov in markacij. Zaradi te neurejenosti oziroma nereda se izgubi kvečjemu kakšen turist. Pošta pa se izgublja, ker pride vreča s pošto v Šport hotel na Pokljuki, potem pa tam največkrat tudi obleži. Razumljivo je, da hotelski uslužbenci ne morejo biti poštarji. Ker pa je na Pokljuki (Goreljku) okrog 120 počitniških hišic s številkami in 20 počitniških domov, ki ima vsak svoje ime, bi vsaj v sezoni pošta morala trikrat na teden poskrbeti za dostavo. Prepričan sem, da bi se pošti to bolj splačalo, kot pa plačevanje hotelu za dostavo pošte na Pokljuki. Druga težava na našem območju je, da nimamo javne telefonske govorilnice. Tako turisti kot domačini smo odvisni od telefona v hotelu in največkrat tudi od dobre volje zaposlenih. Precej nevšečnosti pa nam dela tudi cesta-vpadnica na Goreljek. Od hotela do spomenika je cesta že lep čas trasirana, vendar pa pozimi ni nikdar prevozna. Ob morebitni nesreči, ko nimamo telefona in urejene ceste, je pomoč praktično nemogoča. O tem je bil govor tudi na občnem zboru turističnega društva in novo vodstvo si je zadalo nalogo, da bo skrbelo in se zavzemalo za razvoj turizma na Pokljuki Upamo, da se bodo rešili tudi ti problemi, ki imajo nedvomno precej skupnega s turizmom na Pokljuki. ( H. Krajevna skupnost Kokrica Štirje deli celovitega programa Kokrica, 15. januarja — Če ne bi v tej primestni krajevni skupnosti v kranjski občini že v minulem obdobju uresničili nekaterih precej smelih načrtov, bi kar težko verjeli, da je sedanji program do leta 1990 realen. Poleg nekaterih komunalnih del, ki se jih nameravajo lotiti s prispevkom, nekaterih pa s prispevkom in prostovoljnim delom (pri čemer računajo tudi na pomoč združenih sredstev), je pomemben cilj postopno urejanje centra in širšega rekreacijskega območja. nulem obdobju veliko narejenega. Vendar pa je zdaj tudi program do leta 1990 precej obširno zastavljen in bo prav gotovo tudi dokaj zahteven. Če ne bi že do zdaj dokazali, da so sposobni v krajevni skupnosti veliko tudi sami narediti, bi kar težko verjeli v uresničitev. »Celoten program je razdeljen na štiri dele,« pravi Lojze Dežman. »V redni dejavnosti so javna razsvetljava, urejanje parkov, nasadov, pokopališča in kulturnega doma ... Zahtevnejše so akcije, ki naj bi jih sami financirali. To je letos gradnja telefonskega omrežja na Kokrici, Mlaki in v Bobov-ku, kjer naj bi dobili 250 novih priključkov. Druga velika akcija pa je gradnja omrežja za kabelsko televizijo na območju Mlake. V zvezi s tem pa so že tudi razmišljanja, da bi jo čez čas uvedli v celotni krajevni skupnosti.« Še najbolj jih skrbi tretji del programa, po katerem naj bi del denarja (in prostovoljno delo) prispevali krajani, del pa naj bi dobili iz združenih sredstev. V tem programu je asfaltiranje makadamskih ulic na Kokrici in Mlaki, ureditev mostu v Bobovku, ureditev avtobusnih postajališč v Bobovku in Srakovljah in gradnja javne razsvetljave v Bobovku in Ilov-ki. /v zdaj pa razmišljamo tudi o tistem (zadnjem) delu programa, ki bo najbrž prišel na vrsto proti koncu obdobja. To sta cesti skozi Srakovlje in s Kokrice v Ilovko, ureditev prostora in okolice doma. ob- Z ureditvijo Ceste na Rupo in podaljška proti sedanjemu križišču z odcepom na avtocesto in Golnik bi na Cesti na Brdo nastalo glavno križišče, ob sedanji trgovini pa prostor za postopno ureditev centra. V razpravah o programih, delu in življenju v krajevnih skupnostih je včasih slišati mnenje, morda celo očitek, da imajo v mestnih krajevnih skupnostih (pa naj bo to kjerkoli) rešene skoraj vse komunalne probleme, na podeželju pa jih morajo reševati s samoprispevki, prispevki in prostovoljnim delom. Krajevna skupnost Kokrica pri Kranju je tako blizu mesta, da bi bila lahko že mestna krajevna skupnost, vendar pa tudi zaradi različnih prostovoljnih akcij in prispevkov nekako ne sodi v območje mestnih krajevnih skupnosti. V naseljih Kokrica, Mlaka, Bobove k, Ilovka, Srakovlje in Tatinec je okrog tri tisoč prebivalcev. Nekaj je obrtnikov, še manj pravih kmetij, večina pa je zaposlenih v kranjskih delovnih organizacijah. V kulturnem domu na Kokrici imajo le- (Jl) UVlil 14«.w organizacij. Čeprav mladi v svoji organizaciji niso najbolj delavni, pa so zelo prizadevni v nekaterih društvih. Še posebno velja to za športno društvo z različnimi sekcijami in turistično društvo, ki skrbi za folkloro, deloma pa tudi za kulturno društvo in Rdeči križ. Slednja je kot organizacija — poleg gasilcev — zelo delavna. V zadnjih nekaj letih so v krajevni skupnosti s prispevki«, prostovoljnim delom in tudi s pomočjo združenih sredstev v občini uredili dvorano in prostore nad njo, zgradili telefonsko omrežje v Srakovljah, Ta-tincu in delno na Mlaki, urejali kanalizacijo in ceste na Mlaki in v Bobovku, postopoma širili javno razsvetljavo, zgradili mrliške vežice in uredili spominski park s spomenikom. Sedanji predsednik sveta krajevne skupnosti Ix>jze Dež- -----—--■••.»-» A <. io Ki \i\ \i m i - Lojze Dežman, predsednik sveta krajevne skupnosti nova najstarejšega vodovodnega omrežja, ureditev ceste na Rupo s pločniki in postopna gradnja bodočega centra na območju sedanje nove trgovine.« Ureditev tega centra po mnenju vodstva krajevne skupnosti ne bi smela biti tako težavna. Z razširitvijo Ceste na Rupo in ureditvijo sedanjega podaljška proti križišču ceste na Golnik bi rešili glavno križišče s Cesto na Brdo. Če bi uredili še 500 metrov dolg odsek do priključka na avtocesto (z javno razsvetljavo), bi bodoči center s parkirišči, pošto in banko ob sedanji trgovini lahko kmalu zaživel. Zahtevnejša pa bo izvedba rekreacijskega programa ob obeh bajerjih v Bobovku (zaradi kanalizacije in zdaj še netočnih opredelitev) in ureditev rekreacijskega prostora s tekaškimi programi v spominskem parku v Udi-nem borštu. Vendar pa v krajevni skupnosti od te zamisli ne nameravajo odstopiti, posebno še, ker bi potem to območje lahko služilo tudi rekreaciji prebivalcem Kranja. ... a .i> ■ . A. Zalar Občni zbor gorenjskih naturistov V nekoliko spremenjeni obliki bodo imeli jutri, 17. januarja, ob 19. uri v prostorih ob ba zenu v Park hotelu na Bledu občni zbor člani Društva naturistov Gorenjska Kranj. Po zboru, ko bodo pregledali lansko dejavnost, bo ostalo še dovolj časa za društveno dejavnost: za kopanje, savno ali sproščen klepet, s čimer bodo popestrili družabnost in zimsko rekreacijo. Lani so se gorenjski naturisti udeležili mednarodnega srečanja Alpe Adria v Monseni, odprli so na-turistični del avtokampa Smlednik v Dragočajni, pripravili pa so tudi društveni piknik. Oktobra so se udeležili srečanja naturistov na Bledu, tekmovali pa so tudi v odbojki. D. Papler Telefonska centrala s 1000 priključki Križe, januarja — Ko bo letos zgrajena stavba in ugrajena avtomatska telefonska centrala, bo za območje petih krajevnih skupnosti v tržiški občini na voljo (»89 novih telefonskih priključkov. V krajevni skupnosti Sebe-nje so se velike telefonske akcije v primerjavi z drugimi štirimi krajevnimi skupnostmi (Križe, Senično, Pristava, Ko-vor), ki bodo po izgradnji vključene v bodočo avtomatsko telefonsko centralo v Križah, lotili že precej prej. Marca lani so se namreč na referendumu odločili za samoprispevek za gradnjo telefonskega omrežja. Z akcijo v tej krajevni skupnosti so že precej daleč, saj imajo že pogodbo s PTT podjetjem in tudi že kable. Na sestanku konec minulega leta so se predstavniki vseh petih krajevnih skupnosti pogovorili o možnostih za priključitev na bodočo telefonsko centralo, ki bo zgrajena letos in bo imela v prvi fazi 1000 priključkov. Ugotovili so, da so potrebe večje od zmogljivosti, vendar za zdaj zaradi zveze med Kranjem in Tržičem še ni možnosti za večje število pri- ključkov (do 1500). Dogovori' pa so se, da bodo morebitne V vrstne rešitve preučili. Ko bo avtomatska telefo«1 ska centrala zgrajena, se bos prvi fazi v Križah lahko vklj^j čilo 689 novih naročnikov. 2^ jih je namreč že na območij 46 je obveznost za Kovor in I za industrijsko ceno. Od m pa jih je 310 že rezerviranih I Sebenje. Na sestanku so se it. to dogovorili, da jih bo od p»* ostalih 379 priključkov v W žah 105, v Pristavi 125, Sen& nem 50 in v Kovorju 95. No^1 naročniki v krajevni skupil sti Kovor bodo morali prispe vati enak delež kot v drUfl čeprav imajo omrežje v gl^ nem že zgrajeno. Naloga H jevnih skupnosti je tudi, & določijo vrstni red posameZ^ kov na svojem območju. A. Ž. Mojstranška vlečnica ob dobro vzdrževanem smučišču je dolga 600 metrov in prevozi do 7 tisoč smučarjev na uro. Smučišče je tik ob cesti, zato je vedno dobro obiskano. Smučarji si pač želijo, da stopijo iz avtomobila in si lahko takoj nataknejo smuči. »Precejšen obisk pričakujemo ob koncu tedna,« pravita žični-čarja v Mojstrani Rudi Kokalj in Viktor Mrak. »Žičnica bo vozila vsak dan, napoveduje pa se veliko tečajnikov. Hotel v Mojstrani bo poln, v njem bodo letovali učenci i/, šole v naravi, tako da bo pri nas smučalo 120 otrok. Prihajali bodo Vugotoursovi avtobusi s smučarji, februarja in marca pa je pri nas precej sindikalnih tekmovanj. Smučišče redno vzdržujemo in teptamo s teptalnim strojem. Dela je kar veliko, saj moramo obenem paziti na varnost smučarjev, posebej otrok, ki jih je največ. Do zdaj se smučarji niso pritoževali nad cenami vozovnic, saj so pri nas najcenejše. Dnevna vozovnica stane 2.500 dinarjev, popoldanska pa I.HtM) dinarjev. Sodimo v to/d Žičnice Kranjska gora in imamo skupaj s Spanovim vrhom nad Jesenicami najbolj dostopne cene.« p s> Imate konjička? Makrameji, tapiserije, kvačkanje »Jaz imam konja, ne pa konjička,« pravi Stanka Zupanči ('•cva, »saj /do rada delam vsa roma dela Kakršni material mi že pride pod roko, tistega se lotim.« 1'red leti se je Stanke lotla zahrbtna skleroza rnultiplex in zadnji dve leti, odkar je v domu upokojencev v Kranju, je na invalidskem vozičku. A se ne vda. Po ves dan se ukvarja z ročnim delom ah pa bere. Eno stvar dela največ po dve uri; več M, saj enakomerni gi bi preveč utrudijo posumezne mišice. Zdaj vozla torbico za hčerko, v delu ima tudi veliko tupiserijo — Titov portret bo .laredilu v dveh barvah — pa še prtiček kvačka. Tak, pravi, ki se začne delati v vogalu Ve liko je že naredila in če bi vse "I" ila na steno, bi bil žebelj pri žeblju « * « I Posebno vozlala je velik0. Naučila jo je tovarišica Kr«^ nova, ki je bila včasih defekti loginja in je tudi v domu. tem delu si ne more pomag8^ I nogami, kot si zdrave žen*' zato sta iznašli vozlanje I okvir; ta se dobro zagozdi v H vulidski voziček in StanK* /lahka dela. \m vrvica, i/, kat* re pravkar vozla torbico, je lo živa. Pa jo bo že ugnala. Če ji pa zmanjka materi«1'; tako dolgo sitnari, da ji kaj p1"1 neso. Brez dela res ne more * in tudi ne sme biti. Načrtov P naprej pa ne dela Če nek*' prav močno načrtuješ, prav" prav tisto ponavadi ne uspe-D. Dolenc Premiera v gledališču Tone Čufar ANOUILHOV ŠKRJANČEK KOT ZGODOVINSKA PRISPODOBA Jesenice — Nova gledališka predstava sodi med večje projekte gledališča Tone Čuf ar. V predstavi so se vrste _____zahtevnih vlog igralci lotili prizadevno in tudi uspešno. Z režiserjem so sodelovali še koreograf Janez Mejač, scenograf Saša Kump s slikovitim scenskim ozadjem v obliki gotskih oken in bojnimi oznakami, barvno kontrastni in zgodovinsko označeni so bili kostumi Ane Čeh, kar je za tc predstavo zelo pomembno, saj je avtor svoje delo označil »kostumska igra«. Za samo predstavo ne bi bilo odveč nekaj opaznejše utečenosti, obvla-dovane vzdržljivosti in nadzorovanega stopnjevanja, pa seveda govorne kulture, jasnosti in zanesljivosti v izrazu, kar predstava ponavadi dobi z več ponovitvami. Tragikomedija Škrjanček Jeana Ano-uilha je nastala leta 1953 po plodovitem obdobju »čnih« iger tega duhovitega avtorja, tri leta pozneje so jo že uprizorili na igralski akademiji v Ljubljani v iskrivem prevodu Jožeta Javorška; ta prevod so uporabili tudi za jeseniško predstavo. Drugič so Škrjančka uprizarjali v slovenskem prevodu leta 1959 v Mariboru v režiji Vladimira Skrbin-ška, jeseniška uprizoritev je potemtakem tretja na slovenskih odrih. Simbolika, ki jo ponazarja Ivana s svojo duhovno energijo, voljo in vizijami, je še vedno živ gledališki izziv tudi v današnji tehnični civilizaciji, avtorjeva ironija, s katero je vse delo prepojeno, pa ohranja svežino in zbuja živahno odmevnost pri občinstvu. Za samo gledališko ponazoritev je merodajna zlasti dramaturška zasnova te tragikomedije, izhajajoča iz nenehnega poudarjanja, da gre le za igro o tem, kar se je že v resnici odigralo, da tudi igralci vzpostavljajo distancu Uu snovi uprizarjanja. Uprizoritev na Jesenicah je zvesto sledila krivulji komičnih in resnejših situacij in vsekakor pomeni lep dosežek jeseniških amaterjev, med katerimi je bilo videti tudi precej mlajših obrazov, kar pomeni zagotavljanje kontinuitete njihovega dela. France Vurnik Jesenice — V predstavi Anouilhovega Škrjančka je nastopil celoten gledališki ansambel, več kot štirideset igralcev. Jeseniški amaterski igralci so si z uprizoritvijo ŠKRJANČKA francoskega dramatika Jeana Anouilha naložili kar zahtevno uprizoritveno nalogo in takoj je treba povedati, da so jo v okvirih svojih zmogljivosti izvedli na zadovoljivi ravni. Zahtevna je seveda osrednja vloga Ivane Orleanske, francoske narodne junakinje, ki so jo leta 1431 pri njenih 19 letih sežgali na grmadi zaradi krivoverstva in čarovništva. S tem so si tako angleški kot francoski nasprotniki olajšali oblastniško zavist nad dekletom, ki je z nenavadno vero in energijo spodbudila boj proti Angležem in okrepila francosko nacionalno zavest. Z neobremenjeno preprostostjo in sproščeno energijo je ta romantični lik na pre- mieri odigrala Mojca Višak, v alternaciji pa nastopa tudi njena sestra Jožica, ki je na premieri odigrala kraljevo ljubico Agnezo. Zahtevne so osrednje vloge likov, s katerimi se Ivana srečuje na svojem bojnem pohodu in na poti do grmade. To so sami dostojanstveniki, škofje, inkvizitorji s svojo ideološko držo ter šemasti kralj Karel, ki ga je z igrivo komično zagnanostjo odigral Rastko Tepina. Svojevrstno domiselnost in smisel za kompozicijo množičnih prizorov terjajo tudi skupinski prizori, ki jih je dovolj dinamično in razgibano oblikoval režiser predstave Miran Kenda. Sam je tudi domiselno in s posrečeno komiko odigral vojaškega poveljnika Beaudricourta. Andrej Kraj cer IGRALEC, REŽISER, ORGANIZATOR Kranj — Prav gotovo je še nekaj takšnih, za gledališče vnetih ljudi kot je Andrej Krajcer. Po dopoldanskem delu, ko vodi tiskarno Delavske univerze Kranj, preživlja popoldneve z Gledališčem čez cesto — kot režiser, igralec in organizator lutkovnih četrtkov. Ulrej Krajcer v vlogi očeta v igri Andreja Blatnika Danes aii 'Mmkalinsa. li psa lis? 7ačetkih Pravi: »Z gledalcem sem se začel ukvarjati P°vsem nuključno. V Prešernovem gledališču so iskali plo-■J»Ca za igro Don Hil v zelenih ""tfah. Kljub temu du sem Pjecej slab plesajec, sem se Rjavil in se kur uspešno na plesati menuet. Dobival »«m vloge iz igre v igro in se-u-l Je to prostor, iz katerega p«- »lotom m tudi nočem ven« , *'d služenjem vojaškega ro-u ^ dve leti igral v Prešerno ern gledališču v Kranju, po- tem pa je nastal desetletni premor. »V Kranju zelo uspešno deluje režiser Lojze Do majnko, ki išče nove igralce v mladinski skupini PG Kranj. Pred šestimi leti sva se s pomočjo Iztoka Alidiea spoznala in ponudil mi je vlogo v otro ski igrici Vilinček / lune. Od tedaj ni bilo več poti nazaj,« pravi o vrnitvi na odrske deki Andrej Krajcer. Začel jo pri eksperimentalni gledališki skupini Društva Gledališče — lutke — glasba, ki je kasneje prerasla v samostojno društvo Gledališče čez cesto Kranj. Kot igralec je sodeloval v dvanajstih gledaliških delih. V Prešernovem gledališču v predstavah Druga velika beseda, Kupe 9-10, Don Hil v zelenih hlačah, Vilinček z lune, Sen kresne noči, Partizanski miting, Lizistrata, Pekarna Miš-Muš in Kekec (Partljič), v Gledališču čez cesto pa v predstavah Plešasta pevka, Danes ali Apokalipsa in Vodomec Kriš. Pri predstavi Emigranta je bil inspieienl, pri Afriki, vodja predstave, lani pa se je poskusil tudi v režiji pri Mrožkovem delu Karel. »Nekaterim pomeni gledališče bezanje v drugi svet, meni pa pomeni podajanje nekaterih posvetnih stvari gledalcem. Vse skupaj mi daje veliko notranje zadovoljstvo, in to kljub naporom, ki jih zahtevajo gledališke vaje, ki so često tudi ponoči, skoraj pravilo pa je, da tudi ob sobotah in nedeljah. V Gledališču čez cesto menimo, da motamo dati vsakemu igralcu možnost, da se ukvarja tudi z režijo. Nekaj časa som iskal besedilo, polom sva z Iztokom Alidičom oblikovala dve deli in ju povezala v celoto. Tako je nastala predstava, monodrama Mrožka in Seliškarja, Karel, Tanki so na moji. Prvi del monodrame izredno militaristično in brutalno delo Karel, ki sem ga režira! jaz, koreografijo je prispevala Jolanda Tičar jo izredno. Drugi del, Tanki so na meji, pa je režiral Iztok Alidič, kore-ografinja je bila Dragica Kla-vora, delo pa je ravno nasprotno od prvega — antimilitari-stično. V eni uprizoritvi delujeta torej dva režiserja in dve koreografinji ter isti igralci. V predstavi sem skušal prikazati nasilje posameznikov in skupin nad posamezniki in skupinami. Pri kritikih in srednješolski mladini je bila predstava zelo dobro sprejeta, medtem ko so starejši delo težje spremljali in sprejemali. Predstavo smo dosedaj ponovili 15-krat.« Andrej Krajcer sodeluje sedaj v Alidičevi drami Semenska gasa 27, katere premiera bo konec januarja 1987 in študira otroško igrico Bratca. Pravi, da se bo verjetno spomladi začel režijsko pripravljati na komedijo Lov na podgane. Če bo umetniški svet GČC sprejel zamisel, bodo jeseni začeli delati. »Seveda pa želim, da bi naše Gledališče čez cesto še naprej tako dobro delovalo in bilo pri kritikih, festivalih ter publiki dobro sprejeto. Želim, da bi sodelovali tudi z drugimi gledališči; sedaj sodelujemo z DO Proces Ljubljana.« Andrej Krajcer sodeluje tudi v vodstvu društva Gledališče čez cesto, kot organizator lutkovnih četrtkov pa že dve sezoni s pomočjo Vladimirja Roossa skrbi za lutkovne predstavo za otroke. To se mu zdi pomembno za vzgojo bodočega kranjskega občinstva. Drago Papler KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Gorenjski kraji in ljudje v stari fotografiji. V Mali galeriji je razstava Portreti in obrazi v sodobni slovenski fotografiji. V galerijskih prostorih Prešernove hiše so na ogled slike iz starih gostiln. V galeriji Kavka bar razstavlja akvarele arhitekt Dušan Engelsberger. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Stara Kranjska v litografijah. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik iz slikarske kolonije sozda Slovenske železarne 86. VRBA, DOSLOVCE — Prešernova in Finžgarjeva rojstna hiša sta ta mesec zaprti. ŠKOFJA LOKA Za danes napovedani koncert Komornega pevskega zbora RTV Ljubljana v osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku odpade zaradi vremenskih razmer. Zbirke loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. ŽELEZNIKI — V razstavnem salonu Alples razstavlja slike akad. slikar Ivo Šubic. RADOMLJE — V galeriji Repanšek je odprta razstava skulptur Toneta Svetine. LUKOVICA — V galeriji Pri vodnjaku (restavracija Napoleon) razstavlja s slike akad. slikar Mik Simčič. BREZJE — KUD Matija Valjavec iz Preddvora gostuje jutri, v soboto, 18. januarja, ob 19. uri na Brezjah s komedijo Fadila Hadžiča Človek na položaju. V nedeljo, 19. januarja, ob 15. gostujejo v Goricah. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE _ KRANJ _ Kranj — Naslednji teden bodo v Prešernovem gledališču Kranj začeli z abonmajskimi predstavami Molierovega Žlahtnega meščana. V torek, 20. januarja, ob 17. bo predstava za KZ Gorenjske. V sredo, 21. januarja, ob 19.30 za red sreda, v četrtek, 22. januarja, pa za red četrtek I. GLEDALIŠČE TONE ČUFAR Jesenice — Danes, v petek, ob 19.30 bodo v gledališču uprizorili tragikomedijo Škrjanček za abonma in izven. V nedeljo, 18. januarja, ob 9.30 je znova na sporedu Vaša — naša matineja. Nastopajo dijakinje vzgojiteljske šole iz Ljubljane z glasbeno pravljico Aska in volk. Ob 16.30 bodo matinejo ponovili v Kazini Park hotela na Bledu. V ponedeljek, 19. januarja, gostuje v jeseniškem gledališču Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z vodvilom G. Fey-deauia Bolha v n**»cn Ppo«J«+6«a «v io.oo j v. <,u uvjuuma in izven. Predstavo bodo ponovili tudi v torek, 20. januarja, ob 19.30, prav tako za abonma in izven. 60 LET JOŽETA PETERNELJA-MAUSARJA Kmečki fant, partizanski kurir, ljudski godec, čevljar, mojster, slikar samouk, svobodni umetnik, pisatelj, upokojenec. Zadnje le bolj formalno. To je Jože Pe-r'Pr,'lgpiH ^| I ternelj-Mausar iz Žirov. Ne moremo mi-f ^iik mo nJeg°vih več kot 2200 likovnih del in J ^tjk petih knjig, od katerih so tri že izšle in m, i so razprodane. Četrti roman Bukovci je IM v tisku, zadnji, Mateja, pa je še v roko-fla -Pisu- Kar 170-krat je razstavljal svoje mKL. m* slike, na vseh kontinentih, in ob tem prejel petnajst nagrad in priznanj. Te dni praznuje šestdesetletnico. Pa je čutiti, kakor da se je zrela doba šele prav začela. Takole razmišlja: »Človek se mora z leti sprijazniti in predvsem delati. Tega in pa reda sem se navadil v Alpini, zato delam vsak dan od sedmih naprej. Če nisem razpoložen za slikanje, opravim pač druga dela, ki jih ima slikar vedno veliko. Popoldne pa pišem .. .« Zanimiva je njegova življenjska pot; še bolj zanimivo pa je njegovo delovanje na kulturnem področju: od muziciranja, do pisanja kratkih zgodb, slikanja, do pravih pisateljskih podvigov. Kot da je v tem zaporedju neka zakonitost v ustvarjalnem zorenju. »Zares, ko sem bil mule, so me starejši imeli za nekaj posebnega. Vedno sem opazoval, razmišljal, sanjal in veliko bral. Rekli so, tale ne bo delal, ko bo velik. Kako so se zmotili! Kot muzikant v fantovski dobi sem v zakonski jarem pomagal petdesetim nevestam. Mislim, da je glasba take vrste, kot sem jo gojil, glasba mladostnega poleta in razposajenosti. Toda ob tem človek spoznava druge ljudi in zori.« Vaše podobe so ljudje — kot bi jih odtrgal do bregov Jarčje doline, kjer ste bili nekdaj doma! »Da, okorni so in robati, toda svet jih pozna in, kot je videti, jih ima rad.« Poezija preteklosti je v njih; in sanje sodobnega človeka. Morda je to ključ vaših uspehov? »Ključ do uspeha je nadarjenost in veliko veliko dela. K delu pa štejem tudi opazovanje, razmišljanje pa točnost in poslovnost — in seveda slikanje.« Ste dober izvoznik? »Mislim da, saj redkokatera delovna organizacija izvozi toliko — kar 70 odstotkov celotne proizvodnje, in to na zahodno tržišče.« Če že govorimo o vas in vaši in ustvarjalni rasti, povejte še kaj o vašem pisanju! »Takole bi rekel: če ne bi slikal, ne bi mogel pisati. Za mene je slika namreč mini skica za pisanje romana. Res pa je to šele osnovna ideja. Potreben je širši vpogled v življenje samo in ozadje. Človek bi mislil, pisal bom, saj znam. Potem pa šele spozna, kako je to težko. Pa vendar ne obupam. Se bolj me vleče. Moram povedati tisto, kar me vznemirja.« jalo. Upamo, da bo Jožeta Peternelja še dolgo kaj vznemir- Nejko Podobnik GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 16. JANUARJA 1987 Domači zdravnik Senen drobir Senen drobir je mešanica posušenega cvetja in zdrobljenih listov travniških rastlin. S senom in otavo pride drobir na senik, polzi na pod in se na dnu nabere 20 ali več centimetrov na debelo. Sestavljajo ga tudi zdravilne rastline: baldrijan, ga-bez, jetičnik, janež, marjetica, materina dušica, detelje, sivka, regrat, žajbelj, rman, trpotec, tavžentroža, potrošnik, kopriva, lan, gladišnik in razne druge. Posušene rastline zgubljajo svojo zdravilnost, tako da so po enem letu povsem brez vrednosti, zato drobirja ne imejmo preveč na zalogi, saj ga lahko dobimo vsako leto nanovo. Uporabljamo le lepo suh drobir, nikoli plesnivega in okopelega. Uporabljamo ga za povoje, ovitke, obkladke, kopeli ali kopeli v sopari. V ljudskem zdravilstvu pripravljajo tudi drobir-jev čaj. S povoji si pomagamo, če imamo bolečine pri mesečnem perilu, pri sklepnem revmatizmu, pri vseh protinskih težavah, pri gripi in prehladih, pri koprivnici, mrzlici in podobnem. Za povoj potrebujemo kilogram drobirja; zavremo ga v 3 do 5 litrih vode in pustimo stati četrt ure. Drobirja nikoli ne kuhamo dolgo, ker se učinkovine hitro izločijo, dolgo kuhanje pa jih razkraja. V precejen oparek namočimo za 10 minut dobro pregreto rjuho, jo nato trdo ožme-mo, nato pa s kolikor mogoče vročo povijemo bolnika od nog do podpazduhe. Prek tega ovijemo še dobro pregreto suho rjuho in ogret volnen koc. Bolnika v postelji dobro pokrijemo, povoj pustimo do dveh ur; če pa bolnik spi, ga ne dramimo ter povoje vzamemo šele, ko se zbudi. Ce drobirju primešamo eno ali dve pesti kamilic, zvečamo moč povoja. Smrekove ali brinove vršičke skuhamo zase, odcedek pa prilijemo drobirjevemu oparku. Ovitke napravljamo prav tako kot povoje, pri tem ovijemo le posamezne dele, oziroma jih obložimo z ožeto in v več gub zloženo rjuho (obkladek). Še močnejši je ovitek, če v ožeto rjuho zavijemo prekuhani drobir in ga damo na bolno mesto ter ga na dve uri obnavljamo z nanovo pripravljenim opar-kom. Kuhamo, pokušamo Piščanec z jabolki in čebulo Za 4 osebe potrebujemo: piščanca, težkega približno 1 kg, 70 g masla, 500 g drobnih čebulic, 3 jabolka, 2 žlici olja, 100 g hamburške slanine, sol, poper, cimet. Očiščenega piščanca oplaknemo, obrišemo in od vseh strani popražimo na maslu. Dodamo očiščene cele čebulice, na krhlje narezana jabolka, na kocke narezano in popraženo slanino in olje. Solimo, popramo in malo odišavimo s cimetom. Nad zelo šibkim ognjem dušimo eno uro. Čebulice morajo biti zlatorumeno zapečene, jabolka popolnoma razkuhana in piščanec mehak. Dušenega piščanca položimo na oval in ga obložimo z jabolčnim pirejem in s čebulicami. Prav je, da vemo Mere ležišča Pri izbiri postelje je mera zelo pomembna. Postelja za eno osebo je ponavadi široka od 80 do 90 cm, francoska postelja je široka 120 do 150 cm, dvojna postelja pa 160 do 180 cm. Kadar kupujemo posteljo in posteljni vložek posebej, moramo paziti, da so mere vložka prilagojene meram postelje. Močnejši ljudje in tisti, ki nemirno spijo, potrebujejo širše ležišče kot pa vitki ali bolj umirjeni ljudje. Pomembno je tudi to, kako je ležišče postavljeno. Pri prostostoječem ležišču lahko pomolimo koleno ali komolec iz postelje, zato nas ožja postelja ne bo motila. Včasih so bile postelje dolge le 190 cm, zdaj pa dobimo tudi daljše postelje, ki nekaterim ljudem mnogo bolj ustrezajo. V trgovinah imamo na voljo najrazličnejše vrste postelj. Se najbolje je, da se odločimo za preprosto posteljo, ki je kot škatla, v kateri čvrsto leži vložek. Noge naj bodo enostavne in ravne. Primerna je tudi postelja, ki ima zaprte stranice do tal. Te stranice lahko oblepimo z oblogo, kakršno imamo na tleh, tako je postelja del celote. Pod zaprto posteljo se tudi ne nabere toliko prahu. Moda Za prihodnjo jesen se obetajo ožje in ravne linije. Ta lepi karirast plašč, je iz Ideala, videti pa smo ga na sejmu mode v Ljubljani Upamo, da ga bomo lahko kupiti tudi v kranjski Eliti — Fo-to: F. Perdan Poglejmo v klet Januarja večkrat pregledamo gomolje dalij, gladiol in go-moljnih begonij. Gomolji dalij ne smejo biti na preveč vlažnem prostoru, ker se rad poškoduje koreninski vrat, na katerem spomladi poženejo novi poganjki. Če se na ostankih stebel pojavi plesen, je zadnji čas, da prostor dobro prezračimo. Plesen se namreč zelo hitro naseli tudi na koreninskem vratu. Gomolje, ki so nakopičeni, vzamemo narazen. Gomolji gladiol, ki jih hranimo na preveč vlažnem in hladnem, radi gnijejo. Gniloba se hitro prenese tudi na zdrave. Gomolje, ki se zde oboleli, takoj odberemo in uničimo, zdrave pa prenesemo na topel in res suh prostor. Enako naredimo tudi z gomoljnimi begonijami, če na njih opazimo gnilobo. Pelargonije, slapeče nageljne in fuksije, ki jih prezimujemo v kleti, temeljito očistimo. Poleg tega moramo stalno skrbeti za svež zrak. Naštete rastline pozimi zmeraj zgube nekaj listov. Odstraniti jih moramo, še preden prično gniti. Poganjkov v tem ča- «11 np nbrezuiemo^Obrežemo samo tiste, ki pričenjajo gniti. Kadar ZUnaJ ne Zmrzuje, pruaiui z. lasumaim ,__________a. tem bistveno zmanjšamo nevarnost gnitja. Morda vas zanima GENERALI MED URAMI V Narodnem muzeju v Ljubljani hranijo med mnogimi urami tudi tri nenavadne in redke. Prva izmed njih je žepna, narejena iz lesa in vsa izrezljana. Ni znano, kdo jo je naredil, menijo pa, da je edinstvena na svetu. Je iz preteklega stoletja. Drugo uro, ki je podobna nogometni žogi ali krogli, je kon; struiral Jochan May iz Berlina. Ura visi na dolgi vrvi, poganja pa jo lastna teža. Kadar jo navijajo, jo morajo samo dvigniti. Številčnica je nameščena na obodu krogle. V muzeju hranijo tudi tako imenovano mirnberško uro, niirnberško jajce. Narejena je bila leta 1554- To je najstarejša žepna ura v Jugoslaviji. Ima samo en kazalec, namesto vzmeti pa jo poganja svinjska dlaka. Vsaka teh ur je vredna več kot stotine in tisoče dragocenih sodobnih ur. oc 30 135 30 45 55 00 Moderna ležišča so široka, brez robov, vsa oblazinjena, nikamor se ne moreš udariti. Le to napako imajo, da se odeje, če _i— »----w«.i „„ *«Lo noviplin ««>šite. rade zmuznejo na tla. Dobri direktorji so vredni vsaj toliko milijard, kolikor jih slabi porabijo samo za reprezentanco. Dušan Radović Vojna je veščina, s katero se ljudje ubijajo, politika je veščina, s katero se varajo. D'Alambert NAGRADNA UGANKA Naslov televizijske nadaljevanke: Zlata ribica. V vlogi Blaža: ti VVeingerl. Dopisnic s takšnim odgovorom smo kar precej prejeli in izmed njih izžrebali tisto, ki jo je poslal Gregor Česen iz Kranja, Pševska 11 d. Za nagrado mu bomo po pošti poslali Aerove akvarelne barvice. Po izkušnjah vemo, da najraje odgovarjate na uganke, ki so povezane s televizijo, filmom, glasbo. Pa vendar: pred nami je pomemben dogodek, mimo katerega ne moremo kar tako. Objavljamo odlomek iz knjige Antona Slodnjaka, vi pa morate odgovoriti, o kom piše in zapisati naslov knjige. V Jalnovi krčmi Pri jelenu posebno rad poseda, jalnova gospodinja je obzirna in rahla žena. Ker je rodila šestnajst otrok, čuti usmiljenje in ljubezen do velikega, nerodnega otroka, ki blodi vse življenje brez ljubezni in sreče. Ne sili vanj, ker ve, da mora splašenega otroka najprej udomačiti, da sam pove svoje gorje. S trpko ljubeznijo ga gleda, kako piše s težko muko na drobne lističe spodobne in nespodobne verze. Morebiti sluti, da bi se njegov zvezani in pohabljeni genij poslednjič rad vzdignil k pesniškemu dejanju. Morebiti pa ji je mar samo njegovega spremenjenega obraza z votlimi očmi pod mrtvaško bledim čelom. Dopisnice z odgovori pošljite do konca \anaar\a na naslov: CP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. JUHUHU, POČITNICE SO TU! Kakšne bodo počitnice, bo v največji meri odvisno od vremena. Če bo dovolj snega, bom veliko na smučeh. Veselim pa se tudi, da bom zvečer lahko dlje gledal televizijo, ker bom zjutraj lahko malo poležal. Upam, da bosta tudi mami in ati imela dopust. Robi Hribernik, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Lom RISBI Z ZAMUDO Zadnjič smo napovedali objavo dveh risb učencev kranjske osnovne šole Staneta Žagarja. Očitno smo slabo izračunali, koliko vrstic gre na polovičko strani, tako da sta risbi izpadli. Tokrat smo vrstice dvakrat sešteli. \0 1 5 F 0 C z ji 0 L P h{ J5 B S -5 D 0( 0 P 0 M d( 5 V< D Ni S G. na D pc DOLGA POT V ŠOLO Kristina Eržen hodi v 7. a razred osnovne šole Prešernove brigade v Železnikih. Doma je v Ojstrem vrhu, približno sedem kilometrov daleč od šole. V šolo se vozi s kombijem, podobno kot še pet njenih vrstnikov iz Oj-strega vrha. »Kombi naj bi zjutraj odpeljal deset minut pred sedmo,« je povedala Kristina. »Pozimi, ko je sneg ali zglajen led, pogosto zamuja ali pa sploh nc pride. V tej zimi sem šla že večkrat peš v šolo, če ne vso pot, pa vsaj pol poti. Po svoje je tudi peš ,fino' (ker zamudiš nekaj pouka), senčna plat hoje pa je ta, da je hud mraz in posebno mlajši šolarji trpijo na dolgi poti.« (H. J.) — Foto: F. Perdan PRED ZIMSKIMI POČITNICAMI Pred zimskimi počitnicami moram še veliko narediti. Moj največji načrt je, da bi popravil slabe ocene iz raznih predmetov. Ko bo to v najlepšem redu, pa si bom naredil še druge načrte. Najbolj srečno bom počitnice preživel doma, v dnevni so bi pred televizijskim ekranom. Upam, da bodo na televiziji dobre oddaje in obilo mladinskih filmov. Jane/. Bida, 6. a Kmalu se bodo začele počitnice, ki jih že vsi težko pričakujemo. Tovariši in tovarišu r sprašujejo 1'ri toni se dobi kak šna slaba ocena pa tudi dobra. Kontrolne vaje so bolj težke kot po navadi. Vsi vneto računamo in ugotavljamo, kakšna bo naša končna ocena. Nekateri se veselijo, drugi pa bodo z mračnim obrazom sprejeli spričevalo. Vsi pa se veselimo počitnic, ki bodo kmalu prišle, prav tako pa tudi minile. Tina Klančar, 7. r Pred spričevali se je treba zelo veliko učiti. Pišemo veliko kontrolnih nalog, kar mi ni všeč. Spričevala se zelo veselim, ker se bodo z njim pričele počitnice in prekinile vsakdanje skrbi. Jana Mlačnik, 6. r. Med počitnicami nameravam drsati v Kranju. S prijatelji cami se bomo hodile tudi kopat na Bled. Hodila bom v kino Želim, da bi bile počitnice čim bolj prijetne. Sedala Nadarevič. 7. i., vsi OŠ heroja Bračiča Tržič SAMOPRISPEVEK Stojim pred jeseniško gimnazijo. Premišljujem o njeni zgodovini, o sedanjosti pa tudi o prihodnosti. V šoli smo slišali o velikih ljudeh, ki so dali sebe /.h )(°n' razcvet slovenske kulture. Vsi jih prav dobro pozna ,j |( mu. Spomnimo se samo Trubarja, ki smo gu gledul jm nekaj nedeljskih večerov nu malih zaslonih. Ti časti io pu vredni ljudje so skupuj s svojim ljudstvom dali svoj Icaje um, svoj denur zu dvig kulture in materialne ravni '»ne svoje domovine. Kljub krizam in pretresom so našli naDe toliko duševne in muterialne moči, da so sebe in svoje (>() ' ^ Avst h denarja In božje volje, ampak i/, denarja in potu jese-|„.|,. okolje vzdigovali iz roda v rod na vedno višjo raven. Stavba, pred katero stojim, ni narejena iz cesarskega, ))0' niškega delavca. nevj, Delavca, ki se je vedno zavedal, da je samo v izo-da bi braženem in osveščenem otroku pot napredka. Ko tako premišljujem, sem vedno bolj prepričan, da te verige sainoodpovedovanja za napredek, za znanje, za kul-1 11 turo ne sinemo pretrgati in s tem nurediti neodpustIji-Y[mt vo napako. Starše in druge /nune bom prepričal, daft () _ bodo kot dostojni nasledniki svojih očetov in dedkov , prispevali svoj denar za napredek slovenske kulturne ustvarjalnosti. onski In ker sem doma v Vandotovi Kranjski gori, naj bo geslo samoprispevka: Dobra volja je najbolja! Marko Dasovič, 7. b r. OS leseniško-boh. odreda Kr. gora Dirka Njuhil Briko I.Kjf ,l< I da etih s hmy L °ETEK, 16. JANUARJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO .7. STRAN @@IMiSj^©IEnfeLAS TV SPORED 9EDELJA 18.1.1987 J.00 - 22 05 Teletekst RTV NUbljana 8.15 Poročila Otroška matineja 20 Živ žav 9.15 Lutke in lutki 8.20 Z vrha, ponovitev 5. dela angleške nadaljevanke (Veliki pretep) 9.45 Propagandna oddaja 9.55 VVengen: Svetovni pokal v smučanju — slalom (M), prenos I. teka jI.00 Šopek domačih jl.30 Propagandna oddaja 11.35 Ljudje in zemlja «05 Propagandna oddaja (1.10 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (Ž), posnetek I. teka iz Bischofsvviesna R.45 Propagandna oddaja 155 VVengen: Svetovni pokal v smučanju slalom (M), prenos II. teka ,50 Propagandna oddaja 55 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (Ž), posnetek II. teka iz Bischofsvviesna 25 Dempsev in Makepeace, ponovitev I. dela angleške nanizanke 00 S. Silliphant: Pearl, 2. del ameriške nadaljevanke 30 Poročila 35 TV kavarna 30 Pod drobnogledom: VVengen — slalom 45 Risanka 55 Propagandna oddaja DO Danes: Kino Turistični nagelj — neža fe6 Vreme -on: JO TV Dnevnik * Pa 55 Propagandna oddaja ;vil- H) Podarim — dobim 0 A. Marodič: Pisma — Begunca, 6 del nanizanke 0 Propagandna oddaja 5 Jazz na ekranu: Toni Coe trio, 2. oddaja ,5 Športni pregled enih |5 $P v bobu, reportaža iz St Moritza 10 Poročila Oddajniki II. TV mreže ira-jje-lijo ka-po-ero ncev smo rani, ikrat 10 Test 5 Poročila 0 Oddaja za JLA in zasledovanje, jugoslovanski film 0 Ljubiterlji narave, poljudnoznanstveni film (do 12.20) Test Boks Budućnost: Slavija, posnetek Dediščina za prihodnost, oddaja iz kulture 0 TV dnevnik 0 Moja domovina, 3. del dokumentarne serije 5 Včeraj, danes, jutri D Narodna glasba 5 Goya, 3 del španske nadaljevanke D Poezija (do 23 10) TV Zagreb I. program ) Nedeljsko popoldne Ljubi, ljubi alglave ne zgubi, jugoslovanski film Potovanje dr Dolittla, risana serija 19.30 20.00 21.15 21.45 22.00 22.30 22.50 23.05 TV dnevnik D. Jančar — A. Stojan: Primož Trubar, 2. del nadaljevanke Športni pregled SP v bobu, reportaža iz St. Moritza Carstvo Carigrada, reportaža TV dnevnik Mali koncert Poročila PONEDELJEK 19.1.1987 Zimski počitniški spored: 9.00 Periskop: Gradovi 9.35 Športnik Billv, ameriška risana nanizanka 10.00 Kam, kje, kako med počitnicami 10.10. Ex libris 11.10 Risanka 11.20 Kolargol in čudežni kovček, film (do 12.30) 16.35 - 23.00 Teletekst RTV Ljubljana 16.50 Šola smučanja: Priprave na zimo 17.05 Zrcalo tedna, ponovitev 17.25 Poročila Spored za otroke: 17.30 Pastirček 17.45 Ne daj se Floki; Svinjski duhovi, 2. del nanizanke TV Zagreb Spored za mlade: 18.15 Videogodba 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 P. Scott: Dragulj v kroni, 4. del angleške nadaljevanke 20 55 Propagandna oddaja 21.00 Aktualno: referendum na izpitu 22.00 TV dnevnik 22.10 Plesalec, 2. del angleškega niza o baletu Oddajniki II TV mreže 15.45 Test 16 00 Svet športa 17.10 TV dnevnik 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati 17.45 Vukov kotiček, otroška serija 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor (samo za LJ2) 19.00 Irdirekt, oddaja o športu 19 30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi 20 45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Mali koncert 21.45 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 21 45 Velika parada, ameriški film (do 23 15) _TV Zagreb I. program TOREK 20.1.1987 17 30 17 45 18 00 18 30 1840 1900 1930 20 00 21 30 22.15 22.35 23 35 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja Vukov kotiček Najdražji učitelj, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke — kviz TV koledar TV dnevnik D. Forgel: Supervitalin, drama TV Ljubljana Narodna glasba TV dnevnik Zabavnoglasbena oddaja Poročila LIL I KIEN ijem >stl. Policijska akademija II je nadaljevanje Policijske >ebe zfe, jemjje priljubljenega ameriškega filma, ki je pred pozna ,, leti doživel izreden uspeh. Tokrat mladim poli gledal im kadetom uspe premagati in onemogočiti sku H časti o punkerjev, ki teroriziralo vse mesto Vodji grupe ali svoj \cajev pomaga bivši cvetličar, ki vedno ,zavoha' e ravni raven. >m VO)nem pilotu Dakoti Skupino ljudi, med njimi arskega , poznanega znanstvenika in posebni tovor, naj rta jM6~ipelje iz Sidneva v VVashington Letalo zaide v hu .nevihto, izgubi smer in začne padati Pilot se odlo io v izo-da bodo odvrgli del tovora, v njem pa je pošil|ka i Ko ta-;onne vrednosti in zaradi nje se pilot znajde na šote veri- " F'lm 'e po' 'zrednih efektov, pretepov jn odh ' kul-' 1 1 kaderskih scen. • 711 ...Vrnitev Godzile je japonski znanstveno fantasti *v!U, j, hlm I (hm preživeli mornar nasedle ladje pripove ričnl, du . 0 pošasti, ki jo je videl sredi nevihte Potem se i dedkov i prebivalstvom razve, da je pošast spet prišla na kulturne / velikim vulkanskim izbruhom. Ogrožena ni le ionska, temveč ves svet Združeni narodi poskuša ri, naj bo'ropročiti najhujšo katastrofo. i ' Dirka Cannonball št. 2 govori o šefovem sinu, ki tgubil prvo tekmo v avtomobilski dirki. Vrne se v Briko na novo tekrpo, v kateri hoče zmagati Razpi iagrado, vredno milijon dolarjev, in ne izbi. a sred I da se otrese svojih nasprotnikov Film ie poln •tih situacij, vratolomnih voženj Odlična je zased igralcev: Dean Martin. Smatra, Shirlev Maclaine, r. OS da Kr. Zimski počitniški spored: 9.00 Periskop: Vojska 9.40 Športnik Billv, ameriška risana nanizanka 10 00 Kam, kje, kako med počitnicami 10.10 Ex libris 11.10 Risanka 1120 Grof Monte Cristo, film (jo 12.30) 16.25-22.35 Teletekst RTV Ljubljana 16.40 Šola smučanja: Smučanje za otroke 16 55 Poročila Spored za otroke: 17.00 Miti in legende — Nova zavesa : Sodba in Kristusova smrt 17.15 Narobe svet 17.35 Jelka, portret slikarke J. Reichman 17.45 T. Trtnik-I. Šmid: Avtoštoparka v 18.15 ... Svetovni pokal v smučanju - veleslalom (m), reportaža iz Adelbodna 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 D. Jančar: Veliki briljantni valček, I. del predstave Drame SNG Lj 21.15 Propagandna oddaja 21.20 Človek in glasba: Montcverdi v Mantovi, I. del angleškega dokumentarnega niza 22 20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Mali svet, otroška oddaja 18.00 Po sledeh znanstvenih odkritij 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke - kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 En dan pianistke Olivere Djurdjević, oddaja resne glasbe 20 45 Včeraj, danes, jutri 21 00 Žrebanje lota 21.05 Umetniški večer: Marjan Matkovič (do 23.25) SREDA 21.1.1987 Zimski počitniški spored: 9.00 Periskop: Lutke 9.40 Športnik Billv, ameriška risana nanizanka 10.00 Kam, kje, kako med počitnicami 10.10 Ex libris 11.10 Risanka 11.20 Bustrov svet, ameriški film (do 12.45) 16.00-22.40 Teletekst RTV Ljubljana 16.15 Šola smučanja: Začetnik na smučeh I. 16.25 T. Partljič: Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 5. del 17.25 Poročila Spored za otroke: 17.30 Vijavaja: narodne, ponovitev I. dela nanizanke 18.15 Doba televizije: Srečni sučnji, 3. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19 26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 00 Film tedna: Čas mirnega sonca, poljsko-nemški film 21.40 Propagandna oddaja 21.45 TV dnevnik ,22.00 Mednarodna obzorja Oddajniki II. TV mreže 16.40 Test 16.55 TV dnevnik 17.15 Porednež, otroška oddaja 17.45 Za boljše življenje, izobraževalna oddaja 18.15 Številke in črke - kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Noč polne lune, zabavnoglasbena oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja 21.45 Glasbeni večer: Glasbena scena Prištine (do 23.15) 9.50 Športnik Billv, ameriška risana nanizanka 10.15 Kam, kje, kako med počitnicami 10.25 Ex libris 11.25 Risanka 11.30 Palčiča, japonski risani film (do 12.30) 17.10 23.00 Teletekst RTV Ljubljana 17.25 Šola smučanja: Začetnik na smučeh II 17.35 Poročila Spored za otroke: 17.40 Tillove dogodivščine 18.00 Želeli ste, poglejte 18.25 Paddington gre v kino, risanka 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Tednik 21.00 Propagandna oddaja 21.05 J. Austen: Mansfield park, 3. del angleške nadaljevanke 22.00 Navijač, jugoslovanski kratki film 22.15 TV dnevnik 22.30 Mir in razorožitev — Črni dež (Japonska) 9. del dokumentarne serije OZN Oddajniki II. TV mreže 10.15 Kam, kje, kako med počitnicami 10.25 Ex libris 11.25 Risanka 11.30 Benji, ameriški film (do 12.50) 16.00-00.00 Teletekst RTV Ljubljana 16.15 Šola smučanja: Varnost in red na smučiščih 16.25 Tednik - ponovitev 17.25 Poročila Spored za otroke in mlade: 17.30 A. Šenoa: Zlatarjevo zlato, 2 del nadaljevanke TV Zagreb 17.45 Z vrha, 6. zadnji del angleške nadaljevanke 18.15 Izkušnje in preizkušnje: Črno belo od vsepovsod 18.50 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik Jezikovni utrinki 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 00 i i * Plante. Vdove: 5 del angleške nadaljevanke 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije, I. del dokumentarne serije 21 40 Jazz na ekranu: Trio Neighbours, I. oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Vrag v telesu, avstralski film Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Kaj nas uči šola, 2. del otroške serije 18.00 Znanost 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke - kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarni večer 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 En avtor, en film: N. Jovičevič. Ne priznam 22.10 Filmi po E. A. Poeju: Nihalo groze, ameriški film (do 23.40) radio žiri ČETRTEK 22.1.1987 Zimski počitniški spored: 9.00 Periskop: Maska 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Zadnje početje otroštva, 4. del otroške serije 18.00 Kulturna dediščina Korčule 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke- kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Zadar: Košarka - PEP - Zadar: Tracer, prenos v odmoru . . . (slov. kom.) 21.30 Poročila 21.35 Obarvana svetloba ter Alibaba in 40 razbojnikov, risani film (do 23.35) PETEK 23.1.1987 Zimski počitniški spored: 9.00 Periskop. Kulinarika 9.50 Športnik Billv, ameriška risanka nanizanka Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina i.a UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96.4 MHz Nedelja, 18. januarja 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Hura, za zimske počitnice! 10.00 Tednik — Tavanje v cestni temi. 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo — Kri rešuje življenja. 12 15 Čestitke in pozdravi Torek, 20. januarja 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Kupujte ceneje 17.00 Minute za šport in rekreacijo — 60 let slikarja in pisatelja Jožeta Peternelja-Mausarja. Inovator meseca. 18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice. Četrtek, 22. januarja 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Naše poti (glasilo osnovne šole Prešernovih brigad Železniki) 17 00 Minute za šport in rekreacijo — 25. letnica DO Poliks Žiri 18.00 Novice in dogodki — Otroška zabavna popevka. hmy Daviš in drugi V. T-—- RADIO PETEK, 16. januarja Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program -glasba - 8 05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8 35 Glasbena pravljica 9 05 Glasbena tnoti neja - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10 05 Rezervirano za - 11 05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12 10 Vedri zvoki - 12.30 Kmetijski nasveti 12 40 Iz glasbe ne tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.00 Da nes do 13 00-ih - Iz naših kra ev - 13.20 Osmrtnice, obvestila n zabavna glasba 13 30 Od melodije do melodije - 14.05 Glasbena šola (sektet vaških muzikantov v F-duru, K 522) VVoltgang Amadevs Mozart 14.30 Človek in zdravje 14 40-15 25 Popoldanski moza k - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17 00-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18.15 Gremo v kino 19.45 Pojemo in godemo 20 00 To imamo radi 21 05 Oddaja o morju in po morščakih 22 15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30-24.00 Iz glasbene skri nje - 00.05-4.30 Nočni pro gram - glasba SOBOTA, 17. januarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8 05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Do^uiUn« oo lanki glasbi -11.05 S poti po Jugoslaviji -11 30 Srečanja republik in pokrajin - 12 10- 14 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.05 Glasbena panorama -16.00 Vrtiljak in EP 16.40 Lojtr-ca domačih - 17 00 Studio ob 17.00 - 18 00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -20 00 - 23 00 Slovencem po sve tu - 23 05 Od tod do polnoči 00 05- 5 00 Nočni program -glasba NEDELJA, 18. januarja Prvi program 5 00 8 00 Jutranji piogram -807 Radijska igra za otroke -9 05 Še pomnite tovariši - 10 05 Nedeljska matineja 11.00- 13 00 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13 20 Za naše kmetovalce - 14 15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20 00 22.00 V nedeljo zvečer — 22 20 23 00 Glasba za prijeten Uonoo todnu - OO - 4 JU NO" čni program - glasba PONEDELJEK, 19. januarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pe srnico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9 35 Napotki za naše go ste iz tujine - 10 05 Rezervirano za - 11 05 Ah poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12 10 Veliki revijski orkestri -12.40 Pihalne godbe na koncert nem odru - 13.00 Danes do 13.00 — ih Iz naših krajev - 13 30 Od melodije Jo melodije - 13 50 Ponedeljkov križemkraž -14.30-15 25 Popoldanski moza ik - 15 55 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20 00 Kulturni globus - 22 15 In formativna oddaja v nemščini in angleščini ---22.50 Literarni nok turno - Milan Dekleva: Zaprise ženi prah - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 20. januarja Prvi program 4 30-800 Jutranji program — glasba — 8.05 Radijska šola za erarlnjm O.OO u 8iuo- benih šol - 9.05 Glasbena matineja - 1005 Rezervirano za -11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 00-ih - 18.00 Sotočja -19 45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 2105 Od premiere do premiere — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22 30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 00.05 - 4.30 Nočni program glasba SREDA, 21. januarja Prvi program 4 30 - 8 00 Jutranji program -glasba 8.05 Za knjižne molje - 8 30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 - Moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovšči - _ r\i o ^ ooc » £.utou — 22.30 Zimzelene melodije -22 50 Literarni nokturno - Ljubka Šorli - Slovo - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba ČETRTEK, 22. januarja Prvi program 4 30-800 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9 05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce — 14.45 Naš gost — 15.10 — 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17 00 Studio ob 17-ih - 18.30 Iz popularne komorne literature - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov - 22 30 Večerna podoknica mm KRANJ CENTER 16. januarja: amer krim film MURPHYJEV ZAKON ob 16., 18 20 uri, 17. januarja: amor pust film SUPERMAN II. ob 10 uri,' amer krim. film MURPHY JEV ZAKON ob 16., 18 in 20 uri, premima ,ivstr,il t,ml filma NI BEŠKI GUSARJI ob 22 uri, 18. januarja: slov mlad film POLE TJE V ŠKOLJKI ob 10. uri, amer krim film MURPHYJEV ZAKON ob 15, 17 in 19 uri, premiera amer komedije DIRKA CAN NONBALL II ob 21 uri. 19. janu arja: amer akcij film KARATE KID ob 10 uri, avstral pust film NEBEŠKI GUSARJI ob 16., 18 in 20 uri, 20. januarja: amer glasb film BREAKDANCE II ob 10 uri, avstral fant film NEBEŠKI GU SARJI ob 16., 18 in 20 uri, 21. januarja: ital akcij film MOŽ, IMENOVAN BULDOŽER ob 16. uri, jap fant film VRNITEV GODZILE ob 18 in 20 uri, 22. ja nuarja: amer komedija POLI CIJSKA AKADEMIJA II ob 10 uri. amer akcij film NINJA III ob 16 , 18 in 20 uri KRANJ STORŽIČ 16. januarja: amer akcij film KARATE KID ob 16. 18 in 20 m i 17 januarja: omer pust film SUPERMAN II ob 16, 18 In 20 uri, 18. januarja: slov mlad film POLETJE V ŠKOLJKI ob 14 uri, amer vvest film VRNITEV MO ŽA TRINITA ob 16 in 18 .premie ra jap filma VRNITEV GODZILE ob 20 uri, 19 januarja: amer ak cij film KARATE KID ob 16 uri, ,ap fant film VRNITEV GODZI LE ob 18 in 20 uri. 20. januarja: .,,,„., gl.p.h dim UMI AKOANCI II ob 16 uri, jap fant film VRNI TEV GODZILE ob 18 m 20 uri, 21. januarja: ital akcij film MOZ. IMtNOVAN BUlDOŽfR ob 18 uri, jap fant film VRNI TEV GODZILF ob 18 in 20 uri, 22. januarja: amer komedija VOJNA AKADEMIJA ob 16., 18 in 20 uri KAMNIK DOM_ 17. januarja: amer. pust film DRGULJ IZ NILA ob 16. 18 in 20 uri, 18. januarja: amer pust film DRAGULJ IZ NILA ob 15 in 17. uri, amer komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 19 uri, premiera avstral fant filma NEBEŠKI GU SARJI ob 21 uri, 19. januarja: amer krim film GOLA KLETKA ob 18. in 20 uri, 20. januarja: amer vvest film VRNITEV MO ?A TRINITA ob 18 in 20 uri, 21. januarja: amer film ČASTNI KONZUL ob 18 in 20 uri, 22. ja nuarja: avstral pust film COČA COLA KID ob 18 in 20 uri TRŽIČ 17. januarja: slov mlad. film PO LETJE V ŠKOUKI ob 16 uri, amer akcij film YOUNGBLOOD - SRDITI FANT ob 18 in 20 uri. premiera \a,i fant filma VRNI TEV GODZILE ob 22 uri, 18. ja nuarja: amer akci) film KARA TE KID ob 15 uri, amer akckj film YOUNGBLOOD SRDITI FANT ob 17 in 19 uri, premiera amer filma OSTRINA BRITVE ob 21 uri, 19. januarja: itla ak cij film MOŽ IMENOVAN BUL DOŽER ob 15 30. amer pust film DRAGULJ IZ NILA ob 17 15 in 19 uri. 20. januarja: amer ak cij film OGNJEVITE ULICE ob 15 30, amer komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 17 15 in 19 uri, 21 januarja: amer pust film SUPERGIRL ob 15 30, avstral komediia COCA COLA KID ob 1715 in 19 uri, 22 januarja amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 15 30. amer ital vvest film VRNITEV MOŽA TRINITA ob 17 15 in 19. uri DUPLICA RANGER MC OUADE ob 19 uri, 21. januarja: amer film OSTRI Nm BRITVE ob 20. uri, 22. januarja: jap fant film VRNITEV GODZILE ob 20 uri CERKLJE 17. januarja: amer komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 19 uri, 18. januarja: angl pust film SA MO ZA TVOJE OČI ob 16 in 18. uri, 19. januarja: amer pust. film SUSPERGIRL ob 10 uri, 20. ja nuarja: amer komed ija POLI CIJSKA AKADEMIJA ob 10. uri. 21. januarja: ital komedija SA MO BOG ODPUŠČA ob 10 uri, 22. januarja: amer glasb film BREAKDANCE II ob 10 uri STRAŽIŠĆE 17 januarja: »umi srhljivka MO RA V ULICI BRESTOV ob 20 uri, 18 januarja: avstral pust film NEBEŠKI GUSARJI ob 15 in 17 lit! ,1111111 IK Cij film TEKSAŠKI 20. januarja: amer pust film SUPERGIRL ob 10 uri. 22. janu arja: slov. mlad film POLETJE V ŠKOLJKI ob 10. uri JESENICE ŽELEZAR 16. januarja: amer akcij film ZAKON MOLKA ob 17 in 19 uri, premiera avstral komedije CO CA COLA KID ob 21 uri, 17. ja nuarja: amer, glasb film BREA KDANCE II ob 10 uri, avstral ko medija COCA COLA KID ob 21 un 18 januarja: amer komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 10. uri, ital komedija SAMO BOG ODPUŠČA ob 15 uri, av stral komedija COCA COLA KID ob 17 in 19 uri, 19. januarja: amer pust film LOV ZA IZGU BLJENIM ZAKLADOM ob 10 uri, amer akci| film ZAKON MOLKA ob 17 in 19 uri, 20. januarja amer akcij film SUPERMAN II ob 10 uri. amer akcij film ZA KON MOLKA ob 17 in 19 uri. 21. januarja: amer akcij film POLI CAJ IZ BEVERLLY HILLSA ob 10 uri, amer film GOLA KLETKA ob 17. in 19 uri, 22. januarja: amer film KARATE KID ob 10 uri, amer film YOUNGBLOOD - SRDITI FANT ob 17 in 19. uri. JESENICE PLAVŽ 16 |iinuarjo amm film 1 'AS 1 NI KONZUL ob 18. in 20 uri, 17. januarja: amer glasb film BREA KDANCE II ob 16. uri, ital. akcij film MOŽ. IMENOVAN BULDOŽER ob 18 in 20 uri, 18. januar ja: amer komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 16. uri, ital. akcij film MOŽ, IMENOVAN BUL DOŽER ob 18. in 20 uri, 19. januarja: amer pust film LOV ZA IZ GUBLJENIM ZAKLADOM ob 16 uri, avstral komedija COCA COLA KID ob 18. in 20. uri, 20. janu arja: amer pust. film SUPRE MAN II ob 16 uri, angl pust. film SAMO ZA TVOJE OČI ob 18. in 20 uri, 21. januarja: amer. akcij film POLICAJ IZ BEVERL LY HILLSA ob 16 uri, 22. januarja: amer akcij film K/ RATE KID ob 16 uri, amer. akcij film TEKSAŠKI RANGER MC OUADE ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA 16. januarja: jap fant film VRNITEV GODZILE ob 18. uri, 20. januarja: amer krim. film MURPHYJEV ZAKON ob 19. uri DOVJE 18. januarja: amer srhljivka MO RA V ULICI BRESTOV ob 19 uri RADOVUICA 16., 19., 20. in 21. januarja: amer. film ŠKRLATNA ROŽA KAIRA ob 20 uri, 17. in 18. januarja: no vozeland pust film DIRKA S SMRTJO ob 20 uri, amer film ŠKRLADNI DEŽ ob 18 uri,2z. januarja: amer film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 20 uri BLED BOHINJ 17. januarja: amer. film PRI PUJSU II ob 20. urk. 18. januarja: amer film BEAT STREET ob 18. in 20. uri, 22. januarja: novo-zeland film DIRKA S SMRTJO ob 20 uri ŠKOFJA LOKA 16. januarja: slov mlad film ČAS BREZ PRAVLJIC ob 18. in 20 uri, 17. in 18. januarja: hongk. film NA ZMAJEVI POTI ob 18. in 20. uri, 20. januarja: franc. erot film JOY - RADOST ŽIVLJENJA ob 20. uri, 21. januarja: amer risani film SKRIVNOST ČAROVNEGA GR MA ob 10 in 16. uri, franc. erot. film JOY - RADOST ŽIVUE NJA ob 18 in 20. uri, 22. januarja: franc drama NEVARNOST V ZRAKU ob 20. uri ŽELEZNIKI 16. januarja, amer film NEVA REN POSEL ob 20 uri, 17. janu arja: amer film BEAT STREET ob 18 uri, amer film NEVAREN POSEL ob 20 ur, us. januarja, amer. film Prti PUJSU II del ob 18. uri, amer film NEVAREN PO SEL ob 20 uri, 19. in 20. januar ja: novozeland pust film DIRKA S SMRTJO ob 20. uri, 21. januar ja: amer film ŠKRLATNI DEŽ ob 20. uri, 22. januarja: amer. film ŠKRLATNA ROŽA KAIRA ob 20 16. januarja: hongk. film NA ZMAJEVI POTI ob 18. in 20 uri, 17. januarja: amer. drama UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 20 uri, 18 januarja: slov mlad film ČAS BREZ PRAVLJIC ob 18 in 20 uri, 20. januarja: amer -isani film SKRIVNOST ČAROBNEGA GRMA ob 10. uri, 21. januarja: amer. film STARFIGHTER -ZVEZDNI BOJEVNIK ob 20. uri POUANE 16. januarja: amer drama UPOR V VOJNI AKADEMIJI ob 19 uri, 18. januarja: amer. risani film SKRIVNOST ČAROBNEGA GRMA ob 15 uri, amer. film STARFIGHTER - ZVEZNI BOJEVNIK ob 17 uri, 20. januarja: franc. film NEVARNOST V ZRAKU ob 19 uri SVOBODA ŽIRI 17. januarja: amer erot film BOLERO ob 20. uri. 18. januarja: ital. avant. film PAR NEPAR ob 17.10, amer komedija NORA RAZBOJNIKA ob 20. uri, 20. januarja: amer komedija SKOZI OGENJ NIKARAGUE ob 20. uri ^(!):I^BiV«JlS?KJl GLAS 8. STRAN SEJEM MODE PETEK, 16. JANUARJA 198 i /i A L mira iz Radovljice je biki tudi tokrat nekaj posebnega, svežega, enkratnega. Njeni belo-črni, črno-bel i in rjavo-črni vzorci spominjajo na arabeske, vklesane v mavrsko arhitekturo. Enostavne linije poudarjajo vzorce, lahke zračne pletenine pa poudarjajo linijo telesa. Tanko pletene obleke se telesa povsem oprimejo, široka odprta krila, ki si jih nadenemo čez obleko, in jopica, pa dajejo vtis udobja, počitniške lagodnosti, sproščenosti. Tudi tokrat so zastopane ročne pletenine Centra za razvoj domače in umetne obrti v Grimščah. Kolekcijo Zebra so pripravile ročne pletilje. Črno-beli obrisi zebre se z rjavimi poudarki spajajo s simboli afriške folklore. Že spomladi bosta naprodaj obe kolekciji, obetajo v Almiri. Tudi ti dve kolekciji je za sejem mode pripravila Almirina kreatorica Vesna Gabrsčik-llgo. ELKROJ je bil ves v znamenju jeansa. Temnejšega, svetlejšega, podloženega, nepodloženega. izredno mikavni so jopici, podloženi s toplo belo ovčko, imitacijo seveda. Kot so na sejmu pUVeUUII mrvi i.tmw|fiiiHh '---»- —• —311—..: —~A„C, «.0_ koj v prodaji, tudi v njihovi prodajalni na Deteljici v Bistrici pri Tržiču. VEZENINE Bled so se predstavile s kolekcijo, ki so jo pokazale že na sejmu mode v Beogradu oktobra lani. Bela bombažna oblačila. — izvezena s čipko, seveda — v kombinaciji grobega sivega platna. Ali pa bela čipka na bluzi in na krilu, hlače ali jopic pa iz temnega črtastega satena. Mlade bo zagotovo zan\maia make zahodnjaška, vvestern moda, kot so bila oblačila žena prvih ameriških naseljencev, jakna ali dolga jopica iz grobega sivega platna, obrobljenega s preprosto belo čipko, obleke urezane kot njihove spodnje platnene srajce. Poletje bo hotelo belo platno in belo čipko. Ne le v Ameri ki, kamor Vezenine poleg zaves izvažajo tudi oblačila, tem več tudi pri nas. Obiskali smo sejem MODA '87 v Ljubljani Zmaj je spet zamahnil z repom Na Gorenjsko stran je udaril dvakrat, enkrat v ODEJO v Škofjo Loko, drugič pa v RASICO v Gameljne. Skoda, da je zmajev tako malo. Se marsikomu drugemu bi ga iz srca privoščili. Trudijo se naši tekstilci, konfekcionarji, trikotažerji, usnjarji in vsi drugi, ki se ukvarjajo z modo! Čim bliže bi ji bili radi in priznati jim je treba, da so tudi ji bliže. Pogumno odmetavajo staro in slede novitetam, ki jih nakazujejo prestolnice mode, Pariz, London, Rim, Firence. Po dolgih letih ohlapne mode prihajajo spet ozki modeli. Se so široki, a jih že poudarja pas, tudi kroji so za spoznanje ožji. Prehod ne sme biti prehiter — počasi, previdno bodo spet tu oprijeti modeli, ki bodo odkrito pokazali obline. Spet se bo pokazalo marsikaj, kar so zakrivali široki rokavi in dolge jakne. Spet si bodo ženske prizadevale za vitko linijo.. . Kaj je bilo letos na sejmu mode? Veliko lepih kvalitet- nih blag, debelih karo flanel, iz kakršnih v Italiji pa tudi že pri nas šivajo tople moške srajce, finih bombažev za poletje, tankih svil, večina bo seveda sintetičnih blag, pa tudi dragih uvoženih svil, iz kakršnih sta sešila bluze Labod in Mura. Modne bodo pletenine, posebno še ročno pletene, kot one iz Almire, in zagotovo bodo dobile posebno mesto pletenine iz Rašice, ki so posegle celo v oblikovanje krzna, nekakšnega pletenega astrahana. Mladi bodo še vedno najraje oblečeni v jeans, za to so poskrbele vse konfekcijske hiše, ki šivajo za mlade od Elkro-ja do Novoteksa. Še vedno bodo modna usnjena oblačila, ki dobivajo malce starejši poudarek. Mladi so se največ ustavljali pred Utokovimi modeli, ki spominjajo na ru- ska usnjena oblačila iz zgodnjih let revolucije. Veliko lepih torbic je bilo videti, večjih, uporabnih, že na pol po-tovalk. Na plaščih in kostimih prevladuje karo, večji ali manjši, bolj in manj izr zit, in na glavi klobuk, ki vse bolj okrašen. Morda kakšen okus celo preve Ženski svet je bil tako dolj brez teh lepih pokrival, zahteva vse, kar se poka na glavah zunaj naših mej Zunaj pa so na klobuku sp tančica, rože, pentlje ... D. Dolenc Ljubljanski zmaj za RAŠICO, ninuml cju Je zasluzila. S svojimi domiselnimi pl4 ŠEŠiRjFVi klobuki so doživeli pravi razcvet. Na ženskih klobukih svetlih pastelnih barv so se pojavile pentlje, tančice, kite, celo cvetje iz filca. Vračajo se torej stari dobri časi klobukov. Dobro jih prodajajo, pravijo pri Seširju, prav tako dobro gredo v prodajo preprostejši modeli kot tudi okrašeni, najbolj modni, ki se pojavljajo v tujini. Toliko let smo ženske s klobuki gledali nekako postrani, zdaj pa kot da so vse za trte želje naenkrat privrele na dan. Moški klobuki pa so bolj športni, za v avto in sprehode, nekaj pa je tudi klasičnih. Oboje odlično prodajajo tudi na Zahod, celo v Ameriko jih pošiljajo. gorenjska oblačila iz Kranja so se predstavila s črni f večernimi oblekami. Kreatorska oddelka v Kranju in na j4 nicah sta se tokrat še posebej potrudila. Kombinacija žaH ta in satena — saten je ponekod ves prešit in oblikoval stilizirane palmove liste, sem in tja pa so modeli okrašeni L di s svetlečimi se belimi kamenčki. Kroji spominjajo na živ na trideseta leta. na noči charlestona in prohibicije. Kot , , vedo zastopniki Gorenjskih oblačil na sejmu, so njihovi H an boljši kupci še vedno v Sloveniji, čeprav prodajajo po * 0 Jugoslaviji, posebno v modne hiše in blagovnice v Beogr^ Zagrebu, Vojvodini in drugod. Kolekcije za pomlad in pal*^ 1987 dobro prodajajo. ZVEZDA Kranj se je predstavila s svojimi centelini. lepljivi mi medvlogami za konfekcionarje in obutveno industrijo. Brez njih v konfekciji ne gre več. Medvloge dajejo osnovnemu materialu dokončno, lepo obliko, vsako leto narede okrog 9 milijonov kvadratnih metrov medvlog, precej prodajo doma, veliko pa izvozijo tudi na tuje, v Italijo, Anglijo, Finsko, Grčijo. V Kranju gradijo nov razvojno kontrolni oddelek in nova skladišča. Kamniški UTOK se Je preastavii z moškimi jaknami iz pre šane svinjske kože in z ženskimi kostimi iz lepe ovčje nape Ženski modeli imajo tudi modne, svetleče se lakaste efekte, ki se ponavljajo tudi na modnih dodatkih, pasovih, torbicah. Mlade je zanimala predvsem kolekcija, ki spominja na ruski stil iz prvih revolucionarnih let: zvezde na gumbih in obe skih, torbica spominja na toplo rusko kapo iz astrahana. Ni pa manjkalo tudi krzno. Bela polarna lisica bo tudi prihod njo zimo zelo modna. IDEJA iz Kamnika, ki ima v svojem osnovnem progi* tekstilije za notranjo opremo z različno uporabnostjo, M zavese, okrasne blazine, prti, tapetniško blago, svetiM. steljna pregrinjala, odeje, preproge in podobno, se je predstavila s kolekcijo TRI. Njen osnovni vzorec je tri geometrijski lik, ki se pojavlja na vseh tkaninah. Barvno la je letos izredno pestra. To njihovo kolekcijo bo moč r1 v njihovi novi trgovini v Kamniku, v ljubljanskem Supe ketu, v Ona on in drugje Mi j (iK h?vi kot' P©1 (,*sa» tji*>ko riffUr, TEKSTI U NDUS iz Kranja je v široko zasnovano dvobarvno skupino za poletje 1987 spet dokazal, da je v skupini metražerjev v vrhu modnega dogajanja. Lepa črno-bela kombinacija tiskanih in pestro tkanih vzorcev se pojavlja enkrat z rumenim, drugič z rdečim ali z zelenim poudarkom. Tudi tokrat je bil Tekstilindusov paviljon med najlepše urejenimi, pregleden, zračen, tako da so razstavljena blaga prišla še bolje do izraza. ODEJA iz škofje Loke je ZMAJA resnično zaslužila. Tako mehke in nežne so njihove prešite odeje, blazine in blazinice, pregrinjala in spalne vreče, da bi človek kar legel mednje. Pa otroški program! Nežno nežno roza in moder je, črtast, sem in tja pa se pojavlja glava brkatega muca. Kaj vse so pripravili za naše malčke! Nadvložki za jogije za otroške posteljice, torbe za otroke, odejice, vzglavniki, odejice za sani in globoke vozičke, previjalne podloge, torbe za otroška oblačila in vse potrebno, ko ga nesemo k zdravniku, morda sosedu v varstvo. In torba je hkrati tudi previjalna podlaga, ščitnik ob vzglavju, da se otrok ne udari, da mu ne piha od okna, spalne vreče z rokavi, brez njih, oblačilo za termofor in še kaj. V Odeji obljubljajo, da bomo vse te izdelke lahko kmalu dobili v njihovi industrijski trgovini v Škofji Loki in v vseh blagovnicah in trgovinah, kjer prodajajo vse za otroka in za opremo ležišč. SUKNO Zapuže se je tokrat predstavilo s kolekcijo težjih volnenih tkanin za plašče in kostime za jesen-zimo 1987/88. Barve so modne, črno-bele in črno-rjaste kombinacije. Tu so veliki pepita vzorci, kakršne je včasih slovita madame Chanell izbirala za svoje modele. Vse je najboljša mikana in česana volna. Tu so tudi blaga v več barvah iz zajčje dlake, za kostime, plašče, krila. Pa seveda odeje eskimo, mehke in tople, take, s kakršnimi so nekoč opremili ladjo Galeb, grad Brdo pri Kranju in kakršne tudi izvažajo. Letošnje so v modnih pastelnih barvah. Paviljon Sukna je bil tudi zanimivo aranžiran v nekakšnem starem potovalnem stilu. Zamislila si ga je domača kreatorica Mirni Mavec. Sicer pa smo Suknova blaga lahko videli tudi pri konfekcionarjih, pri Kroju, Muri, Labodu in Idealu. Zdaj spet obetajo novosti: \anuar\a bodo namreč v Suknu stekli novi avtomati za predenje in tkanje, ki bodo dali spet nove možnosti za ustvarjanja. ; črn* na J* i ža" cova' TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj je razstavila modele, ki bi jih kar takoj snel z obešalnika in oblekel. S€r1' ako preproste, a hkrati elegantne in modne. Njihove barve so temno rjava, rjasto rjava in črna, a zlV' nateriali pa jersev. pletenine in blaga. Tanjše tkanine so mešanice bombaža in poliestra, debelejše Kot olne in poliestra. Tudi vzorci so modni, največkrat karo in enobarvna kombinacija. Po okusu bomo ov' J! ahko izbirale svetlejše in temenjše modele. Zanimivi so tudi pasovi, ki so povsem enakih barv kot P°£ o barve b\uq. To je lepa in uporabna moda Tržiška bombažna predilnica in TKALNICA je bila letos s posteljno konfekcijo elegantno črno-bela. vzorec ORHIDEJA na odličnem belem bombažu. Predstavila pa je tudi pestro tkane tkanine, žakarde, in sicer kolekcijo NATURAL, kije namenjena oblačilni konfekciji za jesen-zimo 1987-88. Tudi ta je iz stoodstotnega bombaža. Pokazali pa so tudi najnovejše pletenine TRIM, ki jih namenjajo za trenirke in oblačila za prosti čas. Pozornost so zbujali tudi damasti, posebno črni z viskoznim fila mentom, ki daje malce prikrit, a žlahten lesk. Kot nalašč za večerne obleke, moderne široke jakne... nroafd KROJ Iz škofje Loke se le predstavil s plašči, kostimi in jaknami za zimo 1987-88. Vse je iz stood ,: k(jfc>tne runske volne, izdelek Sukna Iz Zapuž. Surova bela z vijoličasto-rjavo-sivo ali črno kombinaci i/etilfl I. Enobarvno in velik karo. S pasovi Je na Kroievih modelih ze nakazana prihajajoča oprijeta linija , ■ idfrevkino. počasi - saj po petih, šestih letih široke in ohlapne mode ne moreš kar naenkrat skočiti triko11 povsem oprijeto linijo. V Kroju so veseli, da so trgovci vedno bolj korajžnlimajo posluh za modo, jrvM(Jllsar za leta nazaj ne morejo trditi. Spremenil se je potrošnik in z nJim tudi trgovec, in prav je ^ (jfi Iko Odlično Krojevo kolekcijo za sejem mode v Ljubljani so kreirali domači kreatorji Rajko Pret supe«1* T A"« Logonder, Jože Rogelj in Tone Mesec. BITOLATEKS iz Bitole je že stari znanec ljubljanskega sejma mode. Tokrat so se predstavili s pletenimi modeli v sivo zeleno a ni kombinaciji. Bitolateks zaposluje 1750 delavcev, ima močno predilnico, trikotažo, tkalnico in tozd za ročna dela. b njihove predilnice prihajajo vseh vrst dekorativna, tkalska in trikotažna prediva v raznih debelinah ter tudi volna za ročna dela. Na leto predela 2500 ton prediva, med drugimi odjemalci so tudi Dekorativna, Rašica, veletekstil in druga slovenska podjetja. Zelo znani pa so tudi po ročnih pleteninah '\ toplih odejah iz stoodstotne volne ter odejah z dolgimi dlakami, ki jih lahko uporabljamo tudi namesto preprog. Bitolateks ima svoje predstavništvo tudi v Kranju, na Tomažičevi 2. Gorenjski kraji in ljudje v stari fotografiji V LECI UJETA PODOBA ČASA Kranj — »Dobri, stari časi« sevajo s fotografij in razglednic, razstavljenih v kranjski Mestni hiši. Pa ne le to. Stari posnetki so tudi zgovorna priča trdega boja za vsakdanji kruh pred letom 1900 in tudi po njem. Na eni strani bogastvo, življenje, ki mineva med bivanjem zdaj v tem zdaj v onem letovišču, na drugi strani trdo delo, garanje v prvih »fabrikah« ... Razstava, ki so jo pripravili v Gorenjskem muzeju Kranj, je nadaljevanje in dopolnitev lanske, sledile pa bodo še druge. BOHINJSKI PREDOR - Leta 1901 so delavci s težkimi kladivi začeli tolči trdo skalo za tako imenovani bohinjski predor na železniški progi, ki je Jesenice povezala s Primorsko. Predor je bil končan leta 1906. Kljub hitremu razvoju železnic pa se je po Gorenjskem še dolgo časa slišal tudi postiljonov rog in vozarjev bič. Čas med letom 1870, ko se je začela v večjem obsegu uveljavljati fotografija, je za Gorenjsko čas prehodnega obdobja, polnega novosti in obenem nasprotij, obenem pa čas, še vedno zelo zasidran v tradiciji. Po gradnji gorenjske železnice, ki je povezala Ljubljano s Kanalsko dolino, po dograditvi karavanškega predora in bohinjskega predora, ki sta Sloveniji in Gorenjski utrla pot na Koroško in Primorsko, pa še dolgo časa ostajajo na cestah kočije, vozovi . .. Na Jesenicah in v Tržiču nastajajo v tem času industrijski obrati, po drugi strani pa še vedno ne usihata moč in vpliv manufak tur. Kmečka gospodarstva in obrt ne zatiskajo ušes pred idejo zadružništva, ki poskuša pospešiti razvoj posameznih agrarnih in tudi drugih panog. Tako kot se spreminja gospodarska slika Gorenjske v tem času, pa je iz množice fotografskega gradiva razvidno tudi spreminjanje naselbinske podobe. Vaška naselja povečini ohranjajo sklenjeno obliko in tipsko naselbinsko zasnovo iz preteklih časov. Kadar je obdelovalna zemlja najdragocenejša sestavina kmečke posesti, ne zraste sredi njiv nobena hiša. Mesta pa dobivajo predmestja, vrtna naselja z vilami. Pročelja hiš na razglednicah — tako kmečkih kot meščanskih — niso brez bogatih oblik raznih zgodovinskih slogov. Toda tudi nekatere skromnejše hiše na kmetih se rade olepšajo vsaj na pročelju. Z železnico se pojavijo značilne železniške postaje, mostovi, predori. V gorenjsko pokrajino pride od drugod prinesena industrijska arhitektura, zrastejo gola in siva delavska stanovanjska poslopja. Kopalci v kopališču Jasna v Kranjski gori, bohinjski hotelir, prevoznik, Švicar Rykli na Bledu — vse to in še marsikaj drugega z razglednic in fotografij priča, da je Gorenjska v tem času z obema nof-ama.&Ufr pila na pot turizma. Z Bledom se je moglo kajpak primerjati le malo krajev, pa ne le po lepoti jezera, temveč tudi po tem, kaj vse je zdravilišče turistom ponujajalo. V primeri s tem je Bohinj vsaj do prihoda železnice leta 1906 ostajal sa-motnejši, s tem pa po svoje privlačnejši za vse, ki so iskali mir, tihoto narave. Saj konec koncev ta samotnost tudi varuje pred prehudimi posegi v naravo. Značilnost, ki velja (skoraj) tudi za današnji čas. Povsod se začno pojavljati kopališča in igrišča v bližini hotelov in gostišč, zidanih v značilnem turističnem slogu z lesenimi napušči in verandami. Te so ponekod na Gorenjskem še dandanes priča turističnemu razcvetu, ki se je obdržal, drugič spet se je preselil drugam. Strumni telovadci na fotografiji, ki ji čas dodaja že nekaj bledice, navadno zbujajo blag posmeh. Toda prav iz njihovih vrst je rastel športni duh, njihovi potomci so morda danes znana imena našega športa, zbujajo občudovanje in posnemanje. Dolgo časa je bila kraljica takratne telesne kulture športna telovadba, še posebej orodna. Nanjo se opira dejavnost mnogih političnih organizacij, liberalnih, klerikalnih in delavskih, ki svojih kulturno-umetniških programov, gledaliških glasbenih in literarnih, nikoli niso poza*hile dopolniti še s telesnovzgojni-mi. V tem se obenem zrcali tudi prebujena nacionalna zaves«; le-ta pa hoče tudi na drugih področjih življenja tekmovati s podobnimi nemškimi institucijami, jih dohiteti in preseči. To se še |M>sebej odraža v razvoju šolstva, močno vidna pa je tudi v planinstvu, ki v Alpah in Karavankah bije srdit boj z mogočnim Alpenverei-nom pri postavitvah planinskih postojank in kasneje pri prvenstvenih vzponih. Kljub najrazličnejšim tetini Razstava Gorenjski kraji in ljudje na starih fotografijah sodi v okvir raziskovalnega projekta, ki ga je poleg Kulturne skupnosti Slovenije in Kulturne skupnosti Kranj denarno podprla tudi Občinska raziskovalna skupnost Kranj. Razstavo so pripravili: dr. Cene Avguštin, kustos za umetnostno zgodovino, Anka Novak, kustosinja za etnologijo, in Majda Žontar, kustosinja za zgodovino Gorenjskega muzeja Kranj. jih je v tem obdobju čas naplavil na Gorenjsko, še posebej v mesta in prometne j še kraje, pa duhovna kultura še zlasti na gorenjskem podeželju ohranja tradicionalne vrednote: te se porazgube kasneje, še najbolj po drugi svetovni vojni, skoraj brez sledu. Ljudski običaji in mnoga verovanja, stara besedna izročila, žive ponekod naprej, le izdelke ljudske umetnosti in domače obrti začenjajo izpodrivati ceneni uvozem imo...... t»W«. TV« pa so bili še posebej prizade* vni. Zdaj smo glede avtobuso* že bolj brez skrbi, letos pa ntfi čaka še petsto metrov ceste« Čeprav je iz samoprispevki šlo za asfalt 40 milijonov d»' narjev, brez pomoči občinsk« samoupravne komunalne in* teresne skupnosti tega ne b' zmogli.« A. Žalar Obiskal nas je naš najjužnejši naroči V AVSTRALIJI JE ZDAJLE Mirka Kancilije se verjetno najbolj spomiflfj Kranjčani, ki so kupovali v mali Savini pf pako, od ležalnih blazin in koncev umetnei gum. Pred šestimi leti je šel z družinico ži in zdaj je med vsemi naročniki Gorenjske^ ki zemeljske oble. Odšli so štirje Kuncilijovi, Mirko, žena Marjetka, sin Uroš in hči Saša. Pred štirimi leti se jim je tam rodila še živahna Katarinca. Kar dobro so M vživeli v novo okolje in otroci kljub temu da hodijo v angleške šole, govore slovensko. Posebno mala Kata se kar ra/.je/.i, če jo kdo od doma-i ih aH Slovencev, Id pridejo na obisk, ogovori angleško. Doma govorimo slovensko, poudarja. Kako se živi v Avstraliji, smo povprašali Muka. Pravi, da kar dobro. Navadili so se na podnebje, na nove letne čase. Prav /daj, ko nas tu zamotava sneg, je v Avstraliji poletje, včasih tudi blizu 40 stopinj. Otroci imujo /daj glavne počitnice. Šolsko leto tam traja od 3. februarja do 18. decembra. Marcu se začne jesen, juniju zimu, septembra pomlad . . . Za nas narobe svet! Mirko pohvali, du Gorenjski glas dobiva v Avstralijo redno. Vsega prebere du zadnje vrsti ce. Tudi prijatelji, ki prihajajo k njim na obisk, najprej povprašajo po ( iorenjskem glasu. Potem gre i/ rok v roke 1/ do movine imajo naročeno tudi Rodno grudo in Planinski vrstnik. Včasih je Mirko veliko hodil v hribe, v Avstraliji pa se je pred kakšnim letom pri de'u hudo ponesrečil, poškodoval je hrbtenico, in težko bo še kduj hodil v hribe. Prebere res vse. Kot trgovcu ga še posebej /anmia tržni pregled ("V za tega /manjka proS' se mu zdi, du časopis OH poln. Za križanke je zunj" kratek rok Zato predlagaj za tako oddaljene narc naredimo izjemo, naj nji križanke žrebamo skuj naslednjimi. O vseh novicah v Slov in Jugoslaviji so hitro obv ni Svdnevski radio oddaJj tujce v liti jezikih. Ko se j^ 7. februarja pri nas smrt nesrečil dr. Godina, je b*1 po nekaj urah objavljeno v avstralskem radiu, in odduji za Makedonce '/d01 do jim je bilo za njim W' Iz bohinjske ljudske zakladnice feAKON JE AN KURNJEK Srednja vas v Bohinju, januarja — Minka Cvetek že več let uči slovenščino in književnost v osnovni soli v Mengšu, vendar se prav vsak konec tedna vrača v Bohinj, domov v Srednjo vas. Ko je za nedavni posvet o Bohinju pripravila predavanje o reklih, pregovorih, bajkah in pripovedkah o Bohinju, je v nabito polni dvorani v Stari Fužini požela bučen aplavz. PETKOV PORTRET JURIJ KUMER »Veliko sem poslušala starega ^eta, Mežnarčkovega ata. Bil je kot iz drugega sveta, z brki, s šibkim nasmehom in je znal zelo 'ePo in prisrčno pripovedovati. Nehote me je navdušil za ljudsko izročilo . . . Ko sem začela ^udirati, sem spoznala, da so tu-I* ljudski pisatelji črpali snov za svoja dela iz narodne zakladni-I*. tudi naš Mencinger,« je pri-JPovedovala Minka Cvetek, ki se Ue tudi sama navdušila za zbirali ljudskega gradiva — pregovorov, rekel, pripovedk; k temu Pa sta jo spodbujala tudi profe-1 ?°rja Tine Logar in Jože Šifrer s sanjske gimnazije. Dragocen r^ji je mama Ivana, ki izhaja iz I''dne kmečke družine in zna pri ^emdesetih letih še veliko ^odb, pregovorov, anekdot. Minka zna prisluhniti ljudski I ?°vorici, bohinjskim posebne-' 2eit«, očancem. V pomenkovanju ,1° povsem vsakdanjih stvareh Pfivro na dan stoletne modrosti, ^razodevajo različna pojmovala o delu, naravi, življenju, o . ^konu, človeških vrednotah in , p&bostih, različne anekdote, ša-, e*n podobno. 11 ' "---- • ^o, očka, vi pa \ Sotovo i *nate : glavati?!_ i f Bohinjci v mnogih šalah in $ attekdotah tudi s pikrim humor->. j^i zavračajo ysiljivega turista, t 1 jih z vzvišeno zafrkljivostjo v ^Sovarja kot primere iz rezerva-e .Neki naduti študentje so sre-i' za jezerom starega možakarja in ga ogovorili: »No, očka, ^■ste pa Bohinjec in gotovo zna-* Plavati?!«. Zviti mož pa se je le zmuznil: »Na vem, če še znam. Včas som pa znou tkuj dobro, da som ankret z Vukanca prpodou ano ribo tok, da j \b vod repa pr-tekvo.« O zakonu in njegovih težavah pa menijo takole: Zakon je an kurnjek. Tiste kure, k so notrč, vrn gledajo, tiste, k so vod zuna, pa notri?. Zakon je an križ, s strdjo namazan; k se pa strd poliže, pa še smova (smola) voštane. Zet ima vedno eno hlačnico krajšo Takole pa so svarili fante, ki so se šli ženit v spodnjo bohinjsko dolino: Bukovšče babe, belga konja pa benešče vojšče se boj. (Bu-kovske babe, belega konja pa beneške vojske se boj.) Mnogi pregovori žensko pod- cenjujejo oziroma ji pripisujejo velike, a negativne sposobnosti. Čer (kjer) hudič ne zmore, baba prpomore. Ct ti žleht baba na čikljo (ki-klo) sede, jo vodrežć. O zetu sodijo, da ne more tako ukazovati, kot bi sicer lahko ukazoval hišni gospodar. Zet ma zmeram ano hvačnrco krač. (Zet ima vedno eno hlačnico krajšo.) Zeto se še u cerklr pozna, k mu vasje pokonc stojejo. (Zetu se še v cerkvi pozna, ker mu lasje stojijo pokonci.) Neenakopravnost med žensko in moškim kažeta naslednja pregovora o vdovstvu: Vdouc s babo dobi, čr vod ta-prve žene kožo čez rame nese. Vdova je le tkuj uredna, da pr-leti tet z drvete dežele, da se jr userje na gvavo. Štefan vina — ko se srečava v drugo_ »Moj stric je bil velik šalji-vec,« pripoveduje Minka. Nekoč je dejal nekomu, ki mu je napravil uslugo, da mu bo dal za Štefan vina. Ko sta se srečala, ga je opozoril: »U zadnjo s rekou, da k se u drugo srečava, da m boš dau za an Štefan vina.« Stric pa je odvrnil: »Zdej sva se šele u prvo.« Zelo znana je tudi anekdota o gorenjski skoposti. V Studorju je umiral kmečki očanec. Sin mu je k postelji prinesel svečo in mu dejal: »Oča, ko boste na koncu, pa še svečo upihnite.« Minka je iz bohinjskega ljudskega bogastva izbrskala že veliko zanimivega, še veliko ima načrtov, med drugim tudi te, da bi pregovore, šale in anekdote strnila v knjigo. Zapisano s>e ne pozabi — in tega je Minka najbolj vesela. C. Zaplotnik »Hvala, hvala tudi v imenu vseh kmetov, s katerimi smo lani lahko dali družbi več mleka, več mesa, več krompirja,« je na devetojanuarski slavnostni skupščini, posvečeni občinskemu prazniku, dejal magister Jurij Kumer, vodja pospeševalne službe pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka, ko je iz županovih rok prejemal dragoceno priznanje delu, malo plaketo občine Škofja Loka. Njegove zasluge za razvoj kmetijstva, za boljši položaj kmeta, za kar si prizadeva že celi dve desetletji, cenijo kmetije, »politiki« na občini, v republiki. Tudi kot človeka ga pozna veliko ljudi. Kot človeka, ki ne zdrži na mestu, ki vedno išče, želi naprej, hoče več, bolje. Ljubi širino, prostost. Ne bi bil bolj nesrečen, kot če bi ga prikovali osem ur za pisalno mizo. Kot bi mu ne pustili dihati, živeti. Saj dela tudi v pisarni; zjutraj, par ur. Potem pa gre ven, na teren, med ljudi. Čeravno vodja pospeševalcev, ima 'tudi konkretne naloge pri urejanju prostora in investicijah W— wmm i in i m um ■■mil------------ na kmetijah. Pozimi je čas, ko načrti dozorevajo, ko je treba naloviti različna dovoljenja, soglasja, naslavljati prošnje za to in ono. Žal se zaradi neugodnih posojilnih pogojev, zlasti še obresti, približno pol manj kmetov odloča za vlaganja kot pred leti, ko so rasli novi hlevi, gospodarska poslopja. Če se že odločijo, potem je treba vse res dobro preštudirati, preračunati, da kmetija ne bi zašla v težave, pogubo. Stanuje v Skofji Loki, v blokovskem stanovanju. Kako se, zraka, gibanja, svobode velik častilec, znajde v njem? Pravi, da ga stanovanje ne utesnjuje. Se mu ne pusti, ne preda. Nima časa. Popoldne, če že ne sestankuje, bere, študira, jo mahne domov, na očetovo kmetijo v Hotavljah, kjer pomaga očetu in sestri pri delu. Družina zaradi tega ni prikrajšana. Radi gredo z njim; ženi, četudi meščanki, prija kmečko življenje, tudi vsi trije sinovi radi pomagajo. Najstarejši, ki je že kmetijski tehnik, obljublja, da bo prevzel dedo-vo zapuščino. Verjetno ni loškega kmeta, vsaj ne nobenega od blizu 1500 zadružnikov, ki bi Jurija Ku-mra ne poznal. Povsod je dobrodošel, povsod, kr.mor ga zanese delo, čuti značilno gostoljubnost loškega človeka. Ni gostoljuben, odprt, samo hribovec, trdi, tudi ravninec se je že otajal, noče biti več drugi. Prizna, da se ne brani dobrega domačega kruha, ki mu ga ponudi gospodinja, če tako nanese, se ne odreče niti narezku iz domačega svinjaka. To, razumevanje z ljudmi, občutek, da jim pomaga, kjer so sami šibki, tudi vedenje, da bodo njegov nasvet jutri sprejeli, če ga danes še niso voljni, vse to Je sončna plat njegovega dela. Zal včasih nanjo pade tudi senca. Ne prenese katnele-onstva, ljudi, ki so včeraj zagovarjali eno, danes pa, najpogosteje zaradi nepopolne informiranosti, isto napadajo, ljudi, ki ni .so kritiki, ampak kritiicT - H. Jelovčan 5L_ ETJE plavci iz Save in tisti yni razno blago z na->f nja do avtomobilskih iv Avstralijo, v Sydney, JF* na najjužnejši toč- je namreč trikrat operi-Ihjdi Mirkovega sina Uroša, i V« zc*aJ poteka med Slo-ikii v kC>ydrieyu akcija za na-uparata za ultrazvočno ^rivanje bolezni pri otrocih, w 8u bodo namenili ljubijan ^. "hu Kliničnemu centru. Go-| (Jj White, Ljubljančanka po •i u. je začela akcijo, ustanove odbor in zdaj se z vseh % Vi f*t\' s,<>ka denar za ta apa V ' " /a< etku novembra je bil iVfoVdnevu tAJ(*' dobrodelni t)i|(i(,>r'. na katerem so nasto Ij ' folklorne skupine, povabi %[' '"'h slovenske in av kjSlasbenike. Ves izkupiček /il ''P'11'1' Še vedno pa ^ j" pokrovitelje. Tudi av I .sk«' In me se dobro odziv.i J^vstralska letalska družba \ntus j«' obljubila brozpla 'W]),,'v"/ 'l);''Uta i/. ZDA v SujUn° 1,1 l)tvv,)/ štirih oseb j B^hevu v Ljubljano, ki bo-„'''•" 11 predale Kliničnemu , pfj.qornovino so vezi lesno, 11' ^^'^"J*' Mirko. V mestu in loj \]f pa vol*k() tud' s'°" '*Jo'p klubov, kjer se sreču-4^ S| u °d močnih vezi so tu V\°tVensko firmo Nu nJiho '.. Ki> r*?u J(> veliko slovenski "Ar!1"1' • Qk 'JjJtt. Slovenijaiesa, Šipa pljkli Klana, Alpine . . '^Nr''?'" ',r /(U •S1,,V(' ncem \ .1 *uji domovina bliže izdelki Kolinske h Ete iz Kruša. i D Dolenc Ravnatelj Valentin Pivk SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA BLIŽJE STARI GIMNAZIJI Kranj, 14. januarja — Pred šestimi leti smo zgradbo temeljnega srednjega oziroma poklicnega izobraževanja do temeljev porušili in sezidali novo usmerjeno izobraževanje, žal brez poprejšnjih preizkušenj in preverjanj. Da bi bila zato cela stavba usmerjenega izobraževanja zanič, ne drži, res pa je, da so se v praksi pokazale številne razpoke, napake, ki jih je treba popraviti. Valentin Pivk kot ravnatelj nekdanje kranjske gimnazije in sedanje srednje so le pedagoške, računalniške in naravoslovno-mate matične usmeritve imate o »prenovi prenove«, kot radi malce zbadljivo rečemo, gotovo svoje mnenje.' »Mislim, da so popravki nujni in a smo bili sploh preveč togi, počasni, saj so prva opozorila začela priha jati /.e po drugem, predvsem pa tretjem letu usmerjenega izobraževanja. A je bilo tre ba čakati na anali/" in razi skavt«, da so potrdile tisto, kar so govorile izkušnje.« Prva, ki sta resno posegla v prenovo, sta bila programa naravoslovja in družboslovja. Spremenjena sta zaživela v tem šolskem letu. Naravo-slovno-matematični program je tudi v vaši šoli. Kako ga ocenjujete /.daj. šele po dobrih štirih mesecih? »Sodim, da so zadovoljni učitelji in učenci. Program je postal splošnejši, kar se odraža predvsem v nekato-rih dodatnih družboslovnih predmetih, kot je filozofiju, psihologija, obogatena zgodovina, geografija in drugi tuji jezik. S temi dodutnimi vsebinami oziroma predmeti učenci niso bolj obremenjeni. Trdim, da celo nekoliko manj, saj so črta..e nekatere vsebine, ki so se ponavljale oziroma niso bile dovolj jasne. Ocenjujem, da bo dal sedanji program učencem zelo solidno osnovo za študij na višjih in visokih šolah, tisti, ki se bodo želeli takoj zaposliti, pa bodo tudi imeli toliko strokovnega znanja, da se jim ob primerno izbranem progrumu pripravništva ne bo težko zaposliti.« . Ste prenovljeni program vnesli samo v prvi letnik? »V prvega v celoti, medtem ko smo v izvedbenih navodilih prilagodili tudi snov naslednjih letnikov. Drugi tuji jezik, na primer, smo vnesli že v drugi letnik, uvrstili smo filozofijo ali psihologijo, prakso smo skrčili za tretjino.« Prehitevanje prenove programa družboslovja in naravoslovja je dalo več poguma tudi drugim programom, o katerih prenovi se zdaj veliko razpravlja. Med njimi sta tudi preostala vaša dva: program računalništva in program učitelj iz pedagoške usmeritve. »Med našimi tremi programi je najbolj ozek program računalništva, ki ima veliko ur specialnih strokovnih predmetov. Ze zelo zgodaj smo ocenili, da je tak program za področje, kot je računalništvo, ki se izjemno hitro razvija, preozek. Posledica ozkosti je bila, da nekatere višje in visoke šole absolventov štiriletnega programa računalništva brez dodatnih izpitov niti sprejemalo niso« Kakšno je bistvo predlaga-nega spremenjenega programa? »V njem ni več smeri. Enoten je, le v tretjem in četrtem letniku je nekaj ur izbirnih predmetov. Več ur je za družboslovne predmete, za filozo fijo, sociologijo dela, geografijo, psihologijo dela in materinščino, črtani pa so skoraj vsi predmeti s področja elektronike. Ostala sta samo dva temeljna strokovna predmeta. Nekateri strokovni predmeti bodo še izbirni v tretjem in četrtem letniku. Tak program daje širšo splošno znanje, kar je pomembno zlasti za študij, obenem pa dovolj strokovnih znanj za začetek dela.« Program še ni sprejet. Kakšna je pot? »Svoje mnenje mora dati strokovni svet SRS, sprejeti pa ga mora posebna izobraževalna skupnost za elektrotehniko in računalništvo. Menim, da bo bolj zanimiv tudi za učence. Tri šole v Sloveniji, med njimi tudi naša, smo letos vpisale manj oddelkov kot jih je dovoljevala mreža šol. Ce bo prenovljen program sprejet, ga bomo uvedli naslednje šolsko leto. Odločitev bo kmalu padla, saj bo konec februarja objavljen razpis prostih mest v posameznih programih, do tedaj pa bodo morali učenci vedeti, kakšen bo računalniški program.« Podobnu pot potrditve čaka tudi predlog prenovljenega programa v pedagoški usmeritvi, ki vsebuje program vzgojitelj predšolskih otrok ter program učitelj. »V naši šoli imamo program učitelj. Po novem naj bi bil v pedagoški usmeritvi en sam program s tremi smermi: vzgojitelj predšolskih otrok in učitelj razrednega pouka, učitelj družbo-slovno-jezikovne dejavnosti ter učitelj naravoslovno-ma-tematične dejavnosti. Sprememba izhaja predvsem iz zastavljenega daljšega izobraževanja vzgojiteljev na višji stopnji, vseh učiteljev, tako za osnovno šolo kot usmerjeno izobraževanje, pa na visoki. Srednja šola naj bi zato učencem dala predvsem širša splošna znanja, višja oziroma visoka pa pretežni del strokovnih znanj. Srednja pedagoška šola bo verjetno najbolj splošna šola.« Podobna nekdanji gimnaziji? »Precej, čeravno bo dajala tudi nekatera specialna znanja: pedagogiko ter likovno in glasbeno vzgojo. Menim, da je tako prav, saj danes od učitelja zahtevamo oboje: široko splošno razgledanost in strokovnost. Ali bo tak predlog tudi sprejet, pa ne vem zagotovo. Močni so namreč glasovi, naj bi se obdržal le en program vzgojitelj predšolskih otrok in učitelj razrednega pouka, medtem ko naj bi se učitelj družboslo-vno-jezikovne in učitelj nara-voslovno-matematične dejavnosti pridružila splošnemu družboslovju oziroma naravoslovju.« S programi usmerjenega izobraževanja smo pred šestimi leti zelo pohiteli. Imate občutek, da tudi zdaj s spremembami preveč hitimo? »Ne. Sedanja naglica je obogatena z večletnimi izkustvenimi spoznanji. Spremembe so se v bistvu rojevale pet let, zdaj jih le udejanjamo. Sicer pa se ne spreminja niti četrtina vsebine posameznih programov, medtem ko smo pred leti gradili iz temeljev.« H. Jelovčan 9 ud® * n>zor, polna luna! lunine spremembe: polna luna v tem tednu v četrtek, 15. januarja, ob 03.30 zadnji krajec \ četrtek, 22. januarja, ob 23.45 Novoletna darila iv Živil Leta 1985 so kranjska Živila podarila Dupljancem zaprto trgovino. Lani so tako darilo dobili Jezerjani. Letos so prišli na vrsto prebivalci Mlake v krajevni skupnosti Kokrica. Zaprte trgovine — taka lepa darila Živil — krajani pa v'k in krik. Nihče ne pomisli, koliko koristnega dela so s takimi voščilnicami dali krajevnim potrošniškim svetom. KAM? MARJAN BOGOČIČ, VODJA RESTAVRACIJE BISTRO HOTELA TOPLICE NA BLEDU: »Pri nas se vsak dan, razen ob ponedeljkih, ko imamo zaprto, ob 20. uri začne večerni zabavni program. OB PONEDELJKIH je slovenski večer s plesno glasbo (igra domača skupina Arrovv) in nastopom blejske folklorne skupine. Posebnost je slovenski meni, ki stane nekaj več kot 7000 dinarjev. VSAKO SREDO igra za ples skupina Arrovv. Vstopnine ni. OB ČETRTKIH je srečanje angleških gostov, vrata pa so odprta tudi vsem drugim. Igra angleški ansambel. OB PETKIH je ples v maskah in karnevalski meni (cena okrog 7000 dinarjev). Igra Arrow, na sporedu so tudi družabne igre. OB SOBOTAH nastopajo znani pevci, humoristi, ansambli. Jutri bodo igrali Novi (osili, 7. februarja bo gostovala Tereza Kesovija. Vstopnina od 1000 do 1500 dinarjev. OB NEDELJAH prirejamo videovečere. Vstopnine ni.« Vremenski pregovori za prosinec [tednik) 20. januarja 22. januarja: Ko se Fabijan oznanja, sok v drevesih že poganja. Če Vincenca solnce peče, dobro vmce v sode teče. * Gorenjski C L A 3 I L O OK*AJHeCA O D ■ O 1 A O 9 K * A . N J Pred štiridesetimi leti smo pisali y Ce je žeja nepopisna Dne 23. januarja 1949 je dramski odsek Prostovoljne gasilske čete z Jesenic gostoval v Kranjski gori z dramo Mostovi. Igra sama je dobro uspela: v prvem dejanju so sicer kazali nekak strah, v drugem je bilo bolje, v tretjem pa je igra pošteno padla, očividno zaradi prevelikega krepčevanja igralcev z opojnimi pijačami. Povsem odveč so gasilci na koncu zaigrali še enodejan-sko Fejst fant. Ne vem, zakaj so prav na koncu hoteli publiko zadovoljiti še s to nesmiselno bedarijo? Ali so mislili, da Kranjskogorci prenesejo vsako prismodarijo? Žeja gasilcev igralcev je bila v tem komadu nepopisna. Vsem se je poznala vrtoglavost! Zelo klavrno spričevalo za nastopajoče. Sicer požrtvovalna gasilska dramska skupina naj izreze to rak-rano enkrat za vselej! Kaj pravi Anton Puščavnik Anton Puščavnik, ki prihaja 17. januarja, ima v vraževerju in običajih Slovencev svoje častno mesto. Bliža se pust in nekaj prav hudih dni za dekleta, ki se niso omožila. Nekdaj so na Antončka Puščavnika kmetje radi praznovali, saj so verovali, da se jim bodo prašiči potlej bolj redili. Dekleta pa so pohajala po vasi in butala z glavicami v skale in pečine, da bi se jim vendarle bilo dano omožiti. Tudi lipe sredi vasi so bile dobre za butanje čednih glav, kajti sramotno bi bilo, če bi ostale samske ... Danes bi moderne emancipiranke z veseljem butale v lipe (če bi lip nemilostna urbanizacija sploh še kaj pustila) zgolj in le zato, da bi jim vaški fantini dali večni mir ... „ Poročili so se: Na Jesenicah: Albina Lapuh in Franc Potočnik s Kočne; Anka Cop in Bogdan Erjavec z Jesenic; Stanislava Krive in Dušan Justin iz Doslovč; Anuška Koz-jek in Dušan Oblak z Jesenic. V Kranju: Jana Habjan in Franc Zah, ••' iz Žc\v/-uikvjv , Milena Volašin Zktomir Bodi-roia iz Kranja. V Škofji Loki: Stanislava Golja in Josip Kmetec iz Železnikov; Vera Stanonik in Janez Bečan iz Škofje Loke; Olja Fujs in Andrej Mravlja iz Hofavelj; Damjana Dagarin in Marjo šmid iz. ž.cicziiiKov, seiaa Ke-njarm Nexhmi Mehani iz Pod-lubnika. Nagradna križanka 2a nagradno skandinavsko križanko razpisujemo tri nagrade: I nagrada 3.000 dinarjev 2. nagrada 2.000 dinarjev 3. nagrada 1.500 dinarjev Žrebali bomo križanke, ki bodo do srede, 21. januarja do 12. ure v našem uredništvu. Naslov: Mose Pijadeja 1, 64000 Kranj (nagradna križanka). V£lJAVNE OBRESTNE MERE OD 1.1. 1987 DALJE letna diskontna obrestna obrestna mera mera barska sredstva občanov ^ vloge na vpogled 7,5% i vloge, vezane nad 3 mesece 46 % 39,69 % ^ vloge, vezane nad 6 mesecev 52 % 46,58 % ^ vloge, vezane nad 12 mesecev 61 % /" vloge, vezane nad 24 mesecev 64 % ^* Vloge, vezane nad 36 mesecev 66 % ^vijna sredstva občanov PVestne mere so določene za 10 domicilnih valut. Višina letne 0l)restne mere je pri poslovnih bankah v Jugoslaviji Izračunana 2 osnovi povprečnih obrestnih mer pri tujih bankah v deželah °^lcllne valute, povečana za dve obrestni točki. vpo-gledna sredstva % za namensko vezane vloge nad 12 nad 24 nad 36 nad 60 mese- mese- mese- mesecev % cev% cev% cev% 1. I 3. i. 5 6. ? 8. ». 10. h. avstrijski šiling (Asch) 5,75 6,25 6,75 7,25 7,75 francoski frank (FF) 9,50 11,50 12.00 12,50 13,00 Italijanska lira (Lit) 5.50 11,35 11,85 12,35 12,85 nemika marka (HM) 4,50 5,60 6,10 6.60 7,50 »vlcarskl frank (Sfrs) 5,50 6,00 6,25 6,50 6,75 •vedska krona (Skr) 6,50 8,90 11,25 13,65 16,05 angleški funt (Lstg) 9,10 11,10 11,60 12,10 12,60 kanadski dolar (Can $) 7,50 10,00 10,50 1 i .25 11,70 •merlškl dolar (US $) 7,00 7,50 7,75 8,00 8,55 avstralski dolar (Aus $) 11,00 15.90 15.40 14.75 14,45 druge valute* 4,50 5,60 6,10 6,50 6,75 ^•hska krona (Dkr) — uporabljajo se obrestne mere veljavne ** švedsko krono NAGRADNA KRIŽANKA I NAVPIČNA ALi ZELO STRMA POD ZEMSKA V0TUNA, KISE JI ne m DNA. IZDEL0VA LEC PRIPO MOCK0VZA JAHANJE PRISTAN MESTO V alž»u, nekdanji BONE znamka ANGL M0T0-CIKL0V KRATICA SEVERNO ATLANTSKEGA PAKTA FRANC MARKSIST FILOZOF (HENRI) LJUBU ŠKOF, VODJA PR0T1RE F0RMACI JSMLA GIBANJA (T0MAZ. 1M0 1M0| KA. SVETOV PRVAKINJA 1M» SI ZADNJI FILM IOORJA pfuTHMm NMMTO NTN0MG lENJEPRI DOJENČKIH '.ni i: RODU MAČK AVSTRU. PREDSEDNIK REPUBLIKE 111 ARI 1945 1950) DETEKTIV KIRBV PEVEC JURGENS AMER PtSA TUJCA P0PULAR ROMANOV (CIMARR0N) FILMSKA IGRALKA NIELSEN NEZNANSKI BOGATAŠ IGRALKA KJUDER VELIK KOS PAPIRJA SMUČAR. KI VOZI SMUK VELET0K V JUŽNI AMERIKI RUSKO ZEN IME KARL LUEGER PETER UPAR VASILU MELIK OTOK V SREDNJEM JADRANU GREZIL0, SVINĆNICA DALMAT ŽEN IME NMMIM NOGOMETAŠ, ŠPORTNIK LETA 198»; PRIRASTEK ZVIŠANA NOTA >A> SIBIRSKI VELET0K SEČ ITALU S0CIAL poimK (Pirmo) TRETJI IZVOD ULTRA KRATKI VALOVI RIMSKI PESNIK AVTOR ENEIDE TANTAL DREVO TOPLIH PREDELOV, R0BINUA ROGATA KRAVA BESEDA BREZ POUDARKA BARVA KO ŽE, POLT AMER PEVKA POPEVK (AMANDA) NAJMANJŠA UJEDA SOVJET. P0UTIK MIK0JAN JESENSKA VRTNA CVETICA NEM GOTSKI KIPAR VRSTA UJEDE IT. POLITIK (ANT0NI0I SL FILMSKI DELAVEC (TINE) KANADSKI POPEVKAR (PAUL) VOJAŠKA ENOTA FILMSKI D0MISLEK ČERNKJOJ AVGUST MESTO NA KRKI (FORMA VTVA) INOUSTR, MESTO V SZ.P0D URALOM VELIKA AZIJSKA DRŽAVA AMER. CIVILNA UPRAVA ZA VE-S0USKE RAZISKAVE KRIL0V IVAN JANEZ ALBREHT SfKAVM R NOČ /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Tržič, januarja — Telesnokulturna skupnost Tržič je pred nedavnim na tradicionalnem srečanju v gostilni Pr' Slug v Tržiču podelila priznanja najzaslužnejšim športnikom, telesnokulturnim delavcem, rekreativcem in članom šolskih športnih društev. Bloudkovo značko so dobili: zlato Janko Kermelj in Slavko Teran, srebrno Ivko Bergant, Marjan Dolinar in Peter Mali, bronasto pa Jana Ahačič, Vili Perko in Janez Kikel. Priznanja so prejeli športniki Bojan Križaj, Uroš Markič, Vojko Lapa j na, Filip Bence, Marko Meglic, Matjaž Brezar, Tone Godnov, Jože Škro-peta, Nuša Romih, Drago Česen, Teodor Kališnik, rekreativci Anica Jerman, Polona Pesjak, Janez Ambrož in Jože Škropeta ter športnika SŠD Edina Garibovič in Marko Tadl. Posebno priznanje sta prejela tudi smučarska trenerja Janez Zibler in Jože Šparovec. — Na sliki: predsednik TKS Tržič Janez Kikel (levo) izroča zlato Bloudkovo značko Janku Kremlju. — Foto: J. Klein-dienst Matjaž Zupan se razvija v dobrega skakalca Prve točke spodbuda za naprej Spodnje Duplje, 16. januarja — 18-letni Matjaž Zupan iz Spodnjih Dupelj, član kranjskega smučarskega skakalnega kluba Iskre Delte Triglav, se je v letošnji zimi uvrstil v državno člansko reprezentanco. Že na ameriški turneji decembra je dobil prve točke za svetovni pokal, blizu njih je bil tudi na tekmovanjih v Chamonixu in minuli konec tedna v Štrbskem plesu. Na novoletni turneji, kjer je nastopal prvi, se je dvakrat uvrstil v drugo, finalno serijo in s tem samo še dopolnil imenitni uspeh Primoža, Mirana, Matjaža ... Matjaž Zupan, ki je začel športno pot v Križah in jo nadaljeval v Triglavu (vmes pa se je uvrstil še v mladinsko reprezentanco v klasični kombinaciji), je eno najprijetnejših presenečenj le- tošnie smučarske skakalne sezone. Že na uvodnih tekmah je pokazal dobro pripravljenost, iva pitruumiipijsiM ^icaivus.iji v k^, nadskem Calgarvju je bil na veliki skakalnici 21., na mali pa še veliko boljši — deveti. Resda niso nastopili vsi najboljši skakalci sveta, vendar že to pove dovolj, da so skakali vsi reprezentantje Nemške demokratične republike, Češkoslovaške ... V Lake Pla- cidu je prvič »okusil« točke svetovnega pokala — za štirinajsto mesto je dobil dve. V Thunder bayu je posodil smuči (okradene- mu) Primožu Ulagi. Ko so mu jih tik pred zdajci prinesli na vrh zaletišča, se ni mogel dovolj zbrati in skok se mu je ponesrečil. Na evropskih tleh, v Chamonixu, je le za pol točke zgrešil novo točko za svetovni pokal in zasedel nehvaležno šestnajsto mesto. Novoletna turneja je bila zanj novo prijetno doživetje. Prvič je dočakal novo leto v tako imenitni druščini skakalcev, na dveh tekmah se je uvrstil v finalno serijo, v Innsbrucku in Garmischu, pa tudi sicer se je o Jugoslovanih na Uirneji zaradi uspehov samo dobro govorilo. Del reprezentance je s turneje nadaljeval pot v Štrbski ples, kjer sta bili še dve tekmi za svetovni pokal. Našim tokrat ni šlo tako dobro kot na prejšnjih tekmah, spet pa je prijetno presenetil najmlajši — Zupan, ki se je na veliki in mali skakalnici uvrstil v drugo serijo. Na veliki je bil 17. in na mali 36. Matjaž se je v ponedeljek zjutraj vrnil domov, že danes ali jutri bo odšel na trening v Planico, nato pa še za nekaj dni v Oberstdorf, kjer bo letos tudi svetovno prvenstvo v smučarskih skokih. Na prvenstvu bo sodelovalo šest naših skakalcev. Matjaž si kajpak želi, da bi bil med njimi. V prvem delu sezone je že dokazal, da sodi v prvo ekipo; ponovno bo moral to potrditi še na dr žavnem prvenstvu v Planici in na mednarodnih tekmah. Bolj kot male mu ustrezajo velike skakalnice. Osebni rekord drži pri 128 metrih. Upa, da ga bo izboljšal letos marca, ko se bo prvič spustil tudi prek hrbta plani.ške velikanke. O načrtih za prihodnost ne govori na glas, le to si želi, da bi bil zdrav in da ga ne bi pestile poškodbe. Vse drugo bo, sodeč po tem, kar je Matjaž pokazal za zdaj, prišlo samo od sebe — kajpak z redno vadbo, trdim delom, odrekanji . . . C. Zaplotnik Bled postaja močno smučarsko središče Nobeno delo jim ni pod častjo Bled, 17. januarja — Blejski smučarski klub se s prizadevnim delom in v razmerah, ki so smučanju dokaj naklonjene, razviju v eno najmočnejših smučarskih organizacij pri nas. V treh sekcijah, v alpski, skakalni in tekaški, združuje blizu 120 tekmovalcev, med katerimi je tudi šest reprezen-tantov. Poleg denarnih težav, ki pretresajo vsak klub, so največji problem prostori. Alpinci se sestajajo v domu TVD Partizana, skakalci v hotelu Jelovica, tekači v osnovni šoli. Klub razpolaga s petimi kombiji, video napravo, s smučarsko in drugo opremo, za katero pa nima skupnih garaž oziroma shrambe. spevala telesnokulturna skupnost, preostalo smo si zaslužili sami. Pogozdovali smo, čistili Bled in poprijeli tudi za druga zaslužkarska dela. Priredili bomo smučarski ples, računamo še na pomoč delovnih organizacij z Bleda in iz okolice, nekaj denarja pa bomo dobili še s prirejanjem sindikalnih in drugih smučarskih tekmovanj,« je dejal predsednik kluba Ciril Kraigher. »V klubu bi letos za uresničitev ciljev, ki so si jih zadale sekcije, potrebovali 13 milijonov dinarjev. Doslej smo zbrali 450 tisoč dinarjev: del je pri- Alpska sekcija je najštevilčnejša, saj letos v štirih skupinah redno vadi 60 smučarjev in smučark, med katerimi so tudi reprezentantje: Grega Kraigher, Aleš Piber, Erika Kobilica, Sebastjan Brzovič in Špela Pretnar. Med cicibani za zdaj največ obetajo Grega Volk, Rok Ferjan in Alina Šmit. Strokovno delo vodi edini poklicni trener Mojmir Fa-ganel s pomočjo enajstih »ho-norarcev«. »Za letošnjo sezono smo se pripravljali na Vršiču, Ledinah in na avstrijskih ledenikih. Zdaj, ko je dovolj snega tudi doma, treniramo na Zatrniku in Kobli, občasno pa tudi v Kranjski gori,« je povedal vodja alpske sekcije Andrej Kli-nar. »Reprezentantje dobijo smučarsko opremo skoraj brezplačno, drugi morajo prispevati določen delež, katerega višina je odvisna od udeležbe na treningu in od rezultatov. Starši naših tekmovalcev in tekmovalk morajo vsako sezono tudi brezplačno delati za klub trideset ur — pri pripravi prog, izvedbi tekmovanj, pisarniških poslih.« Tekaška sekcija — vodi jo Jože Ajdišek — deluje šele drugo leto, vendar dosega po zaslugi trenerja Vinka Poklu-karja in njegovih sodelavcev dobre rezultate. Pred nedavnim je organizirala tekmo za Žitov pokal, na kateri so se od Blejcev najbolj izkazali Slivnik, Racetova, Potočnikova in Soklič. Ponovno se postavlja na noge skakalna sekcija, ki jo vodi Štefan Prskalo. Tener Vili Tri-plat ima največ težav s tem, ker ni v bližini primerne skakalnice. Jeseni se vozijo na trening v Sebenje ali v Kranj, zdaj v Begunje ali v Planico; resno pa razmišljajo o tem, da bi obnovili skakalnico na Pokljuki. C. Zaplotnik Leščani na tekmi za evropski pokal v paraskiju Gorenjski avto-moto šport v letu 1986 Boljši v skokih, slabši v smučanju Lesce, 14. januarja — tekmi za evropski pokal v raskiju (kombinacija pad skih skokov na cilj in vele! loma) minuli konec tedna v Johannu v Avstriji je Jugo* vijo zastopalo moštvo Alpsl ga letalskega centra Lesce postaji Darko Svetina, D Intihar, Roman Pogačar, dan Jug in Iztok Frank. V s kih na cilj je ekipa ALC z, šila ničlo za 21 centimetrovL je skupaj z reprezentanco 2r zne republike Nemčije del prvo mesto, posamično pa bil Svetina tretji, Jug peti, I tihar sedmi, Pogačar 25.! Frank 27. med 86 tekmoval iz devetih držav. V smučali so bili Leščani precej slabši svojih tekmecev, še najbolj' sta bila Pogačar na 23. in 9 tina na 32. mestu. V kombio ciji skokov in veleslaloma bil ALC četrti med 22 ekipa* iz devetih držav, v razvrstit posameznikov pa Svetina 1* Jug 18., Pogačar 20. in Intib' 24. Alpski letalski center Lej je letos tudi organizator dri nega prvenstva v paraskiju 12. do 15. februarja. Del si kov bo v Lescah in v BohinjS Bistrici, veleslalom pa na N bočju Koble. Najboljši z drŽfl nega prvenstva se bodo žili prvega svetovnega prv^P stva v paraskiju, ki bo 7. nt ca v Sarajevu. C.l 11 i Dobri rezultati, doseženi v skromnih razmerah Tudi sodniki dobro Ljubljana, 15. januarja — V Ljubljani bodo danes razglasili slovenske prvake v avto-moto športu jgraiO rokomet m leto 1986, podelili priznanja najuspešnejšim na državnih prvenstvih in priznanja ob 40-letnici » «1 Avto-moto zveze Slovenije. lVled prvaKi in dobitniki priznanj so tudi športniki z Gorenjske. To ponovno dokazuje, da se večina gorenjskih avto-moto društev le ni izneverila športni dejavnosti in da je tekmovalni šport razmeroma dobro razvit. V škofjeloškem društvu namenjajo več pozornosti avtomobilskim rallvjem, v blejskem in tržiškem motokrosu, v kranjskem moto-krosu in cestnohitrostnem dirkanju z motorji, v žirovskem motokrosu in deloma tudi avtomobilskemu rallvju. Po svojih možnostih se trudijo tudi v škofi« Loka. 10. januarja — Rokometni klub Termopol j« ob prazniku občine škofja I .oku priredil v športni dvorani Poden turnir, na katerem so nastopile skoraj '.se najboljše pionirske ekipe v Sloveniji. Pri starejših pionirjih so prepričljivo /.magali domačini (na sliki), ki ho v predtekmovanju premagali Prule s 13:12 in Krško z 18:12, v finalu pa še Dinos Slovana s 13:10. Moštvo Ratitovca je v predtekmovanju izgubilo /. Dinos Slovanom s 26:7 in z Aerom s 15:12, v tekmi za peto mesto pa še s Krškim z 20:19. Pri mlnjših pionirjih je hil najboljši Aero pred Dinos Slovanom, Term o po lom in Prulami. Termopol je premagal Prule z 8:6 Jer izgubil z Dinos Slovanom 8:9 in z Aerom 7:11. Pri starejših pionirjih so za najboljšega igralca razglasili fešnovarja (Dinos Slovan), za vratarja Tomaža Kalana iz Termopola, pri mlajših pa Kicka (Dinos Slovan) in Sikoška (Aero Celje). Turnir so finančno podprli Alpetour, I lil In Gorenjska predilnica. Praktične nagrade za najboljša igralca in vratarja so prispevali: Termopol, Odeja, Gorenjska predilnica, Peks, ABC Loka — trgovina na debelo, K?.K-Mesoizdclki, l -i mik.. EGP, Marmor ter kipar Tone l-ogonder. - M. Primožič, foto: F. Perdan manjših društvih (v cerkljan skem, na primer). Uspehi gorenjskega avto-moto športa so še toliko več vredni, ker so jih tekmovalci dosegli z vadbo v skromnih razmerah, ob pičli družbeni podpori, ob velikih težavah, ki spremljajo nu kup in pripravo motorja . . . Brez tekmovalcev in njihovih staršev, ki so pripravljeni za avto-moto šport seči tudi v lastni žep, in brc/ prizadevnih športnih zanesenjakov lanskega bera dose.. kov ne bi bila tako imenitna. Albin Steni (AMD Kranj) je postal državni in republiški prvak v cestnohitrostnih dirkali / motorjem v razredu do 50 kubi kov, njegov društveni tekmec Milan Spendal je bil v isti kate goriji tretji na republiškem prvenstvu. Jane/. Pintar (AMD Domžale) i/. Kranja je uspehom na mednarodnih dirkah v tujini dodal še naslova državnega in republiškega prvaka v ra/.redu do 80 kubikov ter prvo mesto na republiškem in drugo na držav nem v ra/.redu do 12.r) kubikov. Izkazali so se tudi vozniki av-torallvja. Viktor Oblak s sovo/, nikom Ivanom Prosenom (AMD Škofja Loka) je zmagal v točkovanju za republiško prvenstvo v ra/.redu I do 850 kubikov in bil tretji na državnem Posadka Matjaž Flego Otmar l.u/.nai (AMD Škofja I.oka) si je zapravila drugo mesto na republi škem prvenstvu v razredu II do 1150 kubikov z nekoliko slabšo uvrstitvijo tu. tretjem od skupno petih rallvjev, toda tudi tretje mesto je za mlada tekmovalca velik uspeh V motokrosu so nustopali tek movalci kranjskega, blejskega in tržiškega avto-moto društva. V skupni razvrstitvi republi škega prvenstva v razredu do 125 kirbikov so v prvi deseterici kar štirje tekmovalci r. (iorenj ske: Davorin Urevc (Bled) je ce trti, Robert Hribar (Tržič) peti, njegov društveni tekmec Marko Pernuš šesti in Radovan Švab (Bled) osmi; ekipno je v tem razredu Bled drugi in Kranj tretji. V razredu do 250 kubikov so bili med Gorenjci najuspešnejši žirovski motokrosisti. Ekipno so bili četrti, med posamezniki pa najboljša Vid Mlakar na sedmem in Albin Jesenko na enajstem mestu. Minulo leto pa ni bilo za gorenjski avto-moto šport uspešno le po tekmovalni, temveč tudi po organizacijski plati. Spomnimo se: Tržičani so dobro izvedli dirko za svetovno (ter državno in republiško) prvenstvo v motokrosu, AMD Škofja Loka rallv za republiško in državno prvenstvo, Žirovci več dirk v motokrosu. C. Zaplotnik Celje, 11. januarja — V Ce je bil drugi turnir ekip zbo: "rokometnih sodnikov Sloven Sodelovala so moštva os zborov iz Ljubljane, Celja, nja, Maribora, Ribnice, Posa Zasavja in Novega mesta. Z: gali so rokometni sodniki G pred Novim mestom, KranjČ pa so zasedli peto mesto. Kt< čani so zgubili s Posavjem s 9 nato premagali Ljubljano s lj bili poraženi z Novim mesto«" 9:11 in premagali Maribor z 1*1 Za kranjsko ekipo so igrali ^ žinar, Benegalija, Kramar, P* I lin, Dolanc, Tomažič, Martin1*1 Svoljšak, Celar in Rakovec. i| Naslednji tretji tradicionfljjI turnir bo v Kranju. ( Irganiz.itfS ga bo kranjski zbor rokomet"' sodnikov. s J. K- I Tečaj za rokometne sodnike Komisija /a n,komet p'11 ZTKO Kranj organizira od '.! do (i februarja tečaj /a nove T0"T^ kometrie sodnike Kandidati naj se prijavijo do 28. januarj'k na naslov Edi Rakovec, Golnik 07, oziroma po telefonu 40 S55- L Vabila, obvestila, prireditve Patruljni tek Staneta Žagarja — Borčevske organizacij m športna društva Jipniske doline bodo v spomin na narodnoj i;.i heroja Staneta Žagarja m soborce priredili v soboto, 14.»*',$ bruarja, ob 9. uri na Srednji Dobravi pri Kropi sesti smuča«" ■ki tek patrulj Start m cilj bosta pri domu krajevne skupno«",, na Srednji Dobravi Tričlanske patrulje, razdeljene v deV«* skupin, bodo tekle na 8 oziroma 15 kilometrov. V posebni sM" posebni sl* > p,ini bodo patrulje v uniformah in s terenskimi smučmi (voj*'Kl ki. miličniki, gasilci, lovci, pripadniki civilne in narodne zuŠ^rV te .) ter borci NOV Patrulje, ki se bodo prijavile za te k m«? vanj.-do 12, februari« na naslov TVD Partizan Podnarl ij Faganelu (telefon 70 422) bodo plačale skupno 1500 dinarji štartnim« (šolska mladina in vojaki nič), pozneje pa bo štartni' na polovico višja V vsaki patrulji je lahko le en kategorizira'1 tekmovalci Vsi udeleženci bodo prejeli spominsko značko i" bilten, najboljše tri patrulje v vsaki skupim pa še spominS*1 kolajne C. Rosman Smučarski skoki v Sebenjab V nedeljo, III januarj"' 1 1 ho na 25 metrski skakalnici v Sebenjab tekmovanj* v smučarskih skokih za pokal (oekte Nastopilo bo več kot ^ pionirjev B iz vseh slovenskih klubov J. Kikel Za Virjem tečaj in prosto drsanje Člani hokejsko d rs** nega kluba Partizan Tržič bodo takoj, ko bodo ugodne vr*! menske razmere, odstranili /. drsališča za Virjem novozap<»4 sneg Na drsališču nameravajo prvi teden zim-kih počitn»C prirediti drsalni tečaj /a osnovnošolec, drugi teden, od 26 ® 31. Januarja, pa bo na njem vsak dan od 10. do 12. ure prO*»l drrsanje, - j. Kikel Od Kranju do Vrbe Eden od pobudnikov spominske*'1 teka od Kranja do Vrbe nas ,e obvestil, da bo tudi letos osinj*' rica tekučev - Gorun Križnar, Marko Dovjak, Janez Um** Dušan Mravlje, Dušan Hribernik, Pavle Močnik, Franc K**j i'i< Milan Klemencic m Darko VVemgerl tekla na dan prnf 5.: U l^f*° razmerJe sklepamo za nedoločen čas s polnim delov-B !a.som. Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanja naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju _ jlačil ^ 'Tr^ svobode 33, komisiji za delovna razmerja 1 %\(:.v, °ddajo v 8 dneh po objavi na naslov: Oblačila Novost (.KADIŠ. ŠKOFJA LOKA Jlt/'-UDIS Ljubljana, TO/D Lesno industrijski obrat Škof->dh, °bjavlja prosta dela in naloge ivJ^OC PRI ORGANIZIRANJU IN VODENJU J7°RŽEVANJA J višja šola (VI. zaht. stopnja) strojne ali elektro stroke jj^l s letnimi delovnimi izkušnjami, srednja šola (V. )t. *aht. stopnja) trojne ah elektro smeri s T) letnimi ft,.k delovnimi izkušnjami. \t irAf,'KVNA FINALIZACIJSKAOPRAVILA poklicna sola ah IV stopnja usmerjenega .. j izobraževanju pleskarske stroke s 6 - mesečnimi |^ delovnimi izkušnjami. \ijTKVNKJSA KI JUČAVNIČARSKA OPRAVIIA L ni* strojev) ™°ji' ' Poklicna sola ali IV /ahte\ nostna stopnja usmerjene Ku izobraževanja kovinske stroke s 0 mese« nuni de »y lovnimi Izkušnjami. I ZVIJANJE KURILNICE ' Poklicna sola ali II zahtevnost na stopnja usmerjene Rtt izobraževanja kovinske ali elektro stroke /. izpitom '»I strojniku centrulnegu ogrevunju s 0 mesečnimi 'r,i' L. delovnimi izkušnjumi. L ^Knje žag in rezil ' " Poklicna šola za speciuli/.irane delavce v lesarstvu ah 'H- zahtevnost na stopnja srednjega usmerjenega izo 1)t' ^r«ževanja (ostriltH' lesarskih orodij) s 8 mesečnimi i K. '"■lovnimi Izkušnjamh jj^^ENJE LESA i«0 I °semletka s K •ftrstvu mesečnimi delovnimi izkušnjami v le Jj>^]° P°d točko 1. truje 2 mesecu, pod točkumi od 2. mesec Delo sklepamo za nedoločen čas Kandidati ,,eJ° pisne ponudbe / dokazih do .'!( iinuarju 1087 na >Vys^RADLS TOZI) I JO Škofja lx)ku, Kidričeva c. 56. Podjetje za ptt promet Kranj Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: 1. NAJZAHTEVNEJŠE ANALIZE IN PLANI 2. FINANČNO OPERATIVNA DELA II. 3. VODENJE INVESTICIJSKIH OBJEKTOV IN ORGANIZIRANJE TK OMREŽJA 4. PRIPRAVA DELA IN POMOČ PRI NADZIRANJU INVESTICIJSKIH DEL NA TK OMREŽJU. Pogoji: podi.: — diplomirani ekonomist — delovne izkušnje dve do tri leta Poskusno delo traja 3 mesece. pod 2.: — ekonomski tehnik — delovne izkušnje od tri do šest mesecev Poskusno delo traja 1 mesec. pod 3.: — diplomirani inženir elektrotehnike (šibki tok) — delovne izkušnje od enega do dveh let Poskusno delo traja 3 mesece. pod 4.: — elektrotehnik (šibki tok) — delovne izkušnje od enega do dveh let — vozniški izpit B kategorije Poskusno delo traja 2 meseca. Delovno razmerje pod točkama 1 in 2 sklenemo za določen čas, za čas nadomeščanja delavk na porodniškem dopustu, pod točkama 3 in 4 pa za nedoločen čas. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja DSSS Podjetja za ptt promet Kranj. Komisija za delovna razmerja bo prejemala prijave 8 dni po objavi, vsi kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. DO DINOS LJUBLJANA TOZD Priprava odpadnih surovin Titova 118, Ljubljana Odbor za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge na DE K BANJ, Savska loka 24, Kranj: 1. REZILEC 2. VOZNIK TOVORNEGA VOZILA IN STROJNIK NA STISKALNICI Pogoji: 1. kvalificiran ali polkvalificiran delavec kovinarske smeri, poskusno delo traja 2 meseca 2. poklicna šola za voznike tovornih vozil ali 2- ali 3-letna poklicna šola kovinarske smeri in izpit za voznika, poskusno delo traja 2 meseca. Dela in naloge pod 2 se opravljajo na skladišču Škofja Loka, Tavčarjeva 11. Kandidati naj vlože ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO DINOS, TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118, v 8 dneh od objave. eveletrgovina BPECEriDa bled tozd maloprodaja n.soi.o. Komisija za delovna razmerja Veletrgovina SPECERIJA Bled TOZD MALOPRODAJA Bled razpisuje prosta dela in naloge VEČ PRODAJALK I Pogoj: končana srednja šola za trgovinsko dejavnost Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov Veletrgovina SPECERIJA Bled TOZD MALOPRODAJA Bled, Kajuhova 3, Bled, v 8 dneh po objavi razpisa. 1 deiavska univerza Škofja loka vabi vse, ki se želijo naučiti tujega jezika, naj se vpišejo v tečaje NEMŠČINE .ANGLEŠČINE, ITALIJANŠČINE in FRANCOŠČINE Posamezni tečaj traja 100 ur, celotni program (od I do V stop.) pa 450 ur. Vpisujemo v vse stopnje. Vpisujemo tudi v tečaje ŠIVANJA, PLETENJA, KUHANJA in AVTOGENEGA TRENINGA Vsi tečaji se bodo zučeli prvi teden februarja 1987. Prijave sprejemamo osebno ali po telefonu številka 00 88», vsak dan od 7 do 15 ure do .'II januarja 1987 H AERODROM IJUBI JANA, p. o. Komisiju zu delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge I STROŠKOVNI KNJIGOVODJA 2. OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV 3. SAI DAKONTI KUPU A Kandidati morujo izpolnjevuti nuslednje pogoje: — ekonomsku usmeritev V. stopnje zuhtevnosti - dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili zu nedoločen čus s poskusno dobo 90 dni Kandidati morujo izpolnjevuti tudi posebne pogoje, ki veljujo zu delo na letulišču in mejnem prehodu. Ponudbe z dokazih o izpolnjevunju pogojev pošljite v 8 dneh po objuvi nu nuslov: Aerodrom Ljubljuna, 84210 Brnik. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi samo upravnih organov. .15. stran mmmm^ SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI Podružnica 51500 KRANJ Razpisna komisija razpisuje vodilna dela in naloge: 1. VODENJE ENEGA ALI VEČ PODROČIJ DELA V PODRUŽNICI (pomočnik direktorja za informativno-analitične naloge in nadzorj Za opravljanje del in nalog zahtevamo: — VII. stopnjo izobrazbe — diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik ali diplomirani organizator dela, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika in prenehanje pravnih posledic obsodbe za kazniva dejanja, našteta v 176. členu zakona o SDK. Mandat za opravljanje navedenih del in nalog traja štiri leta. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija podružnice SDK v SRS, 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v zaprti ovojnici z oznako — za razpisno komisijo — v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem postopku. SOZD PETROL TOZD TRGOVINA KRANJ 64000 Kranj Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge prodajalca na bencinskem servisu Železniki. Pogoj: KV delavec Poseben pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok za prijave na gornji naslov je 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. mM MERCAT0R — KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 90ZD MERCATO« WT oglasa prosta dela in naloge za TOZD Tovarna olja OI JARICA BRITOF KEMIJSKEGA, STROJNEGA, ELEKTRO ali ŽIVILSKEGA TEHNIKA za upravljanje s čistilno napravo Posebni pogoji: 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik, odslužen vojaški rok DELAVCA BREZ POKLICA za ralinacijska dela Posebni pogoji: 3 mesece delovnih izkušenj, delo v štirih izmenah spravlja I za TOZD AGROMKHANIKA KRANJ PK KUHARICO ali DELAVKO BREZ POKLICA za razdeljevanje toplih obrokov in čiščenje poslovi rov Posebni pogoji: 3 mesece delovnih izkušenj, dekKJčas po dogovoru 2l objavljena dela in naloge zahtevamo eno do dvomesečno Doskusno delo. Pisni« prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M — KZK Gorenjske, Kranj, JIA 2, Splošno kadrovski sektor, v 8 dneh po objavi. nhiic IODUS »\s %m K R A N J c,® in v vseh ostalih prodajalnah Kokre Kranj MERKUR Kranj PRESELILI SMO SE ■ -. Kupcem kovinskotehničnega blaga sporočamo, da smo prodajalno MERKUR na Koroški cesti 1 v Kranju preselili v nove prodajne prostore na Gregorčičevi 8 (za Globusom). Medtem, ko bomo staro prodajalno povsem prenovili in modernizirali vam v tej novi vendar začasni prodajalni še vedno nudimo splošno železninsko blago, stavbno in pohištveno okov} vijake, ročno in strojno orodje, razne stroje in vodoinstalacijski material. Obiščite nas in oglejte si našo ponudbo in potrudili se bomo, da bomo kljub začasni okrnjenosti ustregli vašim željam in potrebah po kovinskotehničnem blagu. osnovna Sola franca marna vodice KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNE ŠOLE FRANCA MARNA VODI CE, Ob šoli 2, razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA MATEMATI-KE-FIZIKE, PRU ali P -lahko tudi študent Delo združujemo za določen čas, do 30. junija 1987, s polnim delovnim časom. Nastop dela 9. februarja 1987. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. sozd MERCATOR-KIT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 MERCATOR KIT - KŽK GORENJSKE KRANJ TOZD KLAVNICA JESENICE objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta oziroma naloge 1. VODENJE SKLADIŠČA MESNIH IZDELKOV - 1 del*' Pogoji: VK klobasičar ali mesar poslovodja, 1 leto delo' izkušenj 2. VODENJE FINANČNE KNJIGE - 1 delavec Pogoji: ekonomski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim in uspešno opravljenem poskusnem delu, ki traja 2 mese Osebni dohodki po pravilniku, stanovanj TOZD nima n*™ polago. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejf komisija za delovna razmerja TOZD Klavnice Jes^ Sp. Plavž 14, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve TOZD TOVARNA TISKANEGA VEZJA objavlja prosta dela in naloge 1. VODJA LINIJE (MOJSTER) V GALVANIKI Pogoj : — kemijski, metalurški ali tekstilni tehnik kemijske smeri 2. VODJA ODDELKA SITOTISKA Pogoja: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične smeri — ustrezne delovne izkušnje 3. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC V GALVANIKI Pogoj : — dipl. inž. kemije 4. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC V KONTROLI KVALITETE Pogoja: — dipl. inž. elektrotehnike — znanje angleškega jezika 5. STROKOVNI SODEIAVEC V TEHNOLOGIJI Pogoj : — dipl. inž. strojništva Kandidati naj za proste delovne naloge pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi na naslov. ISKRA TELEMATIKA, Kadrovska služba, Ljubljanska e. 24/a, 04000 Kranj. ] TEKSTTLINDUS iSffiJM' Gorenjesavska c. 12, 64001 Kranj, p. p. 75 objavlja prosta dela oziroma naloge v: TOZD PREHRANA IN ODDIH 1. OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH IN ADMINISTRATIV NIH DEL Pogoji: ekonomski ali upravno administrativni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj nu področju administrativnega poslovanja in obračunov, dvomesečno poskusno delo. DS SKUPNE SLUŽBE Komercialni sektor 2. NAREKOVANJE PRI KOMISIONIH (2 delavca) Pogoji: končana osnovna šola, kandidat mora imeti lepo in razločno pisavo, enomesečno poskusno delo. VZDRŽEVALNO ENERGETSKA SLUŽBA (obrat I) 3. KLIUČAVNIČAKSKA DEIA II Pogoji: strojni mehanik, ključavničar, tri leta delovnih izkušenj na ključavničarskih delih, dvomesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacijo najkasneje v 8 drum po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. zavarovalna skupnost triglav Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skup1^ ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. sklepanje premoženjskih zavarovanj, zbiranje pontf*"j j in inkasiranje pri,|P zastopu Bled sklenitev življenjskih zavarovanj 2. sklepanje premoženjskih zavarovanj in inkasiranje P v zastopu Kamnu gorica-Podnart 3. /hiranje ponudb za sklenitev življenjskih zavarovanj'11 kasiranje premij v zastopu Kranj-Naklo 4. kontrola inkasa premij za življenjska /uvarovanja. Za opravljanje navedenih prostih del in nalog moru d«'' poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje poseb"' goje: pod 1. do 3.: srednja strokovna izobrazba oziroma konČ*»n klicno šolo neopredeljene smeri, 2 leti delovnih izkuše« rost nttjmanj 18 let, odslužen vojaški rok (moški) in o0 veselje za delo na terenu in za delo z ljudmi, pod 4.: končana srednja ekonomska šola in eno leto izkušenj, Delovno razmerji' bomo sklenili s polnim delovnim ča^ — pod 1. do 3.: za nedoločen čas i — pod 4.: za določen čas (za čas nadomeščanje delavk^-na porodniškem dopustu). Poskusno delo truja do 80 dni. Kandidati naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo slov Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območn*. nost Krunj, Oldhamska c. 2. K prošnji je treba predlo**™ nje šolsko spričevalo in kratek življenjepis s točno ■ dosedanji* zaposlitve. Kok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O i*0'!'1-, kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega 7 JfEK, 16. JANUARJA 1987 OBVESTILA, OGLASI 17. stran ^mmcmmiCAjKS Delavski svet TOZD Kmetijstvo Kranj, Begunjska 5, razpisuje javno dražbo 2a prodajo naslednjih osnovnih sredstev: J- kombi zastava 435, reg. št. KR 125-682, izk. cena 20.000 din «• osebni avto zastava 750, reg. št. KR 967-46, izk. cena 300.000 din Javna dražba za prodajo osnovnih sredstev bo v sredo, 21. jamarja 1987, ob 9. uri v obratu Vrtnarija Zlato polje. Osnovna sredstva se prodajajo v stanju, kakršnem so — po sistemu videno-kupljeno. Varščino v višini 10 odstotkov od iz-^cne cene je treba plačati pred pričetkom javne dražbe. Ku-P^ mora plačati pristojni prometni davek. Ogled osnovnih Sredstev je možen uro pred izvedbo javne dražbe na kraju samem. Opravičilo naročnikom Naročniki ste v začetku meseca prejeli položnice za Plačilo naročnine Gorenjskega glasa za prvo polletje leta 1987. Tisti, ki še niste plačali naročnine za leto 1986, ste na Položnicah prejeli izpisan in prištet tudi vaš dolg za nazaj. Lani smo uvedli računalniško obdelavo naročnin. Ob 2adnjem pisanju položnic se nam je zgodila zelo neprijet-f19 napaka: naročnikom, ki so plačali naročnino za II. polije 1986 8. in 9. julija lani, računalnik ni vpisal plačila, ^kateri naročniki ste zato po krivem prejeli položnice tu-ai 2 dolgom za lansko drugo polletje. Vljudno prosimo vse naročnike, ki smo jih zaradi ome-nJene napake terjali za plačilo za nazaj, da nam napako ^pregledajo in opravičijo ter s položnico plačajo le narodno za I. polletje leta 1987. Na položnico pa morajo poleg l^ena in naslova vpisati tudi naročniško številko. (Našli }° boste na poslanih položnicah). Hvala za razumevanje! Uredništvo Gorenjskega glasa jjotelsko TURISTIČNO PODJETJE Bled r02D GH Toplice Bled Emisija za delovnarazmerja objavlja prosta dela in naloge l- SLAŠČIČARKA (en delavec) .Pogoji: končan program IV. stopnje živilske usmeritve — smer slaščičar-konditor, za izvajanje naloge se je možno usposobiti v 1 letu, poskusni rok 2 meseca. ^ plovno razmerje bomo oklenili za določen čas — nadomešča y Je delavke, ki je na porodniškem dopustu. k0ge z dokazili pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ["^TELSKO TURISTIČNO PODJETJE Bled, TOZD Grand a°tel Toplice Bled, 64260 Bled, C svobode 12, s pripisom: Misiji za delovna razmerja. ko- Jj^GLAV KONFEKCIJA KRANJ, ana po modni ženski konfekciji, v Dl k sodelovanju šivilje (tekstilne konfekcionarje). 1 aj deklet ali žena, ki nimajo končane ustrezne šole, smo Pravljeni tudi priučiti. * ste torej šivilja ali imate vsaj veselje do šivanja in je vaše JkJ!10 bivališče v občini Kranj oziroma bližnji okolici, nas po-po tel., št. 25-371, int. 14, ali pa se osebno zglasite v naši lovski službi. R O VATROSTALNA V SOI O (.KiVIt- JJUvski svet Vatrostalne Zenica TOZD JESENICE, Jesenice t. Podlagi določil pravilnika o delovnih razmerjih in statutu fc. 'Jne organizacije objavlja naslednja prosta dela in nalo ^ODJA SPLOŠNO-KADROVSKE-PRAVNE SLUŽBE ^ naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati iz-Polnjcvati naslednje pogoje: ^ visoka strokovna izobrazba pravne smeri in S let delovnih izkušenj ^°D.IA FINANČNO EKONOMSKE službe TOZD jj naloge s posebnimi pooblastili in odgovo.nostmi J^'g z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati iz-^'njevati še naslednje pogoje: ? visoka strokovna izobrazbu ekonomske smeri 5 let delovnih izkušenj ^Pruv|jjnje ruzpisanih del in nulog bo kundidut imenovun andatno obdobje — za 4 letu. ,*bUi nuj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju i>'^v v 15 dneh po objavi na naslov: Vatrostalnu Zenica ]\ i Jesenice, Titova 53/b. 'dati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem A ]U Prijav. zbi Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled Svet objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delovnem mestu Delovno razmerje je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova 32, v 8 dneh od objave. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od opravljene izbire. Ul inštalacije INŠTALACIJE p. o., ŠKOFJA LOKA POPRAVEK ENE DELAVKE ZA ČIŠČENJE UPRAVNIH IN PROIZVODNIH PROSTOROV (delo samo v popoldanskem času) Delavko bomo zaposlili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. OBVESTILO Obveščamo starejše občane, invalide, bolne in vse, ki v teh dneh zaradi mraza in slabih poti ne morejo iz hiše, da lahko sporočijo Rdečemu križu, če potrebujejo pomoč. Zanje lahko opravimo, nakupe, organiziramo prinašanje kosil in postorimo druge nujne opravke. Oglasijo se lahko po telefonu, številka 25-564. Občane prosimo, da nas obvestijo, če kdo v njihovi bližini potrebuje našo pomoč. Občinska organizacija Rdečega križa Kranj, C. JIA 16 (za gasilci) OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŠKOFJA LOKA Rdeči križ Škofja Loka vabi 19. in 20. januarja 1987. leta na krvodajalsko akcijo. Odvzem krvi bo od 7. do 13. ure v Šolskem centru Boris Ziherl na Podnu v škof ji Loki. Akcija je namenjena predvsem krvodajalcem, ki želijo dvakrat v letu darovati kri, in tistim, ki se poletne akcije zaradi dopusta ali kmečkega dela ne bodo mogli udeležiti. Poletna akcija bo od 30. junija do 14. julija. Na podlagi Pravilnika o podeljevanju občinskih priznanj Osvobodilne fronte Žirija zu podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Radovljica RAZPISUJE PET OBČINSKIH PRIZNANJ - SREBRNIH ZNAKOV -OSVOBODILNE FRONTE V LETU 1987 Priznanje OF lahko prejmejo posamezniki in organizacije za uspešno delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena: — pri uveljavljanju socialističnega samoupravnega sistema — pri utrjevanju in razvijanju delegatskega sistema odločanja ter samoupravne organiziranosti na vseh področjih — pri uresničevanju z ustavo opredeljenih družbenoekonomskih odnosov — za aktivno sodelovanje pri uresničevanju z ustavo in statutom določene vloge socialistične zveze delovnih ljudi v prizadevanjih za dosego temeljnih in strateških ciljev našega družbenega razvoja, socialistične revolucije in programa gospodarske stabilizacije Predlog lahko oblikujejo krajevne organizacije SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predlog mora vsebovati osebne podatke in podrobno utemeljitev. Rok za prijavo je petek, 27. marca 1987. Predloge z utemeljitvijo sprejema Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Radovljica, Gorenjska cesta 25. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Radovljica ZAHVAIA Ob 'zgubi nadvse dobrega ALBERTA LOGARJA Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, ga počastili s prelepim cvetjem in ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. /ena Silva, sinova Silvo /. družino in Iztok zahvala Ob boleli izgubi sina, brata, strica, bratranca in nečaka ALOJZA KOŽUHA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem v Jelovici škofja Loka za nesebično pomoč, izre-( ona sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se g. kaplanu Ivanu Kožuhu za lep pogreb, pevcem za zapete žulostinke, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste gu pospremili nu njegovo žudnjo pot. ISKRENA ZAHVALA VSI njegovi Škof ju *,oka, 5. januarju 1987 Iskra ISKRA-INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p.o. Kranj, Savska loka 2 Zaradi povečanih potreb tržišča po naših izdelkih smo delavci delovne organizacije za leto 1987 sprejeli planske obveznosti, ki jih bomo — ob polnem angažiranju že zaposlenih — lahko izpolnili edinole z zaposlitvijo novih sodelavcev. Zato vabimo k sodelovanju VEČ DELAVCEV (KVALIFICIRANIH ALI PRIUČENIH) za različna dela pri vretenskih stružnicah, stružnih avtomatih, stiskalnicah, brusilnih strojih ... Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev: — končano izobraževanje na PV. stopnji srednjega usmerjenega izobraževanja kovinarske usmeritve ali — končano osnovnošolsko izobraževanje in — ustrezne delovne izkušnje Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo zbirali 8 dni po objavi: Iskra-Industrija za električna orodja Kranj, Splošno-kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 2. v SPOMIN 19. januarja 1987 minevate* u ve leti žalosti, odkar je prenehalo biti plemenito srce dobrega in skrbnega moža, ata, starega ata in brata POLDETA VOGELNIKA iz Radovljice V našem domu ni več sreče in smeha, pretečenih je mnogo solza, ostala je globoka bolečina v naših srcih, ki priča, da te res ni več. Spomin na tebe, dragi ata, in delo tvojih pridnih rok ne bo nikoli pozabljen- Vsem, ki se ga spominjate, hvala. VSI NJEGOVI Radovljica, 19. januarja 1987 zahvala Ob smrti naše drage mame in babice JOŽEFE SELAK izrekamo iskreno zahvalo sosedom, sorodnikom in znancem ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Modričevi in medicinskemu osebju Kliničnega centra. Gorenjski predilnici Škofja Loka, ABC Loka, KŽK Kranj, tozd Mesoizdelki Škofja Loka in Domu oskrbovancev Škofja Loka. Iskrena hvala g. patru za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem za vse najlepša hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI v SPOMIN Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni, zaman te iščejo naše oči, zaman te išče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. 16. januarja mineva leto dni, kar nam je iz naših src neizprosna smrt iztrgala dragega moža in očeta JERKA PROTIČA iz Kranja Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke, lepa hvala. Žena Malka, hčerka Marica, zet Franci in vnuk Robi V SPOMIN 14. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila dobra mama, stara mama in tašča ANTONIJA ŠINK roj. PRAVST iz Hrastja pri Kranju Vsem, ki se je še spominjate in ji prižigate svečke, iskrena hvala. Hčerka Vika z družino (^MMIEHGLAS 18. stran MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 16 JANUARJA J MALI OGLASI tel.:27 960 ceifa J1A16 aparaiMiroji Prodam RAČUNALNIK commodore C 64 in 4 letne gume za Z 750. Marolt, Dvorska vas 40, Begunje_393 HI-FI dvojni radiokasetofon z ločljivimi ZVOČNIKI, deklariran, prodam. Tel.: 21-090_. 394 SAN-SUI gramofon, ADG mikrofon, vrhunske zvočnike advent 1, MTC avtoradio, kuhinjsko napo in GEDORE prodam. Tel.: 21-338_395 Prodam barvni TELEVIZOR in rabljeno 380 litrsko SKRINJO. Tel.: 44-541 _^_396 OJAČEVALEC technics SU 700, po-polnoma nov, z uvoznimi dokumenti, poceni prodam. Tel.: 064/68-468 397 Prodam TV iskra color. Tel.: 39-225 _398 Prodam barvni TV gorenje. Ul. Bra-tov Praprotnik 13, Naklo_399 Prodam GLASBENI center gorenje, letnik 83. Informacije do 18. januarja med 7 in 14. uro, od 19. januarja dalje med 14. in 22. uro po tel.: 064/77-418, tudi v nedeljo_400 Prodam barvni TV iskra, GRAMOFON technichs in TIMER sansu. Tel.: 38-721, po 18. uri _401 Prodam nov OJAČEVALEC sanio 2 x 50 W za 5 SM. Tel: 27-743 402 Prodam ČRPALKO tomos MP-500-N. Cvek, Proletarska 2/a, Tržič 403 PRALNI STROJ gorenje olimpik 77, star 6 let, ugodno prodam. Gojkovič, Zlato polje 2/a_404 Zaradi selitve prodam odlično ohranjeno spalnico. Tel.: 33-797 po osmi uri zvečer, stanovanje št. 11, Lojzeta Hrovata 9, Kranj_ Prodam PLETILNI STROJ super standard 72. Telefon 35-577_450 Ugodno prodam RADIOKASETOFON z razstavljivimi ZVOČNIKI 40 W. Telefon 23-367_ 451 Prodam TRAKTOR zetor 4712. An-ton Logonder, Crngrob 6, Žabnica 452 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje color electronic 961 TST. S. Rozmana 4, Kranj, telefon 25-926_453 Ugodno prodam reciver onkvo-digi-talni RADIO, 12 prednastavitev, 2 x 50 W ter ZVOČNIKA JVC 2 x 80 vV, vse deklarirano. Telefon 28-436 454 Prodam barvni TV gorenje Telefon 37-249__455 Prodam AVTORADIO na kasete z ZVOČNIKI Telefon 27-452 456 ELEKTROMOTOR sever 11 KW, prodam. Smrekar, Kropa 44, telefon 064 79 787 __457 Prodam PRALNI STROJ gorenje, PLATNO, KAMERO, PROJEKTOR s 8 in ZLATO VERIŽICO. Telefon 33-244 _458 Prodam »REVOLVERICO« DO Fl 25. Reteče 46, Šk. Loka 459 raino prodam Prodam črn krznen PLAŠČ št. 50. Tel: 61 256, od 19 ure dalje_153 Ženski usnjen PLAŠČ št. 38 ugodno prodam Gojkovič, Zlato polje 2/a 414 Prodam kroparske IZDELKE (ročna izdelava). Zoreč, Gradnikova 5, Kranj (Zlato polje)_415 TAPISERIJO Zadnja večerja, veli kost 260x85 cm, prodam Radovan Rakovec, Zg Bitnje 124__416 Prodam novo PREPROGO 2x3 m. Tel.: 27-616_417 Prodam 10 do 15 ton lepega SENA Naslov v oglasnem oddelku._418 Prodam novo mizarsko DELOVNO MIZO Lesce, Boštjanova 6/a_4i9 MIZARJI! Po ugodni ceni prodam PREŠE z močnimi vijaki Križe 47, Tel : 50 260, int. 378 od 6. do 14 ure 420 Prodam dobro ohranjeno krzneno JAKNO gajski volk, št. 40. Hrastje 39, Kranj_421 Prodam 2 kubika suhih bukovih PLOHOV Tel 83 138_422 Prodam jedilni KOT in otroški zlo žljiv VOZIČEK Tel 33-712_423 Obvestilo Zaradi slabega vremena se prestavlja letna konferenca Zveze borcev Stražišče. Novi datum bo objavljen s posebnimi vabili. Moško SUKNJO za srednjo posta vo, moške umetnostne DRSALKE št 42 in polvisoke moške tjulenj ČEVLJE, nove, prodam Tel : 23 703_513 Prodam lepa zimska JABOLKA Breg ob Bistrici 5_514 Prodam popolnoma nov JOGI za 3 SM (še v garanciji). Tel : 23 937 515 Poceni prodam skoraj nov ženski siv PLAŠČ št 44, usnjen ženski PLAŠČ in otroški PLAŠČ za starost od 10 do 12 let Tel : 22-101_516 Prodam SMUČI elan RC 180 cm. VE Zl salomon, PANCERJE san marco in DRSALKE št 38. Matelič, ul. 1 avgu sta 1, Kranj _517 Prodam HARMONIKI akordien vvet meister 80 in 120-basno in ASCONO IG tip 1976, dobro ohranjeno Horvat, Vodopivčeva 13, Kranj, tel.: 24 240 518 JADRNICO elan 430 prodam. Tel. 75-832 519 Iskra Telemati ka industrija za telekomunikacijo in računalništvo, Kranj, n.sol.o Po sklepu delavskega sveta TOZD MKD na 6. redni seji z dne 5. 11.1986 OBJAVLJA PRODAJO 1. 2 elektromotorja, 380 V/11 kVV; 27A/1470m/l 2. verižnega transporterja 3. valjčne proge Vse zainteresirane obveščamo, da dobijo informacije po tel. 28-861, int. 26-18. Prodam krožno ŽAGO (cirkulaf) in zamrzovalno SKRINJO LTH. Jezerska c. 108/c, Kranj _520 Prodam motorno ŽAGO homelid 40, vlečno KLJUKO za fičota, smučarski PRTLJAŽNIK in bukova DRVA. Zg. Br-nikpri Verbiču 136_ 521 Prodam otroškd SMUČI, dolge 160 cm, z VEZMI tvrolia, smučarske ČEVLJE aipina, št. 37, in PALICF, dolge 105 cm. Marinka Žnidar, Sebenjska 6, Bled. Tel.: 77-398_ 522 Novo krzneno JOPO, prerijski volk, št. 38/40. prodam. Tel.: 24-009 523 Prodam 400 kg pocinkane PLOČEVINE, 15 % ceneje. Tel.: 23-950 524 Prodam 80-litrski akvarij z ribami in opremo. Andrej Eržen, Jezerska c. 10, Kranj_525 Prodam 2 otroški POSTELJI z JOGI-Jl in ODEJO, PEČ na olje emo 5 in nov topli POD, 400 x 420 cm, po stari ceni Remic, Bobovek 15 526 živali Prodam PRAŠIČE, težke od 35 do 150 kg, in rjave PISKE nesnice. Posa-vec 123, Podnart, tel.: 70-379 19920 Prodam HRČKE. Silvo Hafner, Zg. Bitnje 189_294 Prodam okrog 100 kg težkega BIKCA križanca za nadaljnjo rejo ali zakol in visoko breje TELICE frizijke od odli-čnih mlekaric. Voglje 52/a 381 Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Sp. Besnica 151_382 Prodam TELIČKO in BIKCA simen talca, stara 8 tednov za pleme, in prodam nekaj zimskih jabolk. Voklo 44, Šenčur_383 Prodam mlado KRAVO in BIKCA si-mentalca, star 6 mesecev. Grabče 18 __384 _Šentlandsko OVČARKO, staro 1 le-to, prodam Tel : 23-255, Perč 385 Prodam A) mesecev starega BIKA za zakol, domačo svinjsko mast in 50 kg fižola v zrnju Sp Brnik 3, Cerklje ___386 Prodam dva PRAŠIČA 150 kg za za kol. Zalog 28, tel: 42-668__387 Prodam PRAŠIČA in visoko brejo KRAVO. Voglje 77_388 Prodam 6 tednov stare nemške OV CARJE, vetrobransko steklo in KILER za škodo. Virmaše 87, Šk. Loka 389 Prodam PRAŠIČA za zakol Voglje 77, tel.: 49-055_390 Prodam brejo TELICO in TELETA za rejo. Kurirska pot 11, Primskovo 391 Prodam dva BIKCA simentalca. sta ra 10 dni. Okroglo 15, Naklo_392 Prodam nemške OVČARJE, stare 6 tednov. Telefon 28-422_464 Prodam 14 dni starega BIKCA (simentalca). Letence 7, telefon 46 370 _ 465 Prodam BIKCA in TELIČKO, stara po dva meseca. Porovne, Poženik 6, Cerklje_466 Prodam KRAVO s prvim TELETOM Hajman, Kovor 84 _467 Prodam PRAŠIČA za zakol Olševek 12, Preddvor_468 Prodam BIKA simentalca, težkega 200 do 250 kg in Z 101 v nevoznem sta nju Andrej Vreček, Zg Bela 37 469 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol Sp Br nik 60, Cerklje_ 470 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV, težkih od 100 do 120 kg. Oman, Zmi-nec12, šk Loka__471 Prodam KOKOŠI za zakol Oman, Zminec 12, Šk Loka___472 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, po izbiri Gobovce 10, Podnart 473 Prodam teden dni staro TELIČKO si mentalko Avsenek, Gorica 11, Radovljica__474 Poceni prodam 4 leta starega PSA ovčarja Telefon 79-619_475 FRIZIJKO, prvič brejo 9 mesecev, z rodovnikom, prodam Telefon 061 50 670, zvečer 476 Pregled dosežkov na Primskovem Športno društvo Primskovo bo jutri ob 17. uri na rednem občnem zboru pregledalo izredno uspešno delo v lanskem letu. Ne semo, da so sc balinarji uvrstili v slovensko ligo in je Primskovo postalo balinarski center, nogometaši so prvič v zgodovini poleg zgledne množičnosti osvojili tudi prvo mesto v občinski li gi- Podati je treba, da se bodo prvič zbrali v povečanih klubskih prostorih v Kokr škem logu, kamor vabijo vse krajane, prijatelje športa in druge, da se seznanijo z delom enega najuspešnejših športnih društev v kranjski občini. Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 120 kg. Rakovica 11, Besnica_477 Ugodno prodam novo termoakumu-lacijsko PEČ 4 KW. Telefon 26-955 478 Prodam srednje težke mesnate PRAŠIČE, pitane z domačo krmo. 01-ševek 49_ _479 Prodam lepe PRAŠIČKE. Cerkljan-ska Dobrava 1, Cerklje. Telefon 061 841 -349_480 Prodam 4 tedne starega BIKCA in 6 KVV termoakumulacijsko PEČ. Bil-ban, Sp. Pirniče 42, Medvode_48_1_ Prodam KRAVO s TELETOM. Zalog 32, Cerklje na Gorenjskem_482 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol, 350 kg težkega VOLA in TELICO, brejo 7 me-secev. Pivka 3, Naklo_483 Prodam BIKCA simentalca, starega 8 tednov. Bernard, Zg. Senica 18/a, Medvode 484 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:24-274 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. vozila Prodam MENJALNIK (5 brzin) za Golf. Tel.: 81-371 Prodam FIAT 125, letnik 80, in Z 750, oba malo karambolirana. Jože Jakša, Orehovlje 15/a, tel.: 36-297_3JM Z 101, letnik oktober 1977, spredaj karamboliran, prodam za 45 SM. Tel.: 34-056, popoldan_355 Prodam OPEL cadett C caravan, le tnik 1979. Jože Pelham, Breznica 37, Žirovnica_(_356 Prodam JUGO 55 L, letnik 1985. Tel : 39-640__357 Prodam motorne dele za AUDI 30, letnik 74, Tel: 77-508, Bled_358 Prodam R4 GTL, letnik 84, in R4 po delih Potočnik, Ješetova 6, Stražišče _ 359 Prodam FIAT 1300, celega ali po de lih. Sr. vas 34, Sencur__300 Prodam karambolirano Z 101 com fort, letnik 1979. Ogled v soboto od 14 do 16. ure. Frelih, Groharjevo naselje 6, Šk Loka_____ 361 AUSTIN 1300, pO delih, prodam. Tel.: 67 144___362 Prodam enoosno PRIKOLICO za poltovorni avto za daljši tovor. Zasav-ska 47_363 Prodam Z 128, v garanciji. Cena po dogovoru. Tel : 50 330 __364 Prodam GOLF, letnik 77 Tel : 67 089 ___365 Prodam Z 101 GT, letnik 84. Silvo Perko, Cegelnica 57, Naklo, Tel.: 47 425 ___366 Prodam JAMAHO 125 cem za moto kros, letnik 84, in MOTOR za Z 750, prevoženih 16.000 km. Tel.: 50 460 367 KOLO bmx na tri prestave, kot novo, prodam za 45 000 din Peter Torzo, Kropa 94_ 368 Prodam osebni avto ŠKODA 120 LS, letnik 80, registriran do septembra 87. Tel.: 74-151, od 18. do 20. ure. Ogled možen popoldne__369 Prodam MOTOR kros jamaha 125, letnik 80, motor razstavljen, z deklara cijo Tel: 76 173, dopoldan 370 Prodam JUGO 45 E, nov zaleten registriran do decembra 87, Demšar, Vincarje 15, Sk. Loka, po 16. uri 371 Prodam R4, letnik 77. Konda, Tovar niška 26/a, Lesce, tel: 74 117 372 Prodam, ugodno, LADO 1500/75 in Z 101/7, oba obnovljena. Tel 23 430 __373 Prodam 2 zimski GUMI sava radial 145 SR 12, skupaj s platišči, in 4 al platišča Dolničar za golfa Demšar, Vin carje 15, Šk Loka, po 16. uri_374 Prodam Z 101 GT 55, letnik 84 Kurir-ska pot 11, Primskovo_375 ALFA 33 1,5 SL, julij 85, bordo rde ča, 8000 km, pozimi nevožena, garaži rana, prodam Jožica Rakovec, Zg Bit nje 124, Žabnica_376 Prodam Z 101 L, letnik 78, obnovljen Tel : 35 897, popoldan_377 AVTO Z 101 GTL 55, letnik 11. 10. 1985, ugodno prodam Gojkovič, Zlato polje 2/a, popoldne_378 . Zimske nove GUME s platišči, 163 x 13, prodam. Tel. 21 -090 379 Prodam Z 750, letnik junij 77. Tel.. 26-461, int. 67, dopoldne_380 Prodam 2 zimski GUMI na platiščih za Z 750 Jamnik, Hafnerjevo naselje 29, šk Loka, telefon 60-584_485 Rezervne DELE za LADO 1200 pro-dam Telefon 45 291_____486 Prodam dobro ohranjenega GOLFA Tomaž Stajer, Sp. Besnica 49 487 Prodam 4 zimske GUME za GOLFA s_pjatišči Telefon 25 215_488 Prodam Z 101 comfort, letnik 81 Ja nez Kokalj, Lreznica 34, telefon 80 467 .__489 Prodam R 4 TL, letnik 83 škarja, La hovče 98_490 Prodam Z 750, registrirana za celo leto, cena 23 SM Pernuš, Hotemaže 57, Preddvor__491 Ugodno prodam FORD CAPRI in Fl AT 126 P Predoslje 1, telefon 39-253 492 Prodam 2 malo rabljeni zimski GUMI 165x13 (LADA, PZ) s platišči in zračnicami. Jane Mladenov, Janka Puclja 7, Kranj_493 Prodam tovorni AVTO Z 650 AD, letnik 83.Tel.: 21-523 _494 Za KOMBI vozilo bedford poceni prodam 2 zimski GUMI s platišči v zelo dobrem stanju in več rezervnih DELOV. Tel: 064/25-852_495 Prodam osebni AVTO Z 850, star 2 leti. Rečiška 57/a, Bled_496 Prodam MENJALNIK, pomožni VOLAN, zadnje PODVOZJE in druge dele za FIAT 850, vse skupaj za 3 SM. Parti-zanska pot 10, Kokrica_497 Prodam AVTO mercedes 200 D, tudi menjam za manjši avto. Tel.: 35-210, popoldan_498 ŠKODO 110 L poceni in ugodno prodam. Marko Dežman, Alpska 7, Bled_499 Prodam Z 850, letnik 81. Porovne, Poženik 6, Cerklje_500 Prodam dobro ohranjeno in garaži-rano Z 101, letnik 77. Tel.: 28-953 501 ZASTAVO 101, letnik 78, prodam za 70 SM. Voglje 58, tel.:49-097 502 Prodam R 16, letnik 75, registriran do julija 87, zelo poceni. Jože Kavčič, Lom 66, Tržič_503 Prodam 2 novi GUMI (radial) 165 x 13 s PLATIŠČI in prednjo STENO za LADO 1500. Tel.: 38-300_504 Prodam Z 1300 po generalni, letnik 78, in MOTOR P 12. Andrej Fabjanič, Cesta na Belo 6, Kokrica pri Kranju 505 Prodam JUGO 45, letnik 83. Urbas, Gradnikova 2/b, Radovljica, tel.: 80-363, v petek od 17. ure dalje 506 Osebni avto DIANO po delih pro-dam. Tel.: 46-458_507 Prodam FIAT 750, letnik 77, pločevina v celoti obnovljena, 68.000 km. Jul-ka Novak, Čepulje 3, tel.: 25-948 508 Prodam za 45 SM Z 101, na novo re gistrirano. Dušan Kogoj, Tomšičeva 98/a, Jesenice__509 Prodam obnovljeno KAROSERIJO in novo ŠASIJO za SPAČKA. Drešar, Mavčiče 94_510 Prodam FORD FIESTA, letnik 79, ka-ramboliran. Tel.: 80-293_5_M Prodam OPEL record 1700 caravan, letnik 72. Tel.: 81 -542, popoldne 512 Trgovska in gostinska DO ŽIVILA Kranj HOTEL BOR -GRAD HRIB PREDDVOR - GRAJSKA GOSTILNA odprta vska dan razen nedelje in četrtka od 18. do 23. ure, za skupine po dogovoru - STEREOKLUB odprt vsak petek in soboto od 21. do 2. ure - VSAKO SOBOTO PLES od 20. do 24. ure Igra ansambel MAGDALENA Rezervacije sprejemamo po tel. 45-080. Se priporočamo! ilan.oprema Prodam sedežno GARNITURO in ŠTEDILNIK kuppersbusch Ogled pe tek popoldan in soboto dopoldan Glo bočnik, Šempetrska 35, Kranj_405 Ugodno prodam 2 novi hrastovi pi salni MIZI. Tel : 46 072, popoldne 406 Prodam TROSED Anica Simič, J. Puharja 7, Kranj_407 Poceni prodam 4 leta staro KUHI NJO marles s štedilnikom, koritom in hladilno omaro, primerna za manjša gospodinjstva Trilar, Hafnerjeva 6, Stražišče_408 Ugodno prodam novo termoakumu laciisko PEČ 4 KVV Traven, Svetelieva 20, Senćur_ 409 Prodam dobro ohranieno garnituro in omaro ugodno. Tel.: 35 384__4JI0 Prodam dobro ohranjeno DNI V N1 I sobo s SEDEŽNO garnituro in hladil nik ignis. Eljon, Oprešnikova 18/c, Kranj-Klanec, za samopostrežno 411 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK gorenje (4 elektrika, 2 plin) Cena 60000 din Tel : 28 818, od 18 do 19 ure, Kralj _ _ 412 Prodam KUPPE HSBUSCH štedilnik, termoakumulacijsko PEČ 2 5 kvV, kom bmiran BOJLER, 80 I in pokončni elek trićni BOJLER. Tel: 25 553_413 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in kuppersbusch Mlaka 60, Kranj_460 Prodam POGRADE, 190 x 90, 4 SM, in novo SPALNICO, 40 S M Telefon 25 400__461 Ugodno prodam POHIŠTVO za samsko sobo Ogled v petek in soboto popoldne Stanovanje Šolar, Šorlijeva štev. 8_._462 Poceni rpodam HLADILNIK gor nje, električni RADIATOR in FOTOAPA RAT zenit 12. Telefon 82 103 463 v- V Veleblagovnici TIČI ITICI škof ja m©» PRODAJA POD UGODNIMI POGOJI: • pohištvo • akustika • tekstil • bela tehnika • kolesa HIŠA DOBREGA NAKUPA! ilanovanja Novejše enosobno centralno ogrevano stanovanje, (40 m2) zamenjam za tri-ali večsobno stanovanje. Pomagam pri selitvi in povrnem stroške. Tel.: 37-521_326 Zdomec vzamem v najem večje stanovanje oz. hišo na relaciji Ljubljana - Bled_424 Mlad par najame garsonjero ali enosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Plačilo eno leto vnaprej. Tel.: (064) 80-311, popoldne_425 Zamenjam štirisobno družbeno stanovanje, brez centralnega ogrevanja, za dvosobno z ogrevanjem. Šifra: Po-mlad 87_426 Zamenjam dvosobno družbeno stanovanje v Kranju za večje. Tel.: 24-490 _427 Zamenjam ENOSOBNO družbeno stanovanje v okolici Tržiča za podob-no v Kranju. Šifra: Stanovanje 527 Zamenjam družbeno ENOSOBNO stanovanje, 49 m2, za večje. Tel.: 35-705_528 Mati s triletno hčerko išče STANO-VANJE v Kranju. Šifra: Predplačilo 529 Samsko dekle išče SOBO v Kranju. Šifra: Kranj_530 Mlada tričlanska družina najame GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Šifra: Za pet let __ 531 Tričlanska družina išče STANOVm NJE v Tržiču ali bližnji okolici. Tel.: 50-730_ 532 Prodam STANOVANJE, 60 m2, v bli zini Ljubljane. Tel: 061/611-231 533 posesti V okolici Šk Loke kupim zazidljivo parcelo. Šifra: Gotovina_329 Hišo, 12 km iz centra Ljubljane, na Rašici, prodam oziroma zamenjam za enako hišo ali večje stanovanje v Ra dovljici z okolico. Tel: 061/376 700 zvečer_353 Lepo parcelo, 1270 m2, z lesenim objektom, orodam Šifra: Blizu Kranja - _ 441 Več gozdnih parcel, nekaj zazidlji vin, v vikend naselju Jasna v Kranjski gori prodamo. Šifra: Jasna_442 lokali Če ste pripravljeni za obrt, nimate pa delavnice, oddajte ponudbo pod ši fro: Lokal_ 430 Iščem prostor za mirno obrt v Škofji Loki, samo eno sobo Tel : 43 067 431 kupim Kupim kostanjeve DESKE ali PLO HE. Tel.: 77 654_32_1_ Kupim suhe smrekove PLOHE in zamenjam za razrezane letve za gajbice Kalan, Poljšica 6, Podnart, tel : 70-225 _354 Nekaj ton dobrega SENA kupimo Ponudbo z navedbo cene pošljite na naslov Lovska družina Kranjska gora 440 zaposlitve Frizersko pomočnico sprejmem. Albina Šimunac, Župančičeva 30, Kranj __35 MOŽNOST HITREGA ZASLUŽKA nudimo mlajšim osebam z lastnim prevozom pri opravljanju akviziterskih del Napišite kratek življenjepis. Delo ni skupinsko. Šifra: Najboljši pogoji 332 DELAVKO ZA OPRA VLJANJE LAŽJIH RA ČUNOVODSKIH DEL ZA NEDOLOČEN ČAS ALI ZA OBČASNO POMOČ IŠČEMO. IN FORMACIJE PO TELEFONU 22 635 OD 7. DO 15. URE. Odličen zaslužek za akvizit* prodajo nudimo mladim, komuni nim osebam z lastnim prevozomj stopite k novi skupini iz Ljublja1* nudi najboljše pogoje. Ponudbe s' kim življenjepisom pod šifro: En^ pogoji_ Mlad fant išče kakršnokoli zap tev v prostem času. Tel.: 26-922_ Redno zaposlim 2 osebi — naVJ tuljav, občasno možno delo tu svojem domu. Tel.: 45-458 Sprejmem KV mizarja in delavk priučitev v lesni stroki. Šifra: Mi*8' Videoteka VIDEOBLUE zaposli jetno dekle s sposobnostjo korr^ ranja za redno zaposlitev. Ponudb tel.: 21 -882, vsak dan od 13. do 1*' < * Iščem zanesljivega delavca s pri merno izobrazbo oz prakso za prede lavo aluminija OD in drugi pogoji po dogovoru Obratovalnica Hočevar, Zg. Brnik 25, 64207 Cerklje, med 12 in 15. uro _443 Dekle išče popoldansko delo na do mu. Telefon 49-047__444 Delavko za delo pri stroju za plastiko zaposlim. Škofja Loka, telefon 60-922 445 h* Gostilna Bizjak zaposli KV ku in dekle za strežbo. Hrana in sta"" nje v hiši, 2 dni v tednu prosto,'' OD. Tel: 45-017___, Zaposlim offset tiskarja — latik" učen. OD po dogovoru. Delo sa^0 poldan, sobote proste. Franc Ja9 tel: 064/49-158 _ J Gostilna JURČEK, Kr. goraT^, 2 dekleti s prakso za pomoč v W OD zelo dober. Hrana in stanov^ hiši. Delovni čas urejen, državni niki in sreda prosto. Oglasite se no ali po tel.: 064/88-530__ Zaposlim delavca za delo v kf seski delavnici. Možnost pr'"*1 Kamnoseštvo Udovč, Naklo, 064/47 002 V> Takoj zaposlim kvalificirano I Traven, Sveteljeva 20, Šenčur__^ Gostišče Trebija zaposli v 'eC"j lovno razmerje KV kuharja in na* co. 3 dni v tednu prosto. OD po'1" voru. Hrana in stanovanje lahko Tel.: 064/68-468_ Gostilna v Kranju zaposli kuha"] popoldanskem času. Tel : 25-266, Sporočamo vam, da 1. januarja 1987 posM mo v novih poslovnih r štorih v-Radovljici. P I: v 4 k Naš naslov je: SOZD Združeno tfoz in lesno gospodar^ GLG Bled, Kranjska I sta 13, 64240 RADOVU CA, tel. ((M»4) 75-988 OHAIO Iščemo temperamentne šifra: "lesna skupina Nujno potrebujem 30 SM vm za dobo treh mesecev DafJ ,j\ obresti ter morebitno razliko °eJ cije, možna vrnitev v devizah 'n j vknjižba na premoženje Šifra: < j rancijo__ Instruiram matematiko Marja*1 Žeje 1, Duplje, tel.: 70 314 V Radovljici iščem varS.!iV 11 mesečnega fantka od 1. 3.."> Varstvo je lahko tudi na vaše"1 Tel : 83 912_ Mlada družina nujno išče dopoldanskem času za 17 m«5 otroka Britof, tel 'iS 370 .A Potrebujem 30 SM posojila L; mi obrestmi v dveh obrokih S1" sreča__ Iščem varstvo za onolotne0*j na domu od 8 do 14. ure V° stolp Tel 24 809 DEŽURNI VETERINARJI DEŽURNI VETERINAMI S od 16.—23. januarja 1« J za občini KRANJ in "j od 6. do 22 ure ŽivjJ^ sko veterinarski zavod j renjske, tel.: 22 78' ^ 25 779, od 22 do 6 ur«- 43-150 , za občino ŠKOFJA l°y Miro KRIŽNAR, dip' n Godešič 134, tel.: 62 ^ za občini RADOVU'^ JESENICE , i Franc PAVLIC, dipl »*1 sip, Stagne 24, tel : 77* J .PETEK, 16. JANUARJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .19. stran (^m^mmmGLAS OBVEIIILA foliram cevi centralne kurjave in povoda s pločevino. Tel.: °1]216-673 _20981 POČITNIŠKO STANOVANJE za Ručanje za 6 oseb, opremljeno na Roškem, 110.- ČS na dan za ose-g odJam. Govorimo slovensko. Jo-J*nn Lausegger, Slovenski Plajberg, J^ental, 12 km prek Ljubelja. Tel.: SJ34227280516_189 'delujem cementno dvozarezno '6Sno opeko. Sprejmem še nekaj na-za prihodnjo sezono. Tel.: 1SS11831-0O6 _335 J* Popravilo sprejemamo šivalne l °J8. Modni salon Mojca Teršek, Ja "sprehod 1, Kranj (za Merkurjem) ^___428 Nova GOSTILNA NARCISA, Planina P" Golico, vas vabi na raznovrstno ■ ,usno pripravljene jedi in izbrano pi-SS^VABUENI! _429 ^Pravljam vse vrste zidarskih del, kritne in keramične obloge. Tele- ^!j36 _ 446 °Pravilo termoakumulacijskih peči ^nč^lefon 40-684 tii! 2°^ECN!CE POZOR! 11wl ^e "imate hlač, se oglasite v JT^ ORHIDEJA Kranj (za gostilno *Cr' 0dPrto vsak dan °d 9- do 12. flC« in od 14. do 19. ure, sobota od 9. JPka, Poljane nad Šk. Loko, 30. decembra 1986 ZAHVALA V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat, tast, stric in svak ALOJZ JELENC iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ker ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja. Iskrena hvala ZB KS Primskovo, tov. Razdrhu za poslovilne besede, DO Aerodrom Ljubljana, godbi na pihala in pevskemu zboru Društva upokojencev iz Kranja. Posebno zahvalo izrekamo dr. Mihaelu Sa-jevcu in zdravniškemu osebju bolnice Golnik. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI p Kranj, 12. januarja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame in stare mame TILKE KELBL / Bohinjske Bele 99 se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za pomoč in podarjeno cvetje, govornikoma za poslovilne besede ter pevcem. Posebno zahvalo izrekamo dr. Mariji Rus in dr. Borutu Rusu. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož in sin /. družino V SPOMIN Tiho in mimo, kot si živel, brez slovesa si odšel. V našem domu je praznina, v srcih naših neizmerna bolečina, ko na tvojem grobu lučke zagorijo, v očeh se naših solze zablestijo 15. januarja je minilo leto, odkar nas je zapustil dobri mož in oče BLAŽ URBANC iz Pangeršice Vsem, ki obiskujete njegov grob, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi naše drage dobre žene, stare mame in botrice IVANE RAZINGER roj. Dobre iz Kovorja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje ter podarjeno prelepo cvetje in sveče. Hvala vsem za številno slovo na domu in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo delovnim organizacijam. Servisno podjetje Kranj, Sava Kranj, Cestno podjetje Kranj, Valkarton Logatec in BPT Tržič. Iskrena hvala dr. Martinčiču in Zamanovi za dolgoletno zdravniško skrb, pevcem bratom Zupan za lepo petje, g. župniku in ministrantom za cerkveni obred ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna hvala sosedi Dorci Bizjak za nesebično pomoč v času njene bolezni in ob smrti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: mož Janez ter sinovi in hčerki z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in dobre žene, mamice, hčerke, sestre in tete MARTE RUPAR roj. Res man iz Zg. Lipnice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali in izrekli sožalje. Hvala .jodelavcem Sukna Zapuže in Žitu Lesce za izrečeno sožalje in denarno pomoč, godbi DPD Svoboda iz Lesc. govornikoma za poslovilne besede, bratom Zupan za zapete žalostinke, dijakom 1. KA SŠ Iskra Kranj, študentkam 1. letnika PA Ljubljana in sodelavcem Elana. Zahvaljujemo se osebju Hematološke klinike v Ljubljani in bolnici Jesenice, doktorjem Pretnarju, Podlesniku, Modičevi za zdravljenje, reševalni postaji Bled, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. ŽALUJOČI VSI NJENI Zg. Lipnica, Zgoša, Radovljica, Nova vas, Hlebce,Begunje ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FERDINANDA OBEDA z Orehka pri Kranju se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Posebno zahvalo izrekamo dr. Stularju in dr. Ravnikarjevi za zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen obred ter prijateljem in sodelavcem Planike in Zvezde Kranj. Hvala vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: Hčerki Inge in Jana z družinama in drugo sorodstvo Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite — narodna ZAHVALA Ob smrti našega brata, strica in svaka IVANA MASLJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavkam SP Šenčur in Društvu invalidov Kranj za podarjeno cvetje in izraze sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, Luže, 3. januarja 1987 ZANIMIVOSTI Se bo ponovilo leto 1952? Poti so se spremenile v gazi. (Nadaljevanje s prve strani) strehe starejših stavb in naj pomagajo ljudem, ki tega ne zmorejo sami. Razmere sicer razmeroma dobro obvladujemo, še najslabše je na cesti proti Jezerskem, kjer zimski službi otežujejo delo snežni plazovi. Že v četrtek ni bilo popoldanske izmene pouka, šole pa ne bo tudi v petek.« V jeseniški občini so bile vse glavne ceste in ceste v naseljih kot nam je povedal Marko Udri, referent za obrambne priprave, prevozne. Oskrba s kruhom, mlekom in drugimi živili je bila kljub težavam v prometu zadovoljiva, seveda pa je prišlo pri tem do zamud. Šolam smo priporočili, naj v petek ne bi imele pouka. Aktivirali smo vse štabe civilne zaščite v krajevnih skupnostih in prosili za pomoč pri Čiščenju cest in parkirišč tudi Gradbinca, Gradiš ter graditelje karavanškega predora, SCT Ljubljana. Prometnik na kranjski avtobusni postaji je povedal, da z Jezerskega od srede od petih popoldne pa do četrtka dopoldne ni pripeljal noben avtobus, šolarji in delavci so večinoma ostali doma. Iz Bohinja in Kranjske gore so avtobusi kasnili od pol ure do ene ure, iz Ljubljane četrt ure, iz Mavčič pol ure, z Golnika 15 do 20 minut, lokalci sc zamujali četrt ure in več... Poklicali smo tudi Franca Meglica v Dolino nad Trži-čem. »Cesta v dolino je zaprta zaradi plazu proti mostu. Otroci niso odšli v šolo, obupali so tudi delavci. Kmetje niso oddali mleka,« je povedal Franc. »Zdaj bom napregcl konjiča, samo z enim ne bo šlo, in bom splužil kilometer poti do glavne ceste, naprej pa bodo morali s stroji.« V Peku je bilo pri prihodu na delo nekaj zamud, sicer pa so prišli vsi delavci, razen iz Jelendola in iz Gozda. C. Zaplotnik Foto: F. Perdan Vlak se je iztiril Kočna, 14. januarja — Vlak, ki je v sredo vozil z Jesenic proti Novi Gorici, je petsto metrov pred železniško postajo Kočna naletel na snežni plaz, ki ga je sicer prebil, vendar se je nekaj vagonov kljub temu iztirilo. Vlak se je po sto metrih ustavil, potnikom se ni zgodilo nič in so jih z drugim vlakom odpeljali na Jesenice. Vagone so ponovno postavili na železniške tire okrog enajstih zvečer. Neprijetno, a koristno opravi- Vojaki kidajo sneg v središču lo med vožnjo. Kranja. 45 reševalcev išče planinca Komna, 15. januarja — V soboto, 10. januarja, sta odšla na turno smučanje med Komno in Sedmerimi jezeri 22-letna Aleš Šušter in Žiga Božič iz Ljubljane. ICer se do torka še nista vrnila, menijo pa, da sta zaradi debele snežne odeje ostala v Koči pri Sedmerih jezerih, so miličniki in gorski reševalci iz postaje GRS Bohinjska Bistrica v sredo zjutraj začeli iskalno akcijo. S tovorno žičnico so se odpeljali od Savice proti Komni, nato pa so zaradi snežne odeje, ki je na nekaterih mestih bila že v sredo debela prek dva metra, napredovali le kak kilometer v smeri proti Sedmerim jezerom. Bohinjskim gorskim reševalcev se je v sredo ponoči pridružilo še prek trideset gorskih reševalcev iz Kranja, Tržiča, Radovljice, Mojstrane in z Jesenic. Vsako uro se skupine štirih reševalcev menjavajo pri napredovanju v sipkem snegu. Po dvanajstih urah utiranja gazi so na tretjini poti; vsi pa upajo, da sta mlada Ljubljančana, ki sta se odločila za tvegano pot v izjemno neugodnih snežnih razmerah, zdrava v koči, kamor sta si teden dni, prej tudi nesla večje količine hrane. Gorski reševalci so v četrtek ob osmih zjutraj, ko so bili na približno tretjine poti proti koči pri Triglavskih jezerih, prenehali z utiranjem gazi, ker je bilo snega že od dveh do dveh metrov in pol in je bila velika nevarnost snežnih plazov. Okrog enajstih, ko je prenehalo snežiti, so se že dogovarjali z brniškim letališčem, da bi v ugodnih razmerah Komno prele-tal helikopter. Za nekatere Jezersko danes že zaprto, konec pouka potniški vlaki ne vozijo Kranj, 16. januarja — V Iskri Kibernetiki, Telematiki in ERO pa imajo danes tudi kolektivni dopust. V Telematiki bodo petek nadomestili 24. januarja. V nekaterih obratih škofjeloške Jelovice pa so delo prekinili že včeraj. Pred zaključkom redakcije ob 15.30 smo še enkrat poklicali Center za obveščanje v Kranju in občinske štabe na Gorenjskem. Zvedeli smo, da so tako rekoč v vseh občinah že zjutraj aktivirali štabe CZ v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Za nekatere učence pa se je danes že končal pouk pred polletnimi počitnicami. Pouka ni v nobeni šoli v kranjski in škofjeloški občini, v radovljiški nimajo pouka v šoli na Koprivniku, v (iviski pa šola Heroja Grajzerja v Tržiču in šola Kokr-škega odreda v Križah. Preskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami je bila včeraj povsod na Gorenjskem v glavnem nemotena, tudi na Jezerskem, kjer so bili še vedno odrezani in tudi na Pokljuki, kamor se je odpravljala roiba GG Bled. Peš na blejski otok Trinajsti je obveljal Bled, 13. januarja — Tajnik turističnega društva Bled Marko Potočnik je že 10. novembra lani napovedal, da bo šel 13. januarja letos na blejski otok (kjer je včasih tudi živel) peš — po ledu torej. Če se je lani zmotil za en dan, se letos ni niti za toliko. V torek jo je skupaj s prijateljem mahnil proti otoku, nazaj grede pa se jima je pridružil še oskrbnik z otoka. Hoja je bila nevarna, ker je bil led različno debel in trd. Ponekod je bil tako debel, da Marko ne pomni takšne ga, drugod tenak, star vsega en dan. Vseskozi je bilo treba gledati, paziti, tipati. Novi sneg, ki je prekril jezero, je namreč led na številnih mestih precej zmehčal — do danes že toliko, da hoja ni bila več mogoča ali pa bi bila izjemno nevarna. Marko je tudi dejal, da letos verjetno z drsanjem na Blejskem jezeru ne bo nič. Led in sneg sta se sprijela in tudi če bo vse skupaj zmrznilo, bo ledena ploskev hrapava — razen če se bo »skorja« stalila in bo voda ponovno zmrznila, kar pa je seveda bolj malo verjetno. Kranj, 15. januarja — V noči s srede na četrtek smo se večkrat pogovarjali z dežurnimi v Centru za obveščanje v Kranju (telefonska številka 985). Težave na cestah so se začele zaradi neprekinjenega močnega sneženja v sredo po 21. uri. Dežurni v Centru, Marko Jeretina, je ob 21.03 dobil sporočilo, da so na Deteljici zaprli za ves promet cesto na Ljubelj, ob 21.23 pa se je vozniku Cestnega podjetja pri prebijanju tretjega plazu na c?sti proti Jezerskemu pokvaril plug in je zahteval pomoč. 35 minut čez polnoč so cesto na Jezersko zaprti. Ekipe za čiščenje so se umaknile zaradi nevarnosti novih plazov. Ob 4.45 zjutraj pa je dežurnemu v Centru za obveščanj^ Tonetu Dežma-nu, predsednik sveta krajevne skupnosti Jezersko Milan Ko-cijan sporočil, da so se na Jezerskem začeli prebijati skozi sneg. Mejni prehod Korensko sedlo so odprli v sredo ob 22.15. Iz jeseniške občine pa so danes zjutraj poročali, da so zaprte ceste Jesenice — Javorniški rovt in Jesenice — Bled čez Gorje. Z Jesenic proti Ljubljani in z Jesenic ni )ti Tolminu so ukinili potniške vlake zaradi težav z lokomotivami, tovorni promet na progi proti Ljubljani pa so zmanjšali za 80 odstotkov. V sredo zvečer se je dežurnemu v centru javil tudi Emil Herlec, ki vodi akcijo reševanja dveh smučarjev na Komni. Danes zjutraj, ko je bila v Centru dežurna Ivica Kutar, s Komne še ni bilo nobenih poročil. A. Ž. Železniki, januarja — Minuli četrtek je bila v Železnikih v počastitev krajevnega praznika slavnostna seja skupščine in organov krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij. Na slovesnosti so v kulturnem programu nastopili učenci osnovne šole. Podelili so več priznanj krajevne skupnosti, krajevne konference socialistične zveze in Skupnosti borcev Gorenjskega odreda. Priznanja krajevne skupnosti so dobili štirje krajani. Tomaž Markelj iz Železnikov je dobil priznanje za delo na športnem področju: »V delovnih organizacijah v Železnikih je za šport precejšnje razumevanje. Zato so nekatere športne dejavnosti (rokomet, smučanje, sankanje) precej razvite in tudi širše poznane. Pravzaprav še najbolj pogrešamo športno dvorano. Priznanja, ki sem ga dobil za delo na športnem področju, sem zelo vesel. Že šestnajst let delam v nogometnem klubu Alples, kjer sem vratar. V prostem času pa se ukvarjam s smučanjem, namiznim tenisom in malim nogometom.« Nande Koblar iz Smoleve je dobil priznanje za družbenopolitično delo: »Pred leti, ko sem bil še zaposlen v Kmetijski zadrugi Martinj vrh, sem delal v sindikatu, sicer pa tudi v krajevnih in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Že prek štirideset let pa delam v organizaciji zveze združenj borcev in tudi še zdaj v borčevski organizaciji v Železnikih. Po vojni, in še posebno v zadnjih letih, se je v Železnikih veliko naredilo. Prav je, da ob prazniku tudi krajevna skupnost podeljuje priznanja. To priznanje mi veliko pomeni.« cijah, zdaj predvsem v socialistični zvezi in zvezi združenj borcev. Res je bilo pO vojni povsod veliko narejenega, menim pa, da to še pO-1 sebno velja za Železnike in Selško dolino nasploh. Urejene ceste in zgrajeno telefonsko omrežje so za te kraje velika pridobitev. Za uresničitev programov in nalog, ki nas čakajo v tem srednjeročnem obdobju, pa bo potrebna precejšnja aktivnost vseh v krajevni skupnosti.« Gabriel Benedičič iz Studena je dobil priznanje za družbenopolitično delo: »Že vsa leta po vojni delam v družbenopolitičnih organiza- Franc Čufar iz češnjice je dobil priznanje za delo na področju glasbene kulture: »Osmo leto vodim mešani pevski zbor Iskra, poldrugo leto pa moški pevski zbor Niko Železniki. Oba zbora, posebno pa še mešani pevski zbor, precej nastopata. Zadovoljen sem s podporo, ki jo dobita oba zbora predvsem v delovnih organizacijah. Te^ zave v zborih pa so zaradi pomanjkanja mladih pevcev. Železniki so sicer mesto, vendar ne tolikšno, da ne bi imeli tovrstnih kadrovskih težav. Če bi imeli glasbeno šolo,.bi bilo zanimanja in tovrstnega kadra nedvomno precej več.« A. Žalar Hci in sin rešila mamo Jesenice, 14. januarja — Milica Pahor je v svojem stanovanju v tretjem nadstropju stanovanjske stolpnice na Cesti revolucije na Jesenicah pripravljala kosilo. Na ploščo električnega štedilnika je postavila posodo z oljem in za dalj časa odšla v spalnico. Olje se je vnelo, ognjeni zublji so zajeli že kuhinjske elemente nad štedilnikom. Okrog dveh popoldne sta prišla domov hči Marjeta in sin Toni in bila nemalo presenečena, ker se je iz stanovanja že kadilo. Na silo sta odprla vrata in v spalnici našla mamo, ki je ležala na tleh. Skupaj s sosedom sta jo izvlekla na hodnik, potem pa so jo zaradi šoka in možnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom prepeljali v jeseniško bolnico. Ogenj so pogasili sosedje, škode je za 700 tisoč dinarjev. PEPEL IN ŽERJAVICO V LESEN ZABOJ Trboje, 14. januarja — Milena Novak iz Trboj je v stanovanjski hiši, last Milana Novaka, čistila peč za centralno kurjavo, pri tem pa je pepel in žerjavico odložila kar v lesen zaboj. Čez nekaj ur se je iz kleti začelo kaditi in je poklicala kranjske poklicne gasilce. Škoda je malenkostna. Pred novim letom, 29. decembra, je odšla od doma neznano kam 19-letna Mojca Zlate s Kidričeve 34 v Kranju. Mojca je visoka 170 centimetrov, temnih kostanjevih, skodranih in kratko pristriženih las in rjavih oči. Oblečena je v kavbojke, rdeč pulover in v rdečo bundo in obuta v črne gležnarje. Uprava za notranje zadeve Kranj prosi vse, ki so jo videli po 29. decembru ali bi karkoli vedeli o njenem odhodu, da to sporoče najbližji postaji milice ali UNZ Kranj. Darovanje človeških organov Malo pred novim letom I Rdeči križ Slovenije razposl* občinskim organizacijam Ro^ čega križa izkaznice, s kater* mi ljudje dokazujejo, da p{0 stovoljno podarjajo dele svoj? ga telesa. V občinskih orga1^ zacijah Rdečega križa so začeli voditi evidenco dar6V cev. S tem dokončno stopa veljavo zakon, ki smo ga v Si veniji sprejeli leta 1985. je bil tudi sprejet pravilnik darovanju človeških organO*' ki natančno določa pogoje, A* čin in tudi organizacije, ki organe odvzemajo, da jih primerih presaditve človeškf" organov dostavljajo operah skim ekipam. Čeprav je medicina presa, nje človeških organov tako svetu kot tudi pri nas pred som že osvojila, pa je traj8' dokaj dolgo, da smo z zi& nom in zdaj tudi s pravilnik^ uredili to, brez dvoma občutU](i vo področje. Zdaj se bo množici krvodajalcev pridrfl li tudi ljudje, ki se bodo še življenja lahko odločili, da 1* ko po njihovi smrti 4tak I njihovega telesa v medio1 namenjjo za reševanje *jj ljenj oziroma pri zdravlje™ hudo bolnih. L. M- Miniranje mostu na Okroglem — Na zahtevo republiškega prometnega inšpektorja, da je do 20. januarja treba zaradi varnosti podreti leseni most na Okroglo, so pripadniki /dni ženega odreda CZ Občine Kranj skupaj s krajevno skupnostjo Naklo v sredo nameravali most podreti z miniranjem. Menda pa so uporabili premalo eksploziva in sredina mostu It vedno stoji. Zvedeli smo, da bodo akcijo po sedanjem sneženju ponovili. Drugič jim bo najbrž uspelo, če jih ne bo prehitel sneg. Brucovanje kranjskih študentov Kranj, 17. januarja — 'lr? dicionalno brucovanje krflfll skih študentov bo v sreop 28. januarja, ob 20. uri v lavskem domu v Kranju ne 23. januarja, kot smo P^ motoma zapisali v tork0 številki. Na prireditvi igrala Obvezna smer. ^rA>. nizator, Klub kranjskih * f dentov, pripravlja za ta ve^f zanimiv program in žrebaj vstopnic za bogate nagT?0.^ Vsak udeleženec brucov«f,J.|, bo dobil tudi skromno d**r ce. Vstopnice po 1000