glasilo krajevne konference szdl ilirska bistrica datum: 20. 12. 1982 Cena: 10 din Leto 3. Številka 10 ■ fi. . ■ Dragi krajani, spet je leto naokrog. Bilo je po svoje morda drugačno od drugih, z veliko novih in obnovljenih spoznanj, pa tudi korenitih odločitev. Predvsem smo v letu, ki odhaja, znova razumeli, da človek živi in preživi le ob sadovih lastnega dela, da je delo tisto, kar oblrkuje posameznika v družbo, ki ve, kaj hoče in česa ne more — kar naj velja tudi za leto, ki prihaja. V naši krajevni skupnosti smo večino stvari postorili tako kot smo načrtovali. Čeprav to morda niso biie zeio pomembne stvari, je pomembno, da so se zgodile. In kar velja pri tem posebej poudariti — "si smo bili poleg. Tako je tudi najbolj prav: da bo pač naše mesto okolje, v katerem bo veliko prostora za še večjo medsebojno sodelovanje, varno zavetje, v katerem se zelena leta spreminjajo v modro starost, predvsem pa prijazna sredina, v kateri bomo znali prisluhniti vsakomur izmed nas. Da bi se počutili dobro, kot doma! V prihodnjem in naslednjih letih. Še tole: letošnja novoletna pirovanja bodo morebiti manj hrupna, ulice manj slavnostno osvetljene, na cestah manj hupajočih vozil. Pa sai smisel praznovanja Novega leta ali praznikov nasploh ni ravno v tem, pa tudi ne v preveč obloženi mizi, mar ne? Srečno! Uredniški odbor P.S. Ste rnorda opazili, da je pričujoča številka vašega glasila že deseta po vrsti? To verjetno ni nič posebnega, le droben, ob robu večjih kaj neznaten uspeh. Pa vendar je nekaj, kar vzpodbuja, ker to ni samo uspeh ljudi, ki glasilo oblikujejo, pač pa vseh, ki list spremljajo, berejo. Zahvalili bi se radi vsern, ki so tej naši skupni besedi pripomogli do bolj ubranega zvoka ali prispevali majceno, pa dragoceno idejo. Vsekakor se za sodelovanje priporočamo tudi v bodoče, da bi list ostal tak, kakršnega zdaj že poznamo: informacija, ki je še dovolj zanimiva, da je vredna pozornosti. Jeseni smo volili v Krajevno skupnost Letos jeseni se je iztekel štiriletni mandat organov krajevne skupnosti. Priprave na letošnje volitve so se začele že v spomladanskih mesecih. Meseca maja so bili evidentirani možni kandidati v rajonih, nakar je sledilo evidentiranje v OZD, družbenopolitičnih skupnostih in ostalih organizacijah. Vsi dospeli predlogi so bili nato pretehtani iri vsklajeni. V mesecu oktobru so potekali zbori občanov,na katerih so bila izvoljena rajonska vodstva in člani potrošniškega ter poravnalnega sveta. V mesecu novembru je bila že ustanovna skupščina KS v novern sestavu. Za predsednika skupščine je bil izvoljen tov. Ivan Popit. Sestav skupščine krajevne skupnosti šteje 45 članov. Vsak izmed 7 rajonov delegira v skupščino po 3 zamenljive člane. Drugi delegati so: 22. Čosič Ante, Prešernova 14, 23. Jurač Danica, Maistrova 15, 24. Volk Valter, Prešernova 16, 25. Poročnik Danica, Rozmanova, 24, 26. Prosen Dušan, Strma pot 4, 27. Šabec Janko, Vojkov drevored 2, 28. Kurent Srečko, Adamičeva 22 9. Surina Mimica, Župančičeva 20, 30. Lenarčič Edo, Kidričeva 18, 31. Popit Ivan, Prešernova 40. 32. Polh Jože, Kidričeva 9, 33. Škrlj Lado, Gubčeva 26 a, 34 Nadoh Vlasta, Maistrova 10, 35. Brlek Stanko, Jurčičeva 25, 36. Ujčič Nadja, Gubčeva 13, 37. Benigar Stano, Tomšičeva 20, 38. Valenčič Mija, Prešernova 20, 39. Čeligoj Alojz, Rozmanova 25, 40. Derenčič Franc, Šercerjeva 5, 41. Štemberger Franc, Srma pot 3, 42. Benigar Marjan, Vodnikova 22, 43. Vergan Fideli, Rozmanova 24, 44. Trupkovič Franc, Prešernova 34, 45. Kerma Drago, Maistrova 13. Na seji skupščine je bil izvoljen tudi 15—članski svet krajevne skupnosti: 1. Rink Bogomir, Župančičeva 6, predsednik, 2. Karlič Serdo, Bazoviška 6, 3. Baša Igor, Levstikova 38, 4. Cetin Darij, Prešernova 42, 5. Kaluža Miro, Gregorčičeva 1, 6. Rosa Jože, Jurčičeva 16, 7. Hofman Tanja, Maistrova 9, 8. Šircelj Jože, Kettejeva 11,9. Poljšak Jana, Vojkov drevored 2, 10. Kovačič Marica, Maistrova 18, 11. Spetič Danilo, Bazoviška 39, 12. Lenarčič Edo, Kidričeva 18, 13. Dekleva Vito, Rozmanova 20, 14. Prime Anton, Gregorčičeva 11 a, 15. Maljevac Slavka, Trnovska 1. Izvoljeni oziroma potrjeni so bili tudi člani potrošniškega in poravnalnega sveta. Poravnalni svet sestavljajo: 1. Spetič Ivko, Bazoviška 39 — predsednik, 2. Kopriva Vojka, Bazoviška 33 a — član, 3. Česnik Stanko, Maistrova 2 — član, 4. Svetek Jože, Rozmanova 32 — član, 5. Kurent Srečko, Adamičeva 20 — član, 6. Pirih Marijan, Trubarjeva 7, — član, 7. Čemažar Fani, Gregorčičeva 23 — član, 8. Penko Sonja, Kettejeva 4 a — član, 9. Benigar Franc, Kosovelova 14 — član, 10. Kaluža Karlina, Maistrova 11 — član, 11. Barone Edo, Gubčeva 8 a — član, 12. Muha Janko, Strma pot 2 — član. Potrošniški svet sestavljajo: 1. Bubnič Jože, Kosovelova 5 — predsednik, 2. Žiberna Jože, Prešernova 2 — član, 3. Samsa Nataša, Levstikova 10 — član, 4. Poročnik Hinko, Rozmanova 24 — član, 5. Dimic Anica, Vodnikova 38 — član, 6. Potepan Ivan, Titov trg 8 —član, 7. Zlosel Albina, Levstikova 37 — član, 8. Frank Miranda, Trnovska 24 — član 9. Poljšak Breda, Šercejeva 18 — član, 10. Logar Lucija, Jurčičeva 5 — član, 11. Barak Vida, Gubčeva 7 — član, 12. Beniga Jana, Tomšičeva 3 — član, 13. Znidaršič Karla, Stritarjeva 13 — član, 14. Matko Pavla, Rozmanova 24 — član, 15. Volk Anči, Prešernova 6 — član. Upamo, da bodo vsi imenovani člani z organiziranim delom še bolj poživili delo v naši krajevni skupnosti, obenem pa se zahvaljujemo razrešenim članom za vse napore, ki so jih vložili v delo naše krajevne skupnosti. Kakšna oskrba v bodoče? V minulih tednih je bila motena oskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Občasno je primanjkovalo olja, sladkorja, pralnih praškov in še česa. Vendar je treba takoj pripomniti, da je imelo letos v prodaji vse navedene kritične artikle trgovsko podjetje EMONA - ILIRIJA in tudi HME-ZAD. in to še: prodali so jih več kot v enakem času lansko leto. Predstavniki EMONE - ILIRIJE so nam postregli z naslednjimi podatki: PRODANO 1. 1. do 30. 9. 1. 1. do 30. 9. Artikel 1981 1982 Indeks Olje 165.785 litrov I43.753 litrov 87 Sladkor 322.350 kg 328.404 kg 102 Pralni praški 91.732 kg 131.273 kg 143 Kava 20.623 kg 21.192 kg 103 Očitno je, da je potrošnike zajela nakupovalna mrzlica, saj so nakupovali na zalogo. V nastalih razmerah je začel delovati potrošniški svet. Že na prvi seji je sprejel pomembne zaključke, ki so bili posredovani izvršnemu svetu občine in EMONI - ILIRIJI. Tako so bili dopolnjeni urniki trgovin, podane pripombe na založenost s posemznimi osnovnimi živili (kruh, mleko), ki Glede na kritično preskrbo z mesom in na ne posebno obetavno prihodnost na tem področju so bili sprejeti in preneseni tudi tile zaključki: občasno zmanjkalo zgodaj popoldan itd. — Ali obstajajo programi za tržno prirejo mesa v družbenem sektorju v naši občini, ko imamo vse naravne pogoje zato? Tako bi se izognili negotovi dobavi mesa iz drugih krajev. — Kmetijska zadruga bi morala stremeti za lastno tržno prirejo mesa in s stimulativnim pristopom pospeševati ko-operacijsko prirejo mesa. Upati je, da bomo z vsestranskim sodelovanjem in vsklaje-vanjem vseh zainteresiranih le dosegli, da se ne bodo police trgovin prehitro spraznile, saj nam zgoraj navedeni podatki le kažejo, da smo letos prodali razen olja vseh drugih artiklov več kot lansko leto v istem času. Telefoni priključeni V minulih dneh so bili še zadnjim telefonskim naročnikom priključeni telefonski aparati. Sedaj, ko je akcija zaključena, čeprav se je precej zavlekla, smo vsi skupaj le lahko zadovoljni. Celotna akcija od zbiranja prvega prispevka občanov pa do priključkov telefona vsaj večini naročnikov je trajala celo leto in pol. Mnogo ali pa malo. Mnogo za ljudi, ki so nestrpno pričakovali, malo za izvajalce in krajevno skupnost, ki so se v tem času morali spopadati z neštetimi problemi, od pomanjkanja denarja, težav pri nakupu posameznih vrst kabla, do pridobivanja raznih soglasij. Telefon je dobilo več kot 300 občanov. Pa še tole obvestilo: Za izgradnjo zračnih linij, instalacije v stanovanjih in priklop telefonov bo krajevna skupnost plačala izvajalcu PTT — servisu 1,570.000,00 din. Da bi lahko KS izpolnila to obveznost, je svet KS na 25. redni seji sprejel sklep v skladu s pristopno izjavo. Vsebina sklepa je tale: — občani, ki so dobili telefonski prikjuček preko zračne linije, doplačajo še 2.500 din, — občani, ki so sodelovali s prostovoljnim delom pri gradnji telefonskega omrežja, doplačajo še 1.000 din. Upamo na razumevanje in pričakujemo, da bodo občani navedene zneske čimprej nakazali na žiro račun krajevne skupnosti. Bo ponovno odprt rudnik v Kosezah? To vprašuje sedaj marsikateri občan v naši občini, ko je zvedel, da se nekaj ,,sušlja" o odprtju rudnika v Kosezah. Energetska kriza v svetu pa tudi v naši ožji domovini terja, da čimprej preidemo na lastne domače vire energije. Ta usmeritev pa nakazuje tudi možnost, da bi v bližnji prihodnosti morda tudi v naši občini kopali premog. Večina mlajšega rodu niti ne ve, da ni dolgo tega, ko smo imeli v naši občini rudnik. Rudnik je bil v Kosezah, zato 1947 Letna proizvodnja v tonah 17820 zaposleni 127 1948 1949 1950 25940 32560 28460 141 152 143 Delo v premogovniku so ustavili leta 1950 zaradi nerentabil-nosti proizvodnje. Kalorična vrednost lignita je bila precej nizka, saj je vseboval tudi do 50% vlage. Pred kratkim je bila pri komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Ilirska Bistrica na obisku skupina rudarskih strokovnjakov iz organizacije RUDIS iz Ljubljane. Ta skupina ugotavlja možnosti za ponovno aktiviranje nekaterih rudnikov v Sloveniji. Nakazana je bila možnost, da se rudnik lignita v Kosezah ponovno odpre. To pa predvsem zato -ker gre za precejšnje zaloge, približno za 5 milijonov ton. Ugodna je tudi bližina potencialnih uporabnikov in ne nazadnje so ugodne tudi transportne možnosti. Največja globina izkopa bi bila okrog 75 metrov, kar pomeni, da bi za eksploatacijo lahko uporabili domačo strojno opremo. V doglednem času pričakujemo še dodatne raziskave, ki bodo nakazale realne možnosti za aktiviranje premogovnika. O tem pa bomo v prihodnje še poročali. V ,,Kosečkem" rudniku pred štiridesetimi leti. Rudar Bistri-čan Zadel Berto s svojim rudarskim tovarišem italijanom v rudniškem rovu št. 32. predelu ob stavbi v neposredni bližini železniške proge v Kosezah še danes pravimo Rudnik. V tedanjem rudniku so kopali lignit, v glavnem je deloval v času od leta 1947 do 1950, sicer pa so kopali lignit že v predvojnem času. Navajamo nekaj zanimivih podatkov o proizvodnji: Letos uspešni zbori občanov V mesecu oktobru so bili izvedeni zbori občanov v vseh sedmih rajonih krajevne skupnosti. Glede na kratek rok in skromne priprave je bila udeležba občanov temu primerna, vendar dokaj dobra. Na vsakem zboru je bilo prisotnih povprečno 30 do 40 občanov, edino v 7. rajonu je bila udeležba nekoliko slabša. Prisotnih je bilo le 20 občanov. Dnevni red na zborih je bil povsod enak, z izjemo v 6. rajonu, kjer je bilo dnevnemu redu dodano vprašanje jesenske setve. Na zborih so občani analizirali delo krajevne skupnosti v minulem mandatu ter obravnavali program dela v naslednjem letu. Pomembna točka so bile volitve članov v nove samoupravne organe krajevne skupnosti. V vsakem rajonu so bila izvoljena nova rajonska vodstva, tako v rajonski odbor SZDL, kakor tudi v rajonski svet. Izvoljeni so bili tudi člani v potrošniški in poravnalni svet. Tudi v krajevno konferenco SZDL in njene organe so bili izvoljeni vsi delegati. Glede na več sprememb v statutu KS letos nismo imenovali stalnih delegatov iz rajona v skupščino krajevne skupnosti, ampak bodo le—ti zamenljivi. Zaradi problematične sklepčnosti na sejah skupščine se je tudi ustrezno zmanjšalo število delegatov. Prepričani smo, da bodo na novo izvoljeni delegati z zavzetim delom dokazali upravičenost občanov, ki so jim zaupali delo v organih KS. Po pričakovanju je bila najbolj burna razprava ob komunalni problematiki v našem kraju. Ta je že precej časa aktualna. Vsako leto storimo nekaj v tej smeri in tako upamo, da bomo zmogli v naslednjih letih urediti še marsikaj. Pri obravnavi teh vprašanj so občani navedli več pripomb in zahtev, ki jim je potrebno prisluhniti: — Spremeniti lokacijo za živinski sejem, saj dosedanja iz več razlogov ne ustreza. Sprožiti delegatsko vprašanje (KS II. Bistrica), zakaj se že dolga leta ne ukrene ničesar za premestitev sejma. — Kamnolom nad mestom še vedno obratuje, po navedbah občanov iz 2. rajona pa je bilo že pred časom sklenjeno, da se ukine in preseli na drugo lokacijo. — Občani so mnenja, da bi morali, če se le da, izpolniti obseg zdravstvenih uslug v našem zdravstvenem domu. Gre predvsem za to, da bi enkrat tedensko ali mesečno prihajali v naše mesto zdravniki — specialisti in to predvsem ortodont in ortoped. Predlagano je tudi, da bi se dodatno usposobili domači zdravniki, ki bi lahko dajali injekcije bolnikom, saj morajo ti sedaj potovati ali v Sežano ali v Piran. — pripraviti je treba projektno dokumentacijo in čimprej začeti z deli pri ureditvi potokov Kozlek in Jasenska pila. — Cestno — prometna varnost ni najbolj urejena v našem mestu. To nam potrjujejo med drugim tragedije na prehodu za pešce pri trgovini METAL. Občani ugotavljamo zlasti pomanjkljivo cestno signalizacijo. Predlagano je tudi, da se v delu Rozmanove ulice pri novi šoli uvede enosmerni promet, v ostalem delu ulice pa popolnoma zapre promet za vsa vozila razen za stanovalce. — Pri obravnavi jesenske setve so občani v 6. rajonu izrekli precej kritike na račun naše kmetijske usmeritve. Izrečene so bile tudi pripombe, da se kmetijska zadruga manj ukvarja s kmetijstvom, več pa z drugimi dejavnostmi. Že vrsto let nima zadruga svoje tržne pridelave mesa in raznih poljščin. Letos so posejali 9 ha zemlje s pšenico. — Glede preskrbe z vsakodnevnimi živili so občani negodovali nad pomanjkanjem kruha in mleka v popoldanskem času. Pri tej problematiki naj se ustrezno aktivira potrošniški svet. Iz vsega navedenega torej sledi, da je bila razprava na vseh zborih živahna. Občane je marsikaj zanimalo, pripravljeni so tudi sami sodelovati, če le čutijo, da s skupnim nastopom lahko premagajo ovire. In prav je tako. Vse navedene težave bomo lahko rešili, če se bomo primerno organizirali in usklajeno delovali. Poskrbimo za večjo varnost pešcev! Štiri smrtne žrtve v zadnjih letih na prehodu za pešce pri trgovini Metal nas opozarjajo, da tamkaj nekaj ni v redu. Občani so na skupščini KS Ilirska Bistrica že večkrat opozorili na to in predlagali tudi rešitve: — nasproti trgovine Metal je potrebno napraviti pločnik, — prehod za pešce je treba postaviti više, da bo za voznike pregleden, — namestiti je treba utripajočo rumeno luč, ki bi predvsem ponoči opozarjala voznike. Še ena nevarnost grozi varnosti pešcev: Del Rozmanove ulice od križišča pri pošti do postaje milice. Cesta je ozka in na obeh straneh omejena z zidom, služi pa kot glavni dohod za preko 200 učencev nove šole. Razen omejitve hitrosti in delne prepovedi za tovornjake ni za večjo varnost nič narejenega. Ali pa je to zadosti? Razmislimo in pravočasno ukrepajmo! Lovci proslavili svoje jubileje Dva lovska jubileja, 75-letnico slovenskega in 70-letnico bistriškega lovstva, so proslavile naše lovske družine dne 17. oktobra letos nadvse uspešno z otvoritvijo kar dveh pomembnih objektov: strelišča na Črnih njivah in lovske koče lovske družine BRKINI pri Hrušici. Posebej je treba poudariti, da sta bila oba objekta zgrajena po večini s prostovoljnim, udarniškim delom, kar je danes že redek pojav in ga bolj poznamo le iz spominov na prva povojna leta obnove. Ob 9. uri so se zbrale lovske družine ob srelišču. Zbrane lovce ter številne predstavnike skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij je pozdravil Franc Derenčin, nakar je Mitja Derenčin spregovoril o gradnji in pomenu novega strelišča. Strelišče je avtomatizirano in namenjeno streljanju glinastih golobov. Strelišče je otvoril balkanski prvak v streljanju, tov. Marjan Sotlar, ki je bil povabljen na otvoritev. Sestrelil je prvega glinastega goloba. Sledilo je ekipno streljanje, nakar je LD II. Bistrica podelila 36 diplom za strelstvo, 15 priznanj veteranom in 5 priznanj najzaslužnejšim lovcem pri izgradnji strelišča. Približno dve uri pozneje so se zbrali lovci pri novi koči na Finidi pri Hrušici. LD Brkini je lahko ponosna na tako pridobitev. Stavba je pol zidana, pol lesena. V spodnjih prostorih so sejna soba, kuhinja in pritikline, zgornji prostori pa so namenjeni za ležišča. Po 3-letnih skrbeh in požrtvovalnem delu je dobila družina svoj dom. Predsednik LD Brkini tov. Franc Novak je nagovoril prisotne, orisal gradnjo Razvitje prapora L D Brkini Se zadnji posvet pred začetkom slovesnosti Novi prapor je dobi! prvi trak ter se zahvalil KS Hrušici za pomoč. Lovcem je nato še čestital predsednik LD II. Bistrica, tov. Mitja Derenčin, Povedal je, da imajo lovci v občini sedaj 5 lovskih domov, 2 koči in en bivak, 6 lovskih praporov in več krmišč, solnic, jelenic ter 3 preže. Spregovoril je tudi predsednik skupščine občine tov. Ivan Bergoč. Orisal je trenutno politično in gospodarsko situacijo, poudaril nove skupne naloge ob stabilizaciji ter čestital lovcem k doseženim uspehom. Po razvitju novega prapora LD Brkini je sledil prisrčen ceremonijal ob pobratenju praporov. Ob tej priliki so bili podeljeni emblemi lovskih družin II. Bistrica, priznanja pa so prejeli LD Brkini, SO II. Bistrica, OK SZDL II. Bistrica, KS II. Bistrica, Koseze in Hrušica, lovci - veterani, najbolj aktivni lovci ter družina Renko z Brc, ki zvesto hrani lovsko odličje iz leta 1912. Tudi Krajan iskreno čestita vsern lovcem k tako lepem uspehu! Franc Derenčin S skupnimi močmi do rentgenskega aparata? Na jesenskih zborih občanov je bil govor tudi o načrtih za prihodnost. Med več predloženimi programi in načrti se je velika večina občanov opredelila za izboljšavo zdravstvenih uslug v našem zdravstvenem domu. Občani že dalj časa menijo, da bi lahko irnelo naše mesto lasten rentgenski aparat, ki bi omogočal razne preglede. Sedanji rentgenski aparat v zdravstvenem domu ima dve bistveni pomanjklji vosti, in sicer: precej močno sevanje rentgenskih žarkov, po izvršenem pregledu pa nam aparat ne nudi slike — posnetka pregledanega organa. Seveda so želje eno, dejanske možnosti v teh časih pa drugo. Zavedati se moramo, da mora biti aparat primerno izkoriščen in vzdrževan. Da pa bi lahko konkretno načrtovali in gospodarsko investirali, bi morali v zdravstvenem domu pripraviti ustrezno študijo, ki naj pokaže, ali je umestno kupiti rentgenski aparat ali ne. Krajevna skupnost je v teh dneh dobila od domačega proizvajalca opreme ,,Ei" Niš ponudbo za rentgenski aparat. Cene so vsekakor zanimive: Ponudba nudi aparat v dveh variantah: — standardni univerzalni rentgen tip SELENOS 4, cena 2,073,900 din - univerzalni avtomatizirani rentgen tip SUPERIX 1000, cena 4,627,500 din Kupec mora plačati polog v višini 40%, proizvajalec pa nudi kredit z odplačilom do petih let. Upamo lahko, da se bomo zainteresirani dejavniki ustrezno dogovorili, našli pravo rešitev, ki bo v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji. Upoštevati je treba, da mora precej naših pacientov zaradi rentgenskega slikanja potovati izven domačega kraja. Potovanja in čas so tudi denar, ki ga ne gre prezreti. Če se dogovorimo, da bomo nabavili aparat, smo mnenja, da bo tudi krajevna skupnost po svojih močeh finančno sodelovala, saj je konec koncev zdravje naša prva skrb. Na koncu pa še zanimiva pripomba starejšega občana na zboru krajanov: ,,Ta akcija ima dvomljiv uspeh. O tem se pogovarjamo že vrsto let. Premalo smo odločni in vztrajni. Ali res? To bo pokazala razprava na skupščinah SIS za zdravstvo in krajevne skupnosti. Z.T. Kako bo to zimo s kurjavo? Po sorazmerno ugodni in topli jeseni nas v teh dneh bolj ali manj priganja k ,,zapečku" mrzla zima. Temperatura seje že nekajkrat spustila pod ničlo. V glavnem smo se že v poletnem in jesenskem obdobju primerno oskrbeli s kurivom. Pozanimali smo se pri posameznih organizacijah, ki prodajajo to ali ono'gorivo, kakšne so možnosti nakupa, za rok dobave in ceno. Na zavodu za pogozdovanje Krasa — Enota II. Bistrica so nam sporočili, da prodajajo drva, in sicer po 1.520 din za kubični meter. Kupec pa si mora drva sam naložiti in kriti stroške prevoza. Drva so vskladiščena pri Ribnici. EMONA—ILlRlJA kupcem redno dobavlja premog po vrstnem redu v seznamu vpisanih kupcev. Dobavni rok je mesec do dva. Cena za tono je 1.900 din. Iz navedenaga sledi, da problema z nabavo drv in premoga ne bi smelo biti. Trenutno se zatika le z dobavo plina. Kako pa bo z ogrevanjem v stanovanjskih blokih? Na samoupravni stanovanjski skupnosti so se že v jeseni pripravili na zimsko ogrevalno sezono. Ze takrat tso napolnili vse rezervoarje s kurilnim oljem. Vendar bo ta količina zadostovala le za eno tretjino kurilne sezone. Upravičeno je pričakovati, da bo sredi zime občasno motena oskrba. Zato priporočajo čimbolj racionalno ogrevanje in pripiranje vseh ventilov v prostorih, za katere ni nujno, da se jih ogreva. vanje je, da predlagate temo pogovora, sogovornika, prebivalca naše občine, vsekakor pa človeka, ki je kakorkoli vplival na naše okolje. Prvi naš znanec je Ivan Tomšič, po domače H list. Človek, ki se bo kmalu srečal z Abrahamom, je precej mlajšega videza. Njegova mirnost je samo navidezna. Po prvih izgovorjenih besedah spoznaš v njem moža precejšnjih življenjskih izkušenj, vztrajnega in delavnega, vendar temperamentnega, ko gre za stvari, ki so mu pri srcu. Je zelo navezan na sosede, šum vode in stari Bistre, tako da si je postavil novo hišo blizu stare domačije, pa čeprav je imel drugod veliko boljše pogoje za gradnjo. Sam pravi, da izhaja iz ene najstarejših hiš v „Guranjem kraju." S slamo prekrito poslopje znanih ovčerejcev je neki stric, po imenu Blash Tomshizh leta 1823 prenovil. Pozneje so Hlistovi postali pilarji, gospodarji žage in gostilne. Janko se spominja zanimivih mož, ki so iz različnih krajev vozili žagat hlode: Muncev, tuje govorečih, oblečenih v živopisne noše, korenjakov s Pivškega, pa Zabičanov, Či-čev . . . Vozniki so se med žaganjem debel spočili, prav tako tudi voli, ki so se med tem najedli in napili, za nameček pa se ob odhodu še ohladili v potoku. Najhitrejše vole, kajti konjev skorajda niso uporabljali, je imel kmet iz knežke domačije „Pri Zgoncu". Ni mala stvar vleči do 3 m3 jelovih hoj na žago po makadamski cesti in celo prehiteti konjsko vprego. Vlaga in prepih sta Janka spremljala celo njegovo učno dobo in še dlje. Delavnosti se je priučeval že v desetem letu Znani obrazi Vrstice, ki jih pravkar prebirate, pripadajo stalni rubriki, v kateri vam bomo poizkusili opisati delo, hotenje in mnenja naših bolj ali manj znanih občanov. S kom naj bi kramljali, pa tudi morebiti vsebino pogovorov, lahko predlagate tudi vi, dragi bralci. Edini pogoj za sodelo- starosti. Sedemnajst pil je takrat obratovalo, do leta 1953, najdlje pa Hlistova, do leta 1973. V živem spominu mu je ostalo kotaljenje težkih hlodov do vozička pile, vleka težkih debelih desk in porivanje vozička na začetni položaj. Izkušnje, pridobljene z delom, je uporabil pozneje v službi pri strojih, saj je krepko pripomogel k razvoju ,,Topola". Ob pogovoru, ki steče o njegovem prostem času, se sogovornikov obraz razvedri, saj je dobesedno zaljubljen v čebelarjenje. Najbolj je navdušen nad redom v panjih. Čudi se, kaj vse lahko naredi tako majhna stvarca, kot je čebela. Razen literature in nekaterih čebelarjev je glavni „krivec" za njegov konjiček sosed Albin Bile. Janko ga je opazoval pri delu, se mu približal in pričel pomagati. Ob glavnem opravilu, pri jemanju medu iz satovja, „trčanju", je nekoč dobil dragocen dar: panj s čebelami. Tako se je začelo. Sila zanimiv je opis čebelarja, ki ga bralcem ne moremo privoščiti zaradi pomanjkanja prostora. Marsikatero življenjsko preizkušnjo je naš znanec prebrodil s pomočjo čebel, za katere trdi, da so nujne za človeka in za ravnovesje v naravi. Zato se zavzema za širjenje čebelarstva in vodi krožek čebelarjev na Osnovni šoli Dragotina Ketteja. Ljudem priporoča uporabo čebeljih izdelkov, saj jih v trgovinah ne primanjkuje, pa tudi kakovostno ustrezajo. Za svoje delo s čebelami pa tudi za poklicno delo je Janko dobil odlikovanje in več priznanj. Pogovor, ki sledi, se dotakne odnosov med ljudmi. Manjka mu pristnih stikov z Bistričani, gasilskih veselic v Šuški rebri ali pri Hotelu Zmaga (današnjem Lovcu), pogreša starinski gasilski avto Fiat, tamburaškega društva tudi ni več. Z rahlo otoinostjo omeni nekdanji jahalni klub. Meni, da bi se za podobne aktivnosti ogreli tudi današnji mladi, Vesel je, da so se razlike med vaškimi in mestnimi ljudmi zmanjšale, da se je Bistrica v petdesetih letih bistveno spremenil, posodobila. Prepričan je, da se zlu moderne dobe, odtujitvi med ljudmi, da najti leka. Bistriške pile so menda za vedno utihnile. Janko se spominja še iz otroških let, kako so, rekel bi, dan in noč rezale les za obnovo Bistrice in okolice. To je bilo prva povojna leta. Sedaj pa živi le med čebelami in upa, da prenese ljubezen do njih na sina Janeza, sedaj enajstletnika. Ob koncu se ne moremo upreti vtisu, da Janko v marsičem pooseblja duha pilarjev, da s svojim načinom življenja in s svojim delom še naprej skrbi za ohranitev najboljših pilarskih tradicij, vzdržljivosti, iznajdljivosti, požrtvovalnosti, predvsem pa delavnosti, iskrivosti duha in tovarištva. Dimitrij Bonano Bistriške medalje Atletska zveza Slovenije skupaj z uredništvom našega največjega slovenskega dnevnika DELO že 17 let zapored organizira eno najmasovnejših telesnovzgojnih dejavnosti v Sloveniji — jesenski tek v naravi pod geslom jesenski kros. Ta telesnovzgojna dejavnost zajema zadnja leta že 200.000 Slovencev vseh starosti, od cicibanov do veteranov, razvrščenih v starostne kategorije, ločene na ženske in moške, katerih osnovna naloga je preteči od 1000 do 5000 m. Čeprav je temeljno pravilo sodelovati, ima tekmovanje tudi svojo tekmovalno plat. Najboljši na tekmovanjih v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah naj bi se pomerili na občinskih tekmovanjih v krosu. Najboljši posamezniki pa naj bi sestavili tričlanske občinske ekipe in se v 18 kategorijah pomerili na zaključnem republiškem tekmovanju Jesenskega krosa — za pokale uredništva Dela". Tako je na republiškem jsenskem krosu leta 1980 v Radovljici nastopilo kar 1819 tekačev, lani v Ptuju 1722 tekačev in letos v Titovem Velenju 1492 tekačev. Občinska zveza za telesno kulturo Ilirska Bistrica organizira jesenske krose šele zadnjih pet let. Število udeležnecev od leta do leta močno niha, pač v odvisnosti od uspešnosti priprav pa tudi od naklonjenosti vremena na dan prireditve. Doslej smo največjo udeležbo zabeležili v lanskem letu, ko je ustrezne dolžine tekaških prog na Hribu svobode preteklo kar 1.000 tekačev vseh starosti. MEDALJA ZA KROS 1981 Na pobudo tov. Branka Skrta, tajnika Občinske zveze telesnokulturnih organizacij Ilirska Bistrica, je graver Edvard Torkar iz Izole za občinski jesenski kros 2. oktobra 1981 oblikoval in izdelal priložnostno medaljo. 1 > // i * Izdelanih je bilo 30 kompletov medalj v bakru z eloksirano površino na srebro in zlato. Medalja je enostransko kovana, s premerom 32 mm. Na prednji strani je upodobljen stiliziran tekač, ob zgornjem robu je polkrožen napis ILIRSKA BISTRICA, ob spodnjem pa KROS '81. Zadnja stran medalje je prazna. Na njenem vrhu je ušesce z obročkom z enakega materiala za trak. Med najuspešnejše tekmovalce na tem tekmovanju je bilo razdeljenih 24 kompletov medalj, obešenih na trobarven svilen trak slovenske zastave. Za propagandne namene je graver izdelal tudi 25 obeskov za ključe z opisano medaljo. Vsi udeleženci občinskega krosa 1981 so prejeli značko Atletske zveze Slovenije „kros" '81. MEDALJA ZA KROS I982 Iz enakih pobud so bile kovane tudi medalje za KROS '82, ki so bile namenjene vsem najuspešnejšim na vseh občinskih atletskih tekmovanjih v tem letu v naši občini. Ob svoji 70-letnici,posebej za list KRAJAN, natisnil PLUTAL, Ilirska Bistrica-gratis, december 1982 ldeja:E.Seles, A.Brodnik; Foto-.L.Beiušič Tudi te medalje so iz delavnice graverja Edvarda Torkarja iz Izole. Izdelanih je bilo 60 kompletov medalj. Kovane so iz bakra, obojestransko, v premeru 32 mm. Na prednji strani medalje je reliefno upodobljen tekač na ovalni atletski stezi. Na zadnji strani pa je v treh vodoravnih vrstah tekst: „ZTKO, ILIRSKA BISTRICA, 1982". Medalje imajo na zgornjem delu ušesce in obroček za trak. S trakom v barvah slovenske trobojnice je bilo podeljenih 26 kompletov najuspešnejših na III. teku po mestnih ulicah 4. junija 1.1., na občinskem jesenskem krosu 28. oktobra 1.1, na Hribu svobode, ko je bila osrednja atletska prireditev v občini in na krosu 31. oktobra t. I. za pripadnike JLA domačega garni-zona. Vsi udeleženci pa so prejeli značko atletske zveze ,,kros" '82. Kot zanimivost naj navedemo, da je odmevnost zamisli prve bistriške medalje za kros '81 vzpodbudila Atletsko zvezo Slovenije, da je pri graverju Torkarju naročila komplete enakih medalj za letošnje republiško tekmovanje v krosu v Titovem Velenju. Enake medalje, le s svojim tekstom na hrbtni strani, so v isti delavnici izdelali tudi za OZTK Postojna. Vojko Čeligoj Uspešno delo društva upokojencev Z letošnjega srečanja upokojencev V vodstvu Društva upokojencev Ilirska Bistrica smo se v tem letu precej zavzeli, da bi ostareli krajani, posebno pa člani DU, lepo in dostojno preživljali jesensko obdobje svojega življenja. V ta namen smo organizirali več izletov po ožji in širši domovini ter tudi preko državne meje, v republiko San Marino. Pripravili pa smo tudi nekaj športnih prireditev in srečanj upokojenk in upokojencev. Tako je društvo organiziralo že v mesecu maju izlet v Pulo. V sodelovanju z DU Pule smo si ogledali puljsko areno in druge zanimivosti tega mesta. Naš cilj je bil, da bi si ogledali zanimivosti Brionov. To nam ni uspelo, ker v preteklem poletju še ni bilo dovoljeno obiskati brionske otoke. Brione smo videli le preko morske ožine. Poleg drugih zanimivosti smo si s posebnim zanimanjem ogledali novi predor pod Učko, ki ga večina do tedaj še ni videla. V mesecu juniju smo organizirali izlet na Goriško. Ogledali smo si tovarno čevljev ,,Ciciban" v Mirnu pri Gorici in znameniti spomenik padlih v pretekli vojni v Goriških brdih. Obiskali smo vinsko klet, kjer smo poskusili dobro briško kapljico in se vračali dobre volje preko Vipavske doline. V nedeljo, 1. avgusta, smo potovali na proslavo Zveze društev upokojencev, ki je bila na Lokvi nad Gorico. Tam je bilo zelo zanimivo, saj se je proslave udeležilo okrog 6000 ljudi. Vračali smo se preko Tolminskega in v Cerknem obiskali znano partizansko bolnišnico ,,Franja". V mesecu juliju smo potovali na izlet na Štajersko. Med drugim smo si ogledali stari celjski grad, zdravilišče Dobrno, Titovo Velenje in kar je bilo najbolj zanimivo, ogledali smo si tudi našo največjo termoelektrarno v Šoštanju. Zadnji letošnji izlet smo usmerili preko državne meje v najmanjšo in najstarejšo republiko San Marino. Na poti preko Furlanije smo si z zanimanjem ogledali jugoslovanski spomenik umrlih internirancev v Gonarsu, kjer je bilo koncentracijsko taborišče. Potovali smo na lastne stroške in vsak izlet je bil po svoje zanimiv. Čeprav smo upokojenci že starejši, smo se v tem letu zanimali tudi za športno dejavnost. Udeležili smo se 10. tradicionalnih športnih iger upokojencev Primorske, ki so bile letos v Idriji. Tja smo šli kegljači, balinarji, strelci, plavalci in reševalci križank. Žal šahovske ekipe za ta tekmovanja nismo mogli organizirati, ker ni za to dovolj interesentov v Ilirski Bistrici. Ob športnih dejavnostih je pri nas najbolj razširjeno balinar-stvo, ki je za starejše občane tudi zelo primeren šport. Balinarska ekipa se je udeležila medobčinskih tekmovanj po enkrat v Sežani, Idriji in Zametu pri Reki, v Postojni pa je bila celo trikrat. Doma smo organizirali medobčinsko tekmo v počastitev dneva vstaje. Sodelovalo je devet ekip iz DU sosednih občin. Podeljeni so bili trije pokali, prvega je dobila prav ekipa našega društva. :e konec poletja smo organizirali na našem prijetnem dvorišču srečanje upokojenk in upokojencev KS Ilirska Bistrica. Zbralo se nas je 173.- Ob skromni zakuski je vladalo ob zvokih harmonikarjev društva in petju članov pevskega društva „Dragotin Kette" prijetno razpoloženje. Navzoče so prišli pozdravit mladi iz čete RK, ki so pokazali vsestransko lep odnos do ostarelih občanov. Čeprav so bili med nami tudi starejši od 80 let. smo se razšli šele v poznih večernih urah. Iz razlogov je bilo razsoditi, da si starejši občani še želijo takih srečanj. Da je bilo srečanje solidno organizirano. gre zasluga tudi občinskemu sindikalnemu svetu za finančno pomoč. Vodstvo DU želi vsem svojim članom, da bi zdravi in v dobrem razpoloženju preživeli bližajočo zimo, spomladi pa se spet vidimo na srečanjih in izletih po ožji in širši domovini. Vse upokojenke in upokojence, ki še niso člani DU, vabimo, da se v to čimprej vključijo, ne glede na to ali so to starostni, invalidski, družinski ali kmečki upokojenci. Letna članarina znaša samo 50 din. Ivan S krt Plin je — plina ni Že od konca septembra nas pesti pomanjkanje jeklenk s plinom. Da bi uredili enakomerno prodajo plina glede na bistveno zmanjšanje dobave, smo v začetku novembra uvedli prodajo plina na kupone. Vse krajevne skupnosti so popisale gospodinjstva, ki kuhajo na plin. Popis nam je dal sledeče rezultate: Celotna občina ima 4738 gospodinjstev, na plin pa kuha 3380 gospodinjstev ali 70 %. Od tega kuha na plin v naši KS 1470 gospodinjstev. Podroben pregled po rajonih v naši KS I. rajon II. rajon III. rajon IV. rajon V. rajon VI. rajon VII. rajon 285 gospodinjstev 142 gospodinjstev 185 gospodinjstev 135 gospodinjstev 227 gospodinjstev 226 gospodinjstev 270 gospodinjstev Ob tem velja dodati, da je vsako gospodinjstvo, ki kuha na plin, upravičeno do ene jeklenke na mesec. V primeru, da ima gospodinjstvo 6 ali več članov, ji pripadata dve jeklenki. Glede na to, da so bile dobave plina v prvem obdobju precej pičle, potrebe pa večje od ponudbe, je bilo s strani občanov čutiti precej negodovanja. Vendar je treba takoj pripomniti, da precej gospodinjstev naše KS in ostalih ni dvignilo jeklenko, čeprav so prejeli kupone. Pregled porabe jeklenk v zadnjih treh letih (poprečno mesečno) : leta 1980- 2092 leta 1981 - 2228 leta 1982 - 3069 Iz navedenega sledi, da bi morala količina 3100 jeklenk zadostiti vsem našim potrebam. Zavedati se moramo, da precejšnje število gospodinjstev uporablja plin iz jeklenk več kot mesec dni. V novembru je prišlo 1250 jeklenk, kar je manj od potreb; to je povzročilo kratek stik v oskrbi. V tem času so prejeli jeklenke v naslednjih krajevnih skupnostih: Bitnja, Doljni Zemon, Harije ter prvi, sedmi, drugi, tretji, četrti in deloma peti rajon v našem mestu. Iz navedenega sledi, da v mesecu novembru nista prejela kuponov dva rajona in to del petega in šestega rajona. Navedena rajona pa sta dobila kupone za plin v prvih dneh decembra. Z.T. Adriana Maraž — na poštni znamki Ob letošnjem dnevu republike je Skupnost jugoslovanskih PTT izdala, kot je že dolgoletna tradicija, serijo petih poštnih znamk na temo likovne umetnosti in jo letos posvetila umetnikom uspešne Jjubljanske grafične šole". V izboru petih slovenskih umetnikov smo z veseljem zasledili tudi slikarko in grafičarko domačinko Adriano Maraž. Umetnica Adriana Maraž se je rodila v Ilirski Bistrici leta 1931 in študirala likovno umetnost na ljubljanski likovni akademiji. Grafika ji je postala temeljno izrazno področje in sodi v sam vrh ,,Ljubljanske grafične šole". Imela je že dvajset samostojnih razstav in se udeležila mnogih grafičnih bienalov. Umetnica je stalen gost grafičnih bienalov v Ljubljani, Tokiju, Parizu, Buenos Airesu, Aleksandriji in na njih dosegla mnoga mednarodna priznanja. Posebno nagrado je prejela na svetovnem grafičnem bienalu v San Franciscu leta 1973 ter Grand Prix na grafičnem bienalu v Fredrikstadu na Norveškem. Urednjštvo KRAJANA domači umetnici iskreno čestita in ji želi še dosti uspehov v umetniškem ustvarjanju. Vojko Čeligoj Nova planinska pot čez Snežnik Skupina bistriških planincev ob letošnjem Dnevu vstaje na Snežniku. Z novo planinsko potjo Ljubljana — Reka pa bo Snežnik dobil nove obiskovalce. F o to Vojko Če!igo j nadaljevala po „evropski peš poti E—6 Yu" in tako dosegla Snežnik, od koder se nadaljuje po ,,planinski poti prijateljstva Snežnik—Snježnik in se z vzponom na Kamenjak nad Reko zaključi. Nova planinska pot Ljubljana - Reka bo imela vsa obeležja planinske transverzale s kontrolnimi točkami, dnevnikom, vodičem in seveda častno značko za vse, ki bodo pot tudi prehodili. Predvidoma bodo novo planinsko pot svečano odprli v oktobru 1983 prav na našem Snežniku, ki bo tudi najvišja točka celotne poti. Slovesnost na Snežniku bo sodila v vrsto prireditev ob 90-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem. Vrh Snežnika bo tako postal vmesni cilj nove planinske poti in vseh, ki se bodo odpravili na to pot. Vojko Čeligoj Mesti Ljubljana in Reka sta v letih, odkar sta pobrateni, razvili vrsto dejavnosti, ki prebivalstvo zbližujejo. Želji, da se sodelovanje razširi še na nova področja, so prisluhnili tudi planinci obeh mest. Te dni so opravili že prve razgovore in začrtali predlog nove planinske poti, ki bo iz Ljubljane popeljala planince do pobratene Reke. Načrtovalci nove planinske poti so se odločili, da ne bodo nadaljevali novih piti, temveč se bodo poslužili že obstoječih. Tako bo iz Ljubljane peljala nova pot po odseku ,,Ljubljanske mladinske poti", prestopila na ,,notranjsko planinsko pot", ki jo vzdržuje PD Logatec, se Planinski dom na Sviščakih je s prizidkom pridobil nove sanitarije. S sredstvi, ki so jih združile delovne organizacije in planinska zveza Slovenije, pa je doživel še nekatere izboljšave, novo vodovodno napeljavo, boljšo urejenost kuhinje idr. Tačas tečejo še nekatera dela, da bi bil planinski dom do zimske sezone pripravljen znova odpreti vrata Foto Emil Maraž Tudi vzgoja in varstvo ptic pomembna aktivnost Društvo za varstvo in vzgojo ptic ,,SNEŽNIK" Ilirska Bistrica je bilo ustanovljeno leta 1979 in je takrat štelo 25 članov. Danes po 4 letih svojega delovanja vključuje ža 36 članov. V društvo je vključenih tudi nekaj članov iz drugih krajev kot so Postojna, Idrija, Cerkno, Logatec, Komen, Šapjane in Matulji. Poleg tega, da gojijo člani društva v glavnem sobne ptice (kanarčke in papige), skrbijo tudi za vzgojo in prehrano prosto živečih zunanjih ptic ter vzrejo novih vrst s križanjem. Vsako leto prirejamo razstave prav v tem jesenskem času in sicer najprej društveno, ki je bila v Ilirski Bistrici prejšnji mesec nato pa z najboljšimi primerki sodelujemo na republiški. To je bilo ob prazniku republike v Škof ji Loki, v mesecu decembru pa smo sodelovali tudi na 28. državnem šampionatu v Zagrebu. Prav tako bomo s pticami sodelovali na svetovnem ornitološkem šampionatu konec januarja v Piacenzi. Od razstave do razstave opazimo precej novih primerkov, kar prinaša društvu poleg strokovnega poglabljanja tudi nova priznanja oziroma medalje. Zaradi uspehov društva v okviru republiške zveze društva, v katero je vključenih 29 društev, nam je bila poverjena odgovorna naloga: organizacija VII. ornitološkega prvenstva Slovenije v Ilirski Bistrici. Na tej republiški manifestaciji bo tekmovalo okrog 1500 najboljših eksponatov vseh vrst ptic v Sloveniji, na kar se člani društva že sedaj pripravljajo. Upajo tudi, da bodo s pomočjo družbenopolitične skupnosti in občanov naše občine to zaupanje dostojno opravičili. Ivan Šuštar Arheološki spomeniki na Bistriškem Na povabilo Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrica je ravnateljica kraške muzejske zbirke v Postojni, tov. arheologinja Tilka Urlebova, sredi novembra pripravila Bistričanom izjemno zanimivo predavanje o pomembnih arheoloških spomenikih na področju naše občine in neposredne okolice. Predavateljica je prek sto poslušalcem z besedo in sliko predstavila življenje predzgodovinskega prebivalstva v bistriški dolini in gradiščih na njenem obrobju. Že dosedanja, čeprav ne še celovita izkopavanja in raziskave, kažejo na bogato življenje tega prebivalstva v naših krajih pred dva tisoč in več leti. Posebej bo zanimiva raziskava predmetov, ki so jih našli pri strokovnem izkopavanju v letu 1978 nad bistriškim kamnolomom na področju antičnega grobišča nedaleč od Nove Gorice pod vodstvom tov. Nade Osmuk in tov. Tilke Urlebove. Na razmeroma majhnem prostoru je bilo odkopanih 133 grobov, od tega kar 58 žarnih grobov. Vložen trud je bil bogato poplačan, žal pa dokončne obdelave najdenega še ni. Iz mlajše antike so tu tudi še spomeniki, ki pričajo o obdobju rimskega imperija, ki je prek naših krajev gradil ceste v vznožju Čičarije, obrambne zidove — limes in postojanko Sv. Ahac. Obstoje tudi skromni dokazi o naseljevanju naših slovenskih prednikov na Gornjem Zemonu. Prisotni so v živem pogovoru s predavateljico pokazali zanimanje za boljše poznavanje preteklosti domačega kraja ter izrazili željo, da bi bile potrebne bolj organizirane in temeljitejše raziskave našega področja — gradivo pa stalno shranjeno in razstavljeno ter dostopno za ogled. S tem predavanjem je Primorsko numizmatično društvo, ki deseto leto povezuje zbiralce starega denarja in drobnih zgodovinskih predmetov, začelo z vrsto prireditev, s katerimi bo proslavilo svojo prvo desetletnico delovanja. Vojko Čeligoj VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO 1983. LETO družbeno politične organizacije in krajevne skupnosti skupščina občine ilirska bistrica TOK — tovarna organskih kislin ILIRSKA BISTRICA proizvodni program: — organske kisline — citronska kislina — vinska kislina — meta vinska kislina — mlečna kislina GALVANSKI PROIZVODI — proizvodi za usnjarsko industrijo — enoioški preparati ll^^gff:-- , v... ' M* • • l Gostilna PRI "PERKANU" PERKAN JADRAN ILIRSKA BISTRICA FOTO ATELJE EMIL MARA2 ILIRSKA BISTRICA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PR1M0RJE Ajdovščina TOZD BISTRICA GOZDNO GOSPODARSTVO TOZD GOZDARSTVO ILIRSKA BISTRICA OBRTNO ZDRUŽENJE ILIRSKA BISTRICA želi vsem občanom in delovnim ljudem uspešno novo leto 1983 VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO 1983. LETO transport ilirska bistrica TOZD TOVORNI PROMET TOZD AVTOSERVIS DSSKUPNE SLU2BE Mednarodni transport naftnih derivatov, kemikalij in drugih tekočin v avtocisternah in specialnih nadgradnjah, servis in remont vozil. PLUTAL TOZD Grafika ILIRSKA BISTRICA /Q ljubljanska banka splošna banka koper n. sub o. Poslovna enota Ilirska Bistrica Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom želimo srečno novo leto 1983 in jim želimo še nadaljnih uspehov pri njegovem delu KOMUNALNO GRADBENO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA FRIZERSKI SALON BRIGITA MIKULETIC BRIGITA ILIRSKA BISTRICA Kosovelova 1a SADJE-ZELENJAVA DOLGAN MARJO ILIRSKA BISTRICA SE PRIPOROČA CVETLIČARNA „M' Gartner Margita-Dinis ILIRSKA BISTRICA Nudimo cvetje, poročne šopke, aranžmaje, žalne vence idr. Kakšen odvoz odpadkov? Na oktobrskih zborih občanov krajevne skupnosti so ti precej razgreto razpravljali o odvozu odpadkov in vzdrževanju oziroma čiščenju posod za odpadke. Že pred zbori občanov je Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica zaprosilo krajevno skupnost za mnenje oziroma predlagalo, da bi v našem mestu prešli na odvoz odpadkov izključno v kontejnerjih (število kontejnerjev bi ustrezno povečali) in povsem opustili pobiranje smeti iz kant. Spremembo utemeljujejo z naslednjima argumentoma: — Pobiranje smeti iz kant je odvisno v veliki meri od človeškega faktorja. Za to delo potrebujejo štiri pobiralce. Vsi delavci so že starejši in večkrat na bolniški, ustreznih zamenjav pa ni. — Zelo težko je z nabavo rezervnih delov za specialno vozilo. Glede na te težave je prihajalo do problemov, zaradi katerih KGP II. Bistrica predlaga nov način odvoza smeti. Razprava na zborih občanov je pokazala, da se občani ne strinjajo s takojšnjo in celovito spremembo pri načinu odvoza smeti. Predlagali so naslednje rešitve, ki naj bi odpravile sedanje pomanjkljivosti: — Kontejnerski odvoz je sprejemljiv in ga je treba uvesti pri stanovanjskih blokih. — Potrebno je povečati frekvenco odvozov smeti. To zlasti velja v poletnem času, ko velika vročina povzroča razpadanje odpadkov organskega izvora. — Prav zaradi tega občani v strnjenih stanovanjskih predelih (Sibirija, Partizanski hrib) energično odklanjajo postavitev kontejnerjev v neposredno bližino hiš. — Potrebno je zagotoviti redno pranje in razkuževanje kontejnerjev iz sanitarno — zdravstvenih razlogov. Iz navedenih razlogov so občani mnenja, da naj se najprej predvsem izboljša kvaliteta odvoza smeti po sedanjem načinu ter se primerno potrebam razmesti še nekaj dodatnih zaprtih kontejnerjev. Da bi se izboljšala kvaliteta in povečala frekvenca odvozov smeti, občani soglašajo tudi z ustreznim povišanjem cene usluge, ki pa mora biti dovolj argumentirana. Občani so tudi energično zavrnili predlog, da bi pri postavitvi novih kontejnerjev finančno sodelovali. Mnenja so bili, da naj za nabavo le-teh poskrbi izvajalec. Iz vsega navedenega sledi, naj izvajalec predvsem izboljša kvaliteto odvoza odpadkov, navkljub težavam, ki jih ima pri delu. Resnici na ljubo pa ima izvajalec precej težav. Rešitev torej velja iskati v smeri postopnega delnega prehoda na kontejnerje v posameznih predelih mesta, kjer so za to pogoji Z bistveno boljšo kvaliteto uslug, bi ljudje zaupali novemu načinu odvoza, kar bi v doglednem času le prineslo zadovoljivo obojestransko zadovoljstvo tako izvajalca kot občanov. Z.T. Kratke novice o nogometu - V organizaciji NK ,,TRANSPORT" so bile v mesecu oktobru izvedene DŠI 1982 v malem nogometu. Prijavilo se je 10 ekip, ki so po sistemu „vsak z vsakim" tekmovale v treh skupinah. V polfinale so se uvrstile ekipe Lesonita, Tok, Primorja in Ilirije. Zanimivo in borbeno srečanje v polfinalu in finalu so dale naslednji vrstni red: Lesonit, TOK, Ilirija, Primorje. — V začetku novembra je bilo zaključeno tekmovanje v občinski nogometni ligi. Sodelovalo je 9 ekip, ki so se na igriščih v Harijah, v Kosezah in na Premu borile za zmagovalca v sezoni 1982. V zaključene boje so se uvrstile najboljše ekipe: Podgrad, Hrušica, Primorje in Poagora. V velikem finalu so bili igralci Podgore boljši od Podgrada (1:0). Tretje mesto so osvojili igralci Primorja, saj so premagali Hrušico. — Kadeti NK ,.Transport" so uspešno tekmovali v kraško--notranjski ligi. Sedanja generacija nadaljuje z uspehi, ki so jih lansko leto dosegli njihovi predhodniki. S srečanjem manj so namreč na vrhu lestvice v konkurenci 6 ekip. — Člani NK ,,Transport" so jesenski prvaki v kraško notranjski ligi in so v 9 srečanjih iztržili kar 16 točk. Iztržek je vzpodbuden, vendar ocenjujemo, da je konkurenca slaba. Sedanja generacija bi vsekakor zaslužila, da nosi svoje moči v višjem rangu tekmovanja, vendar nam osnovni pogoji (igrišče in slačilnica) tega ne omogočajo. Vprašujemo se, do kdaj lahko še računamo na entuzijazem igralcev in vodstva še posebno ob spoznanju, da se v sosednjih občinah posveča več pozornosti gradnji novih športnih objektov. Obrtna cona V občini Ilirska Bistrica je sedanja cona ob glavni cesti za Reko nasproti bencinske črpalke praktično zazidana. V urbanističnem načrtu se predvideva nova obrtna cona v podaljšku zazidalnega načrta S 13. Načrtovana cona še ni komunalno opremljena. Primerna bi bila za izgradnjo manjših delavnic ob stanovanjskih hišah. Cona bo predvidoma zazidljiva po letu 1985. Da bi zapolnili vzrel v pomanjkanju gradbenega prostora za izgradnjo delavnic, predvsem takih, ki so manj primerne za bližino naselja, smo pričeli razmišljati o postavitvi obrtne cone izven naselja II. Bistrica. Merodajni iz Skupščine občine in Obrtnega združenja predlagajo, da se prične s postopkom za uzakenitev na prostoru med Jelša-nami in Rupo, levo od ceste (Kalandra). Prostor ima več namenskih prednosti, pa tudi nekaj pomanjkljivosti. Da bi lažje planirali obseg cone, bi želeli, da vsi potencialni interesenti evidentirajo svoje želje na sedežu Obrtnega združenja v II. Bistrici. Rudi Celin Na kratko — Krajevna skupnost je v mesecu novembru naročila pri vodnogospodarskem podjetju HIDRO projekt za ureditev potoka KOZLEK, in sicer od Oblaka do Podgrajske ceste. Projekt naj bi bil končan do februarja 1983 in bi vseboval dtfe varianti: odprti kanal in zaprti kanal. Ko bo znana cena za obe varianti, bo stekla razprava, ki naj prinese odločitev, za katero varianto se velja odločiti. Z deli pa bi pričeli verjetno v letu 1984. Humor 1970 — V minulem mesecu je Komunalno gradbeno podjetje začelo z gradnjo kanala „A". Navedeni kanal bo zajel vso meteorno in fekalno vodo iz Gabrja, naselja S—13, Trnovske ulice in vojašnic. Z izgradnjo tega kanala bo bistveno razbremenjena kanalizacija v Gubčevi ulici. Investicijska vrednost del je 14,000.000 din, finančna sredstva pa prispevata Samoupravna komunalna skupnost in izvajalec. Kanal bo dolg 1300 metrov, vgrajene pa so cevi premera od 600 do 1000 mm. Trasa kanala poteka od Trnovske ulice ob glavni cesto proti Topolcu, prečka cesto in železniško progo ter se združi s kanalom „S" ob strugi reke Reke. Dela morajo biti končana do konca januarja 1983. — Končno je znana tudi lokacija centralne čistilne naprave. Predvidena je na levem bregu reke Reke nizvodno od vasi Topole. Dostop do čistilne naprave bo iz Zarečja. Pred izgradnjo bo potrebno izpolniti še nekatere predpogoje kot so izgradnja kolektorjev, raziskava in analiza odpadnih voda ter ureditev infrastrukture na lokaciji za bodoči objekt. — Zanimive statistične podatke smo dobili na matičnem uradu. V času od lanskega popisa v mesecu aprilu pa do 31. oktobra letos je bilo na našem območju registriranih 230 rojstev in 228 smrti. Če upoštevamo le to, smo številnejši za dva občana! Navedeni podatek ne zajema krajevnih uradov v Knežaku in Podgradu. IZDAL: Svet Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica Glasilo izhaja občasno GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Danilo Gerk UREDNIŠKI ODBOR Franc Munih, Nevenka Tomšič, Zmago Trebeč, Vojko Čeligoj FOTO: Emil Maraž, Peter Nikolič, E. Seles OBLIKOVALEC: Edvard Seles NAKLADA: 1000 izvodov RAZMNOŽIL: Edvard Usenik, Kadilnikova 8, Ljubljana Glasilo je po 6. točki 1. odstavka 36. člena Zakona o obdav- čenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju Sekretariata za informacije SRS, št. 421 —1 /72, prosto plačila prometnega davka.