GEOGRAFSKI OBZORNIK SANTORINI - OTOK SONCA IN LAVE Sonja T r škan in Helena Kr i ža j UDK 914.95 SANTORINI - OTOK SONCA IN LAVE Sonja Trškan, Srednja šola Rudolfa Maistra, Novi trg 4 1 A, 6 1240 Kamnik, Slovenija, Helena Križaj, Gimnazija Kranj, Koroška 13, 64000 Kranj, Slovenija Majhen, toda lep otok Santorini leži na južnem robu grških otokov Kikladov. Članek predstavlja glavna otoška dogaja- nja v preteklosti in temeljne geografske značilnosti tega oto- ka sonca in lave. Kikladi so biser Egejskega morja. Med 56 oto- ki, ki sestavljajo to otoško skupino, je otok Santori- ni zaradi vulkanskega delovanja prav gotovo nekaj posebnega. Otok je večkrat spreminjal ime. Najprej so ga za- radi okrogle oblike imenovali Strongyli, nato zara- di lepote Kalliste, kasneje pa še Thera po Spartan- cu Theri, ki je pripeljal na otok Dorce. Uradno ime otoka je še vedno Thera, bolj pogosto pa se uporab- lja poimenovanje Santorini. To ime izhaja iz imena cerkve sv. Irene (Aghia Irini), ki so ji tujci rekli San- ta Rini. Današnja oblika otoka je nastala okrog le- ta 1500 pr. n. št., ko se je osrednji del Strongylija (prek 83 km2, dobra polovica otoka), ki je predstavljal zgor- nji del ognjenika, sesedel oziroma potopil od 300 do 400 m globoko. Oblikovala se je največja kalde- ra na svetu, katere obroč poleg Santorinija na vzho- du in jugu sestavljata še otok Thirassia na severoza- hodu in otoček Aspronisi na zahodu. Sredi kaldere sta se kasneje dvignila otoka Palea Kameni (Stari og- njenik) in večji Nea Kameni (novi ognjenik), kjer so vulkanski kraterji. Uničenje Strongylija lahko primer- jamo z veliko vulkansko eksplozijo na otoku Kraka- tao v sredini Sundskega preliva med Javo in Suma- tro leta 1 883, ko sta se potopili kar dve tretjini oto- ka (33,5 km2) v globino od 200 do 300 m, vendar je kaldera Santorinija skoraj trikrat večje od kalde- re ognjenika Krakatao. Eksplozijo vulkana na Stronglyju pogosto povezujejo s potopitvijo mistične Atlantide in uničenjem minojske civilizacije na Kre- ti, kjer naj bi visoki valovi, ki so nastali ob eksplozi- ji, uničili vso obalno poselitev. Arheološke izkopanine kažejo, da je vulkansko erupcijo napovedal močan potres vsaj leto prej, ta- UDC 914.95 SANTORINI - THE ISLAND OF SUN AND LAVA Sonja Trškan, Srednja šola Rudolfa Maistra, Novi trg 41 A, 61240 Kamnik, Slovenia, Helena Križaj, Gimnazija Kranj, Koroška 13, 64000 Kranj, Slovenia The small but beautiful island of Santorini is located at the south end of the Cyclades island group. The article concerns the main happenings on the island in the past and the main geographical characteristics of the island of sun and lava. ko da so prebivalci zapustili otok pred izbruhom in odnesli tudi dragocenosti. Arheologi so našli le os- tanke prašičev, človeka in drugih živali pa ne. Ne ve se, ali so odšli na Kreto ali kak drug otok. Dom- nevajo, da so se nekateri kasneje vrnili in popravili poškodovane stavbe. Kasnejši izbruhi vulkana so bili mnogo manjši od tistega iz leta 1500 pr. n. št. Leta 197 pr. n. št. se je vulkan znova prebudil in v središču kaldere se je iz morja dvignil otok Palea Kameni. Naslednja izbru- ha sta bila leta 146 n. št. in leta 726, ko je izbruha- na lava Paleo Kameni močno povečala. Leta 1570 se je nad morsko gladino dvignil še otok Nea Ka- meni. Naslednja izbruha sta bila leta 1707 in le- ta 1712. Leta 1866 je silovit izbruh povečal otok Nea Kameni. V 20. stoletju je bil ognjenik aktiven v letih 1925, 1926, 1928 in 1939, ko je bruhal dve leti. Zadnje delovanje je bilo leta 1950 na Nea Kame- ni, ki ima zato več manjših kraterjev in iz enega še vedno prihajajo vroča para in žvepleni plini, ki opo- zarjajo na delujoč vulkan, skozi katerega prihaja mag- ma iz globine okoli 1000 m pod morjem. Potres je tista naravna nesreča, ki se jo na San- toriniju najbolj bojijo. V zadnjem večjem potresu le- ta 1956 je življenje izgubilo 57 ljudi, velika je bila tudi gmotna škode. Pred potresom je živelo na oto- ku okrog 1 2.000 prebivalcev, po potresu pa je otok zapustilo okoli 5000 ljudi. Na to naravno nesrečo opozarjajo razrušene stavbe in prazne vasi. Izpraz- njeni vasi Mesa Gonia pravijo kar vas strahov. Zdaj Santorini meri le 76 km2 in ima 69 km oba- le. Dolžina Santorinija od najsevernejše točke na rtu Mavropetra do najjužnejše točke na rtu Exomytisa je 1 8 km, širina pa od 2 do 6 km. Najvišji vrh je Pro- f¡tis llias, ki ima 565 m n. v. in leži v jugovzhodnem 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika I: Suha trava porašča Neo Kameni, najmlajši vulkanski otok v kalderi Santorinija. Proti zahodu se vidi vulkanski otok Palea Kameni, čisto zadaj na levi pa je še otoček Aspronisi, ki skupaj z otokoma Santorini in Thirassia sestavlja rob kaldere. (Foto: S. Trškan.) delu otoka. Z njegovega vrha je čudovit razgled na Santorini, kaldero in obrobne otoke, ob dobri vidlji- vosti pa se vidijo tudi drugi kiklaški otoki v okolici. Večji del otoka prekriva vulkansko gradivo. Na zahodni strani so mogočni klifi iz rdeče in črnorja- ve lave, na vzhodnem delu pa rodovitna ravnica. Be- lina plovca, rdeča, rjava in črna barva lave ter mo- drina morja dajejo pokrajini kontrastne slike. Mogo- čen pogled na kaldero obiskovalca očara. Vidi ču- dovito romantiko narave, ki jo je težko najti. Doda- ti je treba še čudovite bele stavbe, ki z različnimi to- ni modre, nežne roza, svetlo zelene in sive barve le- po dopolnjujejo naravno lepoto. Na tako lepem otoku so prebivalci že pred tisoč leti dobili izziv za življenje in ustvarjanje, čeprav so se ves čas zavedali, da se njihovo življenje in imet- je lahko končata in uničita v trenutku. Santorini je za- to eden izmed simbolov tisočletnega boja človeka z naravnimi silami. Prvi sledovi prebivalcev na otoku, ki naj bi priš- li iz Male Azije, segajo v drugo obdobje zgodnje kiklaške civilizacije (od 3200 do 2000 pr. n. št.). Ar- heologi so pričevanja iz tega obdobja našli na lon- čenim in freskah. Poselitev se je nadaljevala v sred- njem kiklaškem obdobju (od 2000 do 1550 pr. n. št.). Izkopanine v Akrotiriju so iz pozne bakrene dobe. Po katastofalni eksploziji vulkana okrog le- ta 1500pr. n. št. je bil otok nekaj stoletij skoraj ne- poseljen. Kasneje so našli sledove poselitve s frag- menti mikenske lončenine v območju Monolithosa, kar dokazuje, da je bil otok ponovno poseljen, ven- dar ne pred koncem 13. stoletja pr. n. št. Herodot pra- vi, da so bili prvi naseljenci Feničani. Feničanski kralj Kadmus je menda prišel na otok Kalliste (to je naj- lepši) in ga tudi koloniziral. Kadmus je najbrž Grkom prinesel tudi feničansko abecedo. Herodot datira prihod Dorcev na Thero osem sto- letij po Kadmusu. Tedaj je otok koloniziral voditelj The- ra in po njem ima tudi ime. V 9. stol. pr. n. št. je bi- la Thera dorska kolonija in eno od oporišč, ki je po- vezovalo vzhod in zahod. Druge povezovalne toč- ke so bile še Kreta, Ciper, Melos. Čeprav je Thera ob koncu 9. stol. pr. n. št. in na začetku 8. stol. pr. n. št. skupaj z Melosom in Kreto prva prevzela feničansko abecedo za pisanje grščine, pa ni v celoti sledila kul- turnemu razvoju Kikladov, pač pa je ostala zvesta špartanskim zakonom. V 7. in 6. stoletju pr. n. št. je bila Thera poveza- na z grškimi polisi: Kreto, Parosom, kasneje z Atiko, Korintom, Rodosom in lonijo. Konzervativni in varč- ni prebivalci otoka so se raje ukvarjali s kmetijstvom kot s pomorstvom. Njihova edina kolonija je bila Cyre- ne na severni obali Afrike (današnja Libija). Po pri- čevanju Herodota so jo ustanovili zaradi sedmih su- šnih let na otoku. V 6. stoletju pr. n. št. so že kovali denar. Emblem otoka sta bila dva delfina. V klasični dobi 5. in 4. stoletja pr. n. št. sta špar- tanska miselnost in osama otoka preprečili Theri več- jo vlogo. Po grško-perzijskih vojnah v začetku 5. stolet- ju pr. n. št. je Thera prišla pod nadzorstvom Aten v atiš- ko-delsko pomorsko zvezo in ostala v njej do pelo- poneških vojn, ko je bila na strani Sparte. Od leta 338 pr. n. št. do leta 324 pr. n. št. je bi- la pod Makedonci, po Aleksandrovi smrti pa je bi- la vključena v državo Ptolomejcev (Egipt). V helenistični dobi je zlasti strateška lega na Me- si Vounu povzročila, da je Ptolemies iz Egipta med letoma 323 in 146 pr. n. št. uporabljal otok za po- morsko in vojaško oporišče. V rimskih časih (od 146 pr. n. št. do 395 n. št.J je bila Thera del imperija kot nepomemben otok. Siri- lo se je krščanstvo. Arabska ekspanzija v severni Afriki in piratski na- padi so poudarili pomen egejskih otokov v bizantin- skem obdobju od leta 395 do leta 1204, vendar sta razmeroma nerodovitna zemlja in prisotnost vulkana preprečevali razcvet otoka. V bizantinskem obdob- ju Thera ni igrala nobene politične in vojaške vloge. Ker so Benečani pomagali križarjem v 4. križar- ski vojni, so leta 1204 dobili za nagrado med dru- gimi otoki tudi Thero. Med letoma 1 204 in 1579 je otok pod beneško vlado sledil usodi in zgodovini oto- 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Na vrhu klifa iz vulkanskih kamnin, ki gleda proti notranjosti kaldere, stoji glavno mesto Santorinija, Fira. V ozadju na jugu so vasi Karterados, Messaria in Pyrgos, za njimi pa se dviga 565 m visoka vzpetina Profitis llias. (Foto: S. Trškan.j kov vojvodine Noxos, na čelu z vojvodo, ki so ga imenovali Benečani. Na otoku so vladale različne rod- bine: Barozziji, Sanudiji, Crispiji. Vtem obdobju je Santorini trpel zaradi piratskih napadov in bojev med rodbinami. Katoliška in pravoslavna cerkev na oto- ku sta se prepirali. V tem času je otok dobil današ- nje ime Santorini. Leta 1537 so otok osvojili Turki in ga leta 1579 upravno priključili Turčiji kot turški dominion. To je pomenilo konec piratstva in organiziranje pomorske trgovine. Ustanovili so zvezo z velikimi pristanišči, kot so bila Aleksandrija, Konstantinopel, Odesa. Ta- ko so postali gospodarsko neodvisni. Pridelovanje slav- nega vina in bombaža je pospešilo razcvet otoka. Katoliki in grški pravoslavci so gradili svoje šole in cerkve in si prizadevali pridobiti čimveč privržencev. Od konca 17. stoletja število katoličanov upada. Leta 1 821 se je v vojni za neodvisnost Santori- ni priključil Grčiji. Uradno je del Grčije od le- ta 1 830, ko je nastala nova grška država. Od konca 19. stoletja se je razvijalo predvsem ladjedelništvo in gospodarski položaj se je izboljševal. Santorini ima danes okrog 7000 prebivalcev, ki se ukvarjajo predvsem s turizmom in kmetijstvom. Tra- dicionalno kmetijstvo je močno navezano na podneb- je. Otok ima tipično sredozemsko podnebje. Sušnost poleti stopnjuje še vetrovnost. V okolici najvišje go- re je nekaj izvirov, ki pa ne pomenijo dosti. Prebi- valci uporabljajo deževnico, ki jo lovijo v vodne zbi- ralnike čez zimo. Vodo dovažajo tudi posebne lad- je. Imajo tudi štiri izvire tople vode na Palea Kameni. Vulkanska zemlja je zelo rodovitna in na njej pri- delujejo sredozemske kulture. Prevladuje vinska trta, ki porašča velik del otoka. Gojijo posebno zelenja- vo, ki se imenuje fava in je podobna leči. Zaradi su- še pridelujejo majhne paradižnike. Veliko je pistaci- jinih nasadov. Pridelajo tudi nekaj ječmena in pše- nice. Iz kozjega mleka delajo sir chloro. Poleg koz ima- jo še prašiče, ovce in kokoši. Proizvodnja mesa ne zadostuje za potrebe otoka. Izvažajo plovec, ki je prekril otok med vulkanski- mi izbruhi. Plasti plovca je erozije nanesla na nižja območja tudi do 40 m na debelo. Vse do razvoja tu- rizma je bil plovec za gospodarstvo otoka zelo po- memben. Danes je v ospredju turistična mikavnost otoka, s katero domačini lahko veliko zaslužijo. Zato je tu- rizem najpomembnejša gospodarska panoga. Santorini je prometno dobro povezan s svetom. Ima letališče, kamor vsak dan prileti okrog 20 letal. Če boste poležavali na plaži Kamarija in če vam bo dolgčas, jih lahko štejete in ugotavljate letalsko družbo, medtem ko bodo letela nad vašo glavo. Le- tališče je v bližini najlepših plaž na Santoriniju in za nekatere goste je to moteče. Tudi povezave z ladjo so zelo dobre, če grški mor- narji ne stavkajo. V času najinega obiska so, zato smo turisti na otoku ostali dlje, kot bi sicer. Otok ima tri pristanišča: od severa proti jugu si ob zahodni oba- li sledijo la, Fira in Athinios. Santorini in njegove znamenitosti si lahko ogle- date z avtobusi, ki pogosto vozijo, ali pa najamete avto ali motorje. Cene niso pretirane. Zanimiv je otok Thirassia, kjer iz pristanišča vo- di pot po 150 stopnicah v največjo vas na otoku, Ma- nolo. Tu sta še dve vasi, Potamos in Agrilia. Na oto- ku ni avtomobilov, prevozna sredstva so mule in os- Slika 3: Rdeča plaža pri naselju Akrotiri na jugozahodnem odrastku Santorinija. (Foto: S. Trškan.j 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK li. Na severni strani otoka je cerkev Aghia Irini, ki ¡e z istoimensko cerkvijo v Perissi krivec za preime- novanje otoka iz There v Santorini. Južno od Thiras- sie je neposeljen otok Aspronisi. Glavno mesto There je Fira. Lepotica, ki leži ali, bolje rečeno, visi na vrhu klifa. Z belimi stavbami na vrhu vulkanskega klifa spominja na bel pajčolan za- sneženih gora. Vzpon iz pristanišča do Fire je lah- ko zelo zahteven, če se vzpenjate po 600 stopnicah; zelo zanimiv, če vas do vrha pripelje osel; a popol- noma nenaporen, če se peljete z gondolo. Fira je postala prestolnica v 19. stoletju. Je sliko- vito mesto z okoli 1500 prebivalci. Se hitro širi, ven- dar ohranja tradicionalne posebnosti. V ozkih uliči- cah ljude nakupujejo, gledajo izložbe in občuduje- jo kaldero. Med številnimi trgovinicami je treba po- sebej omeniti zlatarne, ki prodajajo izjemno lepo ob- likovan nakit. V Firi je tudi arheološki muzej s pred- meti, najdenimi na otoku. Drugo največje mesto na Santoriniju je la. Vod- niki poudarjajo, da je ne smete zapustiti pred sonč- nim zahodom, ker je tukaj menda najlepši. Preveri- li smo. Lep je, vendar nič posebnega. Prav tako lep sončni zahod je viden s Fire ali pa z najvišje točke otoka, kjer ga lahko vsaj v miru dočakate, medtem ko je v Firi in li veliko ljudi. Območje Fire in le sta tista dela otoka, ki si ju vsi ogledajo. Ker pa otok res ni velik, ga lahko prekrižarite podolgem in počez. Ce vas zanimajo zgodovinski ostanki, obiščite Akrotiri in Staro Thero. Izkopavanja v prazgodovinskem mestu Akrotiri, ki leži na jugozahodnem delu otoka, so se začela leta 1 967. V bronasti dobi je na tem območju men- da živelo okrog 30.000 prebivalcev. Stavbe so ohranjene tako dobro, da so freske na stenah še do- bro vidne. Mnogo najdb iz Akrotirija danes hranijo v galeriji Narodnega arheološkega muzeja v Atenah. Izkopanine so 1,5 km stran od današnjega naselja Akrotiri. Tu je stal beneški grad, od katerega so os- tali le še stolpi. Vas ima tudi dve cerkvi. Stara Thera je prav tako zelo zanimivo arheološ- ko najdišče. To nekdanje dorsko mesto leži na vrhu vzpetine Mesa Vouno (350 m n. m.), na vzhodni stra- ni otoka. Izbira tako visoke lokacije za naselje je ver- jetno povezana z obrambnimi potrebami prebival- stva v 1. tisočletju pr. n. št. Ogleda vredne so tudi cerkve, ki jih je na San- toriniju čez 300. Številne cerkve naj bi obvarovale otok pred potresi. Največja je v Perissi, vasi na vzhod- ni strani Santorinija, južno od vzpetine Mesa Vouno. Slika 4: Pogled z vulkanskega otoka Nea Kameni v kalderi proti klifnim stenam zahodne obale Santorinija. (Foto: H. Križaj.) Zanimiva je tudi vas Pyrgos, ki leži najvišje na otoku. V bližini so na vrhu okroglega grička razva- line srednjeveškega beneškega gradu in cerkvica iz 10. stoletja. Do leta 1800 je bil Pyrgos prestolnica otoka. To je le nekaj najlepših in hkrati najbolj obiska- nih točk na otoku. Preverite in izbirajte plaže. Črna, rdeča ali bela plaža? Odločitev je vaša. Počitnic na Santoriniju ne boste nikoli pozabili. Otok lahko za- dovolji najbolj zahtevne obiskovalce, ne glede na to, ali se zanimajo za arheologijo in vulkanologijo, ali pa hočejo samo uživati v kopanju in sončenju, se spre- hajati po romantičnem otoku in se zvečer zabavati. Verjetno jih sploh ne zanima, ali gre za potopljeno Atlantido ali ne; dovolj jim je, da uživajo na tem oto- ku sonca in lave. /. Doumas, C. 1991: Santorini, a guide to the island and its treasures. Atene. 2. Karpodini-Dimitradi, E. 1993: The Greek islands. Atene. 3. Mathioulakis, I. 1993: Santorini - Sun und lava. Atene. 4. Santorini. Adam Editions. Atene, 1992.