Poitno tekoči račun it. 24. — Conto corrente con la posta. Posame-na števitka 20 stoltnk. Izhaja: vsako sredo popoldnc in soboto zjutraj, Stane za celo letu 15 L. , pol Uta 8 „ „ četrt „ 4 „ Za inozemstvo cclo leto 35 L Na naročila brez do- poslane naročninc sc nt moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mm/mm št. i4 V Gorki, v sredo 18.februarja 1925. utovm. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se raiunajo po dvgovom in se ptucajo v naprcj. List izduja konsorclj „GOP/ŠKF. STRAŽE" TUk Z'idruine tnkarne v Oorici Riva Piazzuttn št. 18. Uprwu in uredni&tvo: ulica Mameli itev. 5. -- (pr.'J Scuofc). — SVe bodite še predrzni! Komutustično »Delo« se ie predrz- nilo nas imenovati pomagače hrvo- sesov, a je dobilo v »Goriški Straži« zasluženi odgovor. Pokazali smo pri- morskemu Ijudstvu, kako ie naša ko- munistična gospoda koristila kmetu in delavcu, ko je imela moc v rokah ter upravljala »Čerg«, največje stav- binsko podjetje naše pokruiine. Tudi gluhi in slepi so rnorali spoznati to-le neizpodbitno resnico: komunisti zna- jo kričati, protestirati in razsajati, razkazovati se Ijudstvu za edine pri- jatelje izkoriščanih delavcev in kme- tov, toda tedaj ko so imeli priliko po- kazati z dejanji, kaj zmoreio storiti za Ijudstvo, so požrli kmetom in de- Utvcem mttiionske svote denaria ter spravili na beraško palico uboge kmete z njihovimi družinami. Nikdar ni še bilo kmetsko-delavsko fiudstvo naše dežele bolj nesramno in boll brezvestno osleparjeno kakor no svo- jih komunističnih prijateljih v »Čer- gu*. Kaj so gospodje komunisti odgo- voriti na naše neizpodbitnc dokaze? Odgovorili so, da »Čerg« ni bilo ko- munistično podjetje, da oni niso v »Čergu« ukazovali. Dobro stc se odrezali, gospodje komunisti! Dali ste nam vriliko, da vas še enkrat razgalimo do nagega pred delovnim Ijudstvom. Vsi naši kmetje in delavci so videli na lastne oči, kaj je bil »Čerg«, ko- inu je služil in kaj je delal. Vsaka čergovska zadruga v nasi dežcli je bila podružnica komunistične stran- ke, v njej se je vršila komunistična propaganda, v njej so nastomli ho- munistični govorniki, v njej so se si- rile komunistične brošure. Ali niso nastopali v čergovskih zadrugah hot politični govorniki različni Kosiči in Furluni in vsi ostali agitatorn komu- nistične stränke? Ali ni »Čerg« na stroške vojnih oškodovancev dal ti- skati na tisoče in tisoče komunistič- nih brošur ter jih širil pod lastnim imenom preko vae dežele? Kako morete biti tako nesramni, da to tajite? Le tajite, gospodje ko- munisti, da »Čerg« ni bil komunistl- čen, tern slabše za vas. Liudstvo vas bo spoznalo v pruvi luči irt videlo vso vašo ncsn.miio predrznost. Ne zado- stuje torn, da je bilo nase delovno Ijudstvo brezyestno ogoljufano, da ste vzeli našim kmetskim druzinam streho iz nad glave, da prezebajo ra- di vas zi'ne in otroki ze leta v lesenih burakah, izpostuvljeni dežju in ve- tru in boleznim, ne, vi, gospodje ko- munisti se hočete iz ljudstva še nor- čevati in ga nesramno farbati. Vemo, da je teiko prenašati ogorčene oät- ke, ki prihujajo iz razjarjene ljudske duše nad vas in vašo stranko. Kako naj ne presune človeškega srca po- gled na obupane kmete, ki so zgubili hišo svojih očetov. Koliko truda, koli- ko zrtev, koliko žuljev, da ie sezidala kmetsku druzina bivališče sebi, hlev zivini, hram za pridelke. Kam so šli moji zulji, kdo jc pozrl delo mojih o- cetov? Požrli so ga prijatelji kmetov in delavcev gospodje komunisti in njiliov »Čerg«. Kako naj In ne pretre- sala sveta jeza slovenskih kmetov, ko vedo, da je država izplačala niiho- vo vojno odškodnino komiinističnemu »Čergu«, da je »Čerg« kmeiovo od- škodnino vtaknil v zep in vporabil Bog zna kje in kako, le ne za kmeta, ki je bil lustnik denaria. Denar so komunisti povlekli, hiše pa ni nikjerl Kako boste, gospodje komunisti, to zagovarjali pred Ijudstvom? Le bra- nite se, le zagovarjajte se. čc morete! Poveite javno in določno. kam so šli milijoni Ijudskega denarja! Oovori- te, gospodje komunisti! To morate razloziti Ijudstvu, ne pa besedičiti o poinugacih krvosesov. Vrnite nasim kmetom hiše, vrnite jim denar. vrnite jim njihove zulje! Kaj se godi po svetü? V italijanski palitiki sta vzbudila v preteklem tednu pozornost dVa1 do- tfodka: Italtianska liberalna stranka je sklenila uradno, da prelomi vse zveze s fašizmom in za glaynega taj- ntktt fašistovske stranke ie bil imeno- van koj nato poslanec Farinacci. Oba dogodka sta važna in zato nioraino o niiju spregovoriti par be- sed. Zadnji liberalci odstopili od faš. vlade. Čitiitcljein »Ooriške Straže« je ztiano. da so nastopili proti fašistov- ski vladi najprc.i .Tanez Oiolitti, nato Orlando in konuio tndi bivši ministier- ski p-rcdsed'nik Anton Salandra. Naj- wizneisi je bil gotovo nastop Salan- Jie, zakiij ta politik je vztra.ial kar od prvega početka zvcsto ob stranl fašizina in ga branil odiločno tndi po innoni Muttoottija. Zdelo se ie. da se ne bo Salandra nikdar ločil od faši- stinskc vlade in dia bo nejgova libe- ralna stranka podpirala Mnssolinija prav do zadnjega. Na zadniem zase- danjn parlainenta se ie pa zvršil pre- vrat: Sihmdra ie nastopil proti vladi, češ da je fašistovska politika čedalje bolj nasprotna svobodol:iubnim nače- loin liberalizma, ker zatira svobodo tiska, tlači svobodo ziborovanja itd. Salandra je glasayal zato Droti vladi, toda pnstil je svojim političnim prija- teljeni svobodo, da podpirajo še na- da Ije Mussolinija. In res so mnogi li- l)eral-ni poslanci glasovali še za vla- do, in siccr v upanju, da se politika fašizrna ntegne še spremeniti in omi- liti. Tudi liberalna stranka se je dr- žala šs v ozadju in ni nastopila urad- no proti vladi. To uakanje in odlašanje se je pre- rušilo pretekli teden, ko je vodstvo italijanske liberalne stranke objavilo sklep, da inorajo vsi njeni pristaši. posebno pa poslanci, stopiti v boj proti fašiznni, ker nasprotuie njegova politika odiočno programu liberalizma. Kaj zahteva Salandra? Kaj hoče bivši niinistrski predsed- nik Salandra in za kakšne eilje se bo- rijo njegovi pristaši, so povedali v riiuski'iii diievnike »(iiornalc d'lta- lia« preteklo ncdeljo. ¦Italijanska liberalna stranka hoče, da se obnovijo \ se svoboščinc, za- jariičene y tistili zakonih države, na katere prisegajo jwslanci. niinistri, sodniki in vojaki, ko iiaütopajo svojo službo. Mi zahtevaino za vsakogar svobodo prepričanja, ki ie da ties v Italiji ni. Medteni ko irnaio --- pravi Giarnale d'ltalia — vladni listi naj- večjo prostost, da nas napadajo in J bijejo. kakor se jim zljubi. se protiv- uiki vlade ue niorejo svoibodno poslu- ževati svojega pcresa in razvijati svojih dokazov, da se branijo pred tujimi napadi. Liberalna stranka se bori za to, da se državljarii svobodno shajajo in združujejo. Ta svoboda, ki ie toliko pripomogla k napredku omikanih na- rodov, obstoji danes le za nekatere, v škodo dnigih. Današnje stanje ie nasprotno črki in duhu zakonov in škoduie intere- som države. Marod ima pravico, da gleda jasno v j)olitiko in v posamez- na dejanja vladajočih mož. Najgiavnejše vprašanje Italije. Da je treba braniti te svobošcine, naidaljuje list — ne priznavaio samo vsi trije bivši niinistrski predsedniki ((iiolitti, Salandra, Orlando), temveč tnci; dmgi možje, ki pomenijö radi svojega znaeaja in svoje inteligence v Italiji mnogo in imajo veliko za- slombo v narodu: to ie dokaz. da ču- i'.'jO najrazličnejše stru.ie v državi ži- vo p'urebo po svobodi in da k o- bramba svobode največje vprašanje italijanskega političnega življeuja. Mi niislimo, da gre z» bodočnost dr- žave, kajti tlačenje državljanskih svoboščin nosi v sebi največie nevar- nosti. katerih pa vladaioči možje žal ne marajo videti. V takih razmerah ie naravno in lo- gično ter potrebno. da je italijanski liberalizern nasproten politiki dana- šnje vlade.« Tako piše glasilo Salandre. tako mislijo danes vsi poslanci italijanske liberalne stranke. Farinacci - glavni tajnik fašistovske stranke. Posledice nove liberalne politike se bodo pokazale pri prihodniem zase- danju parlamenta začetkom marca. Izstopili bodo iz vladne večine še o- stali liberalni poslanci Salandrovega kova in fašistovska nioč se bo v par- lamentu iznova zinanjšala. Fašistov- ska stranka ostane popolnoma sama, toliko v parlanientu kolikor v deželi. To priznavajo fašisti sanii in se s tem tudi hvalijo, češ da je to znainenje moči. Položaj fašistovske stranke so to- rej spreii!;'iia in to vidimo naiifboljše v tem, da iu K\ imenovan za glavnega tajnika p-jsla'n.c Farinacci iz Krenio- ne. Farin:';vi je rulad človek, ki zahteva že p: r let, naj uporabi faši- zem svojo silo, da zavlada popolno- ma nad Italijo. Farinacei ie bil vedno nasproten, da bi se fašisti družili z drugimi strankaani, češ da se nanje ni mogoče zanašati v času nevarno- sti. Farinacci je zahteval in zahteva še danes novo revoluciio: tako zvani drugi val fasizma. V govoru. ki ga je imel te diii v Kreinoni. pravi. da na.i- brže ne bo prišel fašizem do svojega cilia, ako se ne odloči za nasilen u- dar proti nasprotnikoin. „Vojna ni še dobljena". Farinacci pravi sicer, da ne misli vneljati v dr/.avo politike batin, toda kljub tenui je jasno, da ie zavel v vudstvu fašistovske stranke nov ve- tcr. Farinacci bo skušal vtiisniti pe- čat svoje osebe v politiko fasizma. kar je naravno. Kakšna ie Farinacci- ieva politiko, vidimo pa že v tem, da se imenii.ie on sain nstvaritelja |>oli- tike proti svobodi tiska. Ne sinenio pa pozabiti na eno: da je pravi in edini gosi)odar fasizma Mussolini in da bo moral Farinacci delati v glavnern tako, kakor bo ho- tel Mussolini. Zato bo tudi za bodoč- noist odločala v vseli va/.nih rečeli slej ko prej volja Mussolinija. Mussolini pa je rekel, da ie faši- zem dobil sicer bitko, ni pa še zmagal vojne. Po izjavah Mussolinija pojde torej vojna naprej, vršili se bodo boji, zakaj fašizem ni še zmagal. Miru ni še videti, pač pa se ču.ie šum vojujočih se trum, ki se borijo za zmago. Šele ko bo ena ali druga vojska zmagala in vničila svojega sovražnika. prkle v državo mir, po katerem hrepeni Ijudstvo zaman že toliko let. Kako so izpadle volitve v Jugoslaviji ? Še danes ni tnogoče natančno po- ročati, kakšni so resnični izidi jugo- slovanskih volitev. Vlada pravi sicer, da ima 9 poslancev večine. toda opo- zicija vztraja še vedno pri svoji tr- ditvi, da sta Pašič in Pribičevič osta- la v manjšini. Cudno se zdi vsakemu našemu človeku, da je po desetih dneh še mogoče debatirati. kdo je zmagal. Saj bi morali biti v tem času prešteti že vsi glasovi do potankosti in priobčeni obširno uradni izidi od okrožja do okrožja, tako da bi bil vsakteri dvom izključen in bi vedeli prav vsi, kdoje izvoljen in kdo ni iz- voljen. Res. čudno in ncnavadno se uam zdi, da temu ni tako. Stvar je brez dvoma sumljiva in meglena, a se bo inoraJa prej ali slej popolnoma razbistriti. Resnica mora priti kmalu na dan in zato je najboljse, da čaka- ino. Šele tedaj, ko priobčiino našim čitateljem izide, ki jHi priznavajo vsi: to se pravi vladne stranke in opozi- cija, bomo lahko rekli, da je poglavje o volilni borbi v Jugoslaviji zaključe- o volilni borbi v Jugoslaviii zaklju- čeno. Jugoslovanski fašizem. Kdor čita opozicional.no časopisje Jugoslavije, vidi, da se protivladne stranke zelo pritožujejo proti nasil- stvom jugoslovanskega fasizma. Mo- goče, da so te vesti nekoliko nretira- ne, a gotovo je. da se volitve niso vr- šile v po|x>lnem mini, kakor ie pisala »Edinost«. Jugoslovanski fašizem je ostro pritiskal v Vojvodini in v Juž- ni Srbiji. Popolen red in mir ie vladal na dan volitev pač v Sloveniji. v Srbiji in ua Hrvatskem. Toda na Hrvatskein je prišlo v nekaterih krajih kljub temu do nasilnih spopadov. Več kmetov in orožnikov je bilo ubitili iu ranjenih. zastopniki Radičeve stranke so bili ponekod odgnani iz volilnih prosto- rov. Ti slučaji uasilja so sicer redki, a kljub temu jili je treba iz srca obža- lovati, ker se na ta način razvnema sovraštvo ined plemeni in onemogoca pomir.icnje države. Nauk /a Radiča. Izkušnje iz sedanje volilne borbe niorajo pa tudi Stefana k'adica pou- čiti. kakšne sadove rodi njegova ne- premišljena politika. Nasilne besede in strastna agitaciia Štefana Radiča utegnejo scasoin res priklicati tudi v Jugoslaviji ua dan fašistovsko giba- nje. ki bi z iiasiljoni prepl.uilo svoje na>|)n>tnikL'. hanes take ucvarnostL siccr §e ni. jugoslovanski fašisti so šibki. zakaj ljudst\o iih udluOuo od- klanja. toda prvi | tiskusi niiliovega iK!Sihu.:a del a sc se |)ri t.li volitvah ži1 poluizaü. K'adiO mora sxo.io poli- liko spr«.inciiiri. niegova taktika mora pustati bolj treziui in premišljeiia. Mrugače bo Radic uehote poiuu- gal le reakciji in fašizniu. Upati je. da so bile izkiišnjo te volivne borbe koristne tudi Radiču in da bo po volitvah popravil svoje zadržauv. kar bo v korist Hrvatom, njegovi stranki in celokupiii dr/.avi. Se več.ia obsodba gre pa seveda jugoslovanskemu fašizmu, ki s svo- jim nasiljem viiicuje temelje državne- ga življ^nja v Jugoslaviii. »QÜRISKA STRA2A« St ran 3 Brozna rudniSho imrefa na KemShem. Na rurskem ozemlju je piislo v ru- dokopti Stein v bližini mesta Ilort- munda do prctresljive nesreče. V ru- dökopu so se vncli strupeni plini, ki se pretakajo navadno ikkI zemljo med rudami. Sila gorečih plinov je podrla. tri nadstropja podzeineljske nkl'arske stavbe. ki gre 5im metrov globoko v zemljo, in ubila 129 delav- cev1. Rešilne piščali so vriskalc \x> vsej okolici in klicale na nomoč to- variše. Na tovornih avtomobiüh so pridrveli dclavci in zdravniki in sc spustili v globoeino, zavarovani pred dušeeimi plini s krinkanii na ohrazu. Vzpenjače z tnrliči. Po triurnem dclu se je posrečilo rešjti 6 rudarjev, ki so ostali se živi. Vse drugo je inrtvo. Plini so vničili vse, kar je bilo zivega. Cclo noo so nosile vzpenjaec lnrliče iz globine zeinlje. Nekateri inrtveci so se spre- menili v oglje, da jili ni bilo mogoec spoznati. Sila razstrelbe je bila taka, da so zagnali plini dclavcc 12 m v da- ljavo in jim zdrobili udc ob skolovju. V nckem liodniku rudnika se je bi- lo skrilo devet delavcev in tam eaka- lo odresenja. Pustili so ob vhodiu ta- blico z napisom: »Smo zdravi. Devet nas je!« Ko je prišla rcštlna četa v liodnik, je bilo vseb devet delavcev mrtvih. zakaj priplul je bil k niitn val strnpenega plina iti jüi zaclušil. Dva rešitelja umrla. Delo rešcvaiija je bilo zelo tcžavno in polno nevurnosti. zakai iz rudnika so lirniiifli neprestano strupeni plini. Rcšitelji so padaJi med dcloni v nc- zavest in Jva sta cclo uinrla kot jn- naški žrtvi dolžnosti. Okolica rudokopa je bila kakor bolnišniea na bojncm polju. nolna zdn.vnikov in vojakov-s'initeicov. Ta nid'iiska ncsicča ie ena najve- čjih v Nunčiji, presega jo samio cna i/. pred vojni:. ko ic umrlo.2.V) ru- darjev. Shod dništva Skalnia •¦• v (iorici bo v w- de!.io oh A. pop. v društvuiih prostorili. ulna Maintü 5. K i.hilni iidclc/bi vabi l'rcdscdniilvo. Kakšna je cena 1.30 L za most? Manes vidimo, da ic bila ta cena za vipavsko vino zelo ugodna. Danes se iialnja vino v kleti, mnogo se ga je izsušilo, innogo opravka smo midi z njini itd. Ako bi tedaj dali most po I. L, ne bi slabo odrczali. 2) Ako pride v vas kupee za vino, katerega hoec kupiti vce.io količino. pa pravijo nekateri vinogradniki: jaz ga no da:n, vino potrcbuiejo. ga išee.io, vino bo drago; nala.šc vpraša- jo riccej \ce. kot je resniena cena v okolici. Ktipte sliši visio ceno in odide. j Vpsi'sjjino raje ceno. za katero j snio pripravljeni oddati vino, ali pa I pr;:v malo vcč, Ja iniamo še prilike i roniu;cati. ?>) Viuogmdnik je prodaJ vino po 1.40 L, a je prosil kupca. naj rečc | tlnigiji:, !rid«c \ kkt mrnz. ki ^.'lnii. čistilno. Ako se kljub icmn \ ino ne ncitsi. ga mon;mo cistiti. (Ciosn. Ust.i GOSPODARSTVO. Terjatve napram Avstriji. V »üor. Straži« smo že poročali o teroatvaJi, ki jih imajo italijanski dr- žavljani napram bivšemu avstrijske- mu, avstroogrskemii ali pa ogrskemn erarju. Rok za prijavo teh terjatev napram Avstriji je sedai podaljšan do 24. a- prila 1925. Kakšne terjatve jatreba prijaviti? Clen 3. tozadevnega dogovora (6. aprila 1922) med Avstrijo in ItaJijo našteva najbolj važne vrste terjatev: a) terjatve. ki so nastale iz javne- ga službenega razmerja, kakor te- rjatve glede plač, pokojnin. liagrad, draginjskih doklad i. t. d. b) terjatve, ki so nastale iz pogodb: n. pr. dobavnili pogad'b. najemnin- skih in drugib; c) terjatve glede vojnib rekvizicij: n. pr. konj, volov, svinj, in rekvizicij drugih predimetov; terjatve zaradi rekvizicij stanovanj; d) terjatve nasproti železniei zara- di njene civilne odgovornosti; terjat- tve železniških uradinikov: e) terjatve nasproti poštni upravi; n. pr. radi denarnih, oziroma blagov- nih pošiljatev; f) terjatve dubovnikov zaradi kon- grue; g) terjatve, ki so nastale zaradi vojaških, begunskih, invalidnih, nak- naidWh podpor in vzdrževalnin za vdove, sirote in starše; h) odškodnina za obleke. ki so jih vojaki izročili vojaškim skladiščem, ko so odšli v f ronto in če so iih izgu- bili pred 3. novembroni 1918 leta; i) terjatve zaradi denarja in drn- gih vrednost, ki so jih ljudje izročili vojaškim ali pa civilnim oblastvom, d!a jih odpošljejo v domovina, toda samo za slučaj, če je bilo pošiljanje od države organizirano. Te terjatve smo našteli. ker so naj- važnejše. Komu se mo raj o prijaviti terjatve? Terjatve napram Avstriji se mora- jo prijaviti kr. prefekturi v Trstn ali pa pri italijanskem poslaništvu na Dunaju. Le terjatve, ki so nastale vsied rekvizicii, vsled prisilncga vojnega dela in vojaške stanarlne se morajo prijaviti pri finančni inten- danci v Trstu. Glede teh terjatev o- pozarjamo vojne oškodovance, da jih prijavijo finančni intendanci y Trstu, če jih niso že prijavili v svoji vojnoodškodninski napovedi in 6e niso tu'di že dobili vojne odškodnine na račun teh terjatev. V mnogili slučajili je finančna in- tendanca izplačala vojiio odškodiii- no lxisebno na račun rekvizicij konj, volov itd. po poinoti in napačni razla- gi vojnoodškodninskega zakona. Pred dnevi je finančna intendanca razposlala vsem županstvom okrož- nico, v küteii poudarja, da bo itali- janska dnžava zahtcvala od voinih oškodovancev povrnitev že izplača- iie vojne odskodnine na račiin teh ter- jatev. V okrožnici pozivlja tudi take vojne oškodovance, ki jim je že iz- plačala vojno odškodnino od rekvi- zicij, da prijavijo tudi te svoie ter- jatve najpozneje do 24. aprila 1925. V nasprotnem slučaju se bo zgodilo. da ne dobijo ti vojni oškodovanci od Avstrije ničesar in da bo finančna intendanca na drugi strani zabteva- la od njih povrnitev že izplačane vojne odskodnine. Kako jc treba l^polniti pnjaver Pnijavo lahko izpolni vsak sain u.. nckolkovanem papirju. Naprošamo županstva, ciuhovnike, učitelje in dru- ge, ki znajo italijanski, da pomagaio ; našemu ljudstvu pri izpo'lnjevanju | teh prijav. \ V Qorici in menda tudi v Tolmiim \ izpolnjujejo prijave glede begunskili, j vojaških, invalidnih in naknadnih j podpor ter prijave glede oblek neki | uradniki, ki so prišli iz Pulja. Naši ljudje prihajajo od najbolj od- daljenih krajev v Qorico, plačajo za izpolnitev prijav 3—5 lir. zamujajo s čakanjem po več dni. Mislimo, da bi naša županstva, zadruge in drugc organizacije našemu ljudstvu lahko mnogo prihranile na času in denarju. Prijave terjatev, ki so nastale vsled rekvizicij, bi se morale napraviti na posebnih formularjih, ki jih pa do danes župainstva še niso prejela od finančne intendünce. V splošnem opozarjamo. da se mo- rajo prijavi priložiti vsi dokumenti» ki dokazujejo obstoj teriatve. Ljud- stvo naj se radi teh terjatev ne raz- burja in naj no pričakujc preveč u- speha. Danes ne vemo, koliko in kdaj bo Avstrija plačala. * Vinogradni'riom v tvetrnsiek. 1J V jeseni jc prišlo v našc krajc !iekaj uuiiajskili trgovcev. ki so bili pripMvljcni knpitt precei tisoč 1;! mo- šta. Plačali bi za most 1.30 L, a ne več. Ker pa so naši vinogradniki za- htevali višje ccne. so dfunajski trgov- ci odšli. Pokupili so poteni nekaj vina v Istri, večinoma pa v Južni Italiji, kjer so vzeli y najern velike kleti. V celoti so kupili nekaj desettisoč hl. Kaj je novega na deželi? Miren. Slov. izobr. drustvo v Mirnii pono- novi v nedeljo 22. t. in. šaloigro Uli- ca... St. 15. Pridite v obilnem šte- vihi! Iz Tolmina. Tuk. učitcljišče ie bilo na ukaz tnk.okr. zdravnika dr. Impcrato za- r-rto, ker je enu (rcci samo ena) dija- kinja obolcla za škarlatico. Slučaji sporadičnc škarlatice so pa tako po- gosti, da bi se sploh ne niogel nikjer vršiti >olski pouk, ako_ bi se postopa- lo s tako strogostjo. Cudno pa ie to, da se je zaprlo tudi učiteljišče v Oa- silnem domu, kjer so nižji razredi. ki je pa ocldaljciio od višjih razredov pol klni. — a se ni zaprla ne liudska. ne mcščanska sola, ne otroški vrtec, ki so v bližini inficiranega učiteliišča višjih razredov. — Seveda so s to >\škarlatko« zadovoljni vsi profesorji in učenci — vendar pa smo vsi rado- vedrii, kakšen bo konecletni uspeh pri izpitili po tolikih nočitnicah! !z .Aji--.'V§:7!r?e. Nerazumljivo postopanjc na tu- kajšnji davkariji mora iznenaditi \sa- kogar. ki niu je le količkaj pri sreu red. Ore hamrec za določanie hišnc- ga davka. Davkarija pozivlja ljudi trumoma v svoj uracl na dogovor in tu se ti pokaže prečuden prizor. Raz- jarjene in razgrete postave se pre- rivajo po hodniku, buronsko vpitje, preklinjanje, krik in vik se razlega daleč okoli. Uradnik nostavi gotovo svoto, hiš- ni iMsestnik ponudi svojo, nato pa začne mescbrjenje: uradnik pritiska. kmet se zvi.ia in kriči. dokler se nc pogoditu. Nismo proti davku. Sai bi tudi bi- lo nes;i:isclno. Tod;i iničin odnier.ia- nja n:ij bi bil tak. da bi bila krivijü i/.kljiičena. Tu p-; igra mešctarski ta- lent, kr-kor ie videti. veliko ulogo. Don.ijerg. Nisiiio še po\sein pozabili božičnt bajnok-pe igre >-Peterčkove poslednie sanje«. ko se n;im že zopet poroča iz Dornberga. da hoče tamošnia -Cital- nic:i« za letošnii pust r.izveseliti vst >vo;e podiiiratel'e in priiatdje n prl- lücrno prireditvijo. \a vspm-edii bo: I. V. Vodopivcc: .^Sv-irilo-, ša- Ijiv že-iski zbor. 2. Y. Vodopivcc. •¦Lepi Jurij'. šaljiv moški zbor z ba- som solo. .1 X. Vodnpivec: ZMrr^ svatba<'. vesel moski zbor. 4. Sv(>bo- da: Poslcdnji mož«. vcseljapoln. igra v treh dejanji!;. Že samo dejstvo. da gre ta igra >;ez nnnjre niestnc iii bo'ljse pode/elske odre. govori dov(>!: priporoC:ljivu. dlt si jo pride vsak o gledat. L:)k?/ec pri Ajdov^fini. Da se luisi konumisti pri lU'.biraniv darov za tiskovni sklad »Dela« po- slu/.uiejo sleparij, smo povedali na tern mestu že pred časom. Nedosto.i- no je tako početje, ko pride koiminist v družbo s pozivom, naj vsak dartiie kaj za obänske ri'vczv. nabrani de- nar pa roma v Trst za sklad »Dela«. Taka sleparstva bi se moraia ckseni- plarično kaznovati. V eni zadniih št. ŠIVILJA, zinožna vsakovrstnih del išče dela, najraje v privatni liiši. Na- slov oove uprava lista. Prispevajte za NA PRODA.I sta dva konia. stara eden 5 let, drugi deset let /. vso opre- mo vred; prodam tudi dva težka vo- za popolnoma v dobreni stanu ter tudi mnogo večvrstnih vorig. Cent so primerne. Ako se oglasi kupec za za vse skupai dobi znatcn popust. Naslov: Bevk Fnuic, Kh'djc pri Cerkiiein list. 17. Zahvala Oh britki iz^iihi, ki nas \c zadcla s sinrljt» n.v^a tu-pc/al-itii'na so- proj^M in oOci.'i FRANCA ORLA, se iskrenu zahvaljujonm v prvi vrsti prcC. g. žup. vit. Bauheli, da su je sprcvod tako lepo i/.vršil, isto tako vsem sorodnikom, prijateljeni in znan- cem, ki so na v tako oliilnem stevilu spremili na zadnji poti. Stotera hvala vsem ! Coriai, 18. febnuuja HV5. Žallljoči OStali. V nedeljo 22. t. m. „Ulica... St. 15" v Mirnu. Stran 2. »QORISKA STRA2A« Ukinite! GorLški mestni svet je izdal ukaz, da ne sine Jo biti nu goriških pokopa- lišeih vee slovcnski napisi in da se morajo ie obstojeei zhrisati. Posla- nec dr. Hesednjuk je tozudevno ze vložil iiiterpelacijo nu notraniega mi- nistra, v kateri je protestiral prnti ta- kemu ravnunju. Sklep mestnega zustopstvu je de- ianje, ki tie dela časti onim. ki so pri njem sodehvali. Mi Slovenci v Jul. Krajini se dobro zavedamo. da nam naši sodržuvljuni italijunske nurod- nosti veeinomu niso poaebno nuklo- njeni in da hi najrujše povzročili našo nurodno smrt. Prav! To žulostno dejstvo smo vzeli že davno nu znu- nje in smo se z vso svojo zilavostjo postuvili v bran. In z odkritosrčnim veseijein luliko ugotavljamo. da je nujplemenitejsi del italijunske juvno- sti miš odpor ruznmel in nam did svo- jo roko v pomoi; Ubiz, ki prepoveduje slovenske na- pise mi nagrobnih spominkih. je ža- Ijiv za nus Slovenee. todu tinli zu kultunw Itulijo. Kakor smo že zgoroj rekli, se narodnega boja ne plušimo. (Jbsojamo ga, ker morumo izrabljati v njem svoje mijboljše sile. Zavru- eamo gu, ker venin, da oviru mirno sozitje med mtrodi, zhisti med mini tukuj nu primorskem ozemliu. Nu sprotujcino mu, ker onemogoča ce- lokupnosti mirni gospodurski in kul- tunii i'uzvaj. Toda v silobninu smo ga *prt'ieli in ga lioeemo iudi vo'iiii, dohU'r luišu pruviea ne bo zmagula. Ko so i'iü gotovi mogoenjuki polo- žili avow roke nu grobove našili oče- tv in dedov, smo obstnneli. Nasa area so zatrepetiilu in naše dnše so vz- kipele. Med itulijanskim nurodom, ki tuko visoko spostuje in liubi spo- niir, svojih ranjkih, se nujdi'io ijudje, la iikazak'jo in zapovedujeio. da mo- rajo grobovi miših slovenskih očctov in drwiih rupozuhiuh pokojnikov do- bit i tuje lice. Politic ni boji. ki jih hi- lt mo v iiven življenju, naj se prc- newjo šc na groinščaJ nu ono posve- eeno polje, pred kuterim vsuk elovek, zlusti pa nwhkoeiiteei I tali inn, klo- ne z glavo v poboim'm in prisrčnem spominu. Uincvno, da ie vslcd icga nušla iiilerpciaeiju posl. dr. Besed- njaka siroi; in prijateljski odmev tudi v tiikuisiijih itulijunskih krogih. Oo- riški obiinski svetnik Gruziuni, ki iz- duju tudi list >L'lsonzo« je postal iu- paiui llomhigu pistno, v katerem os- tro obsoju sklep mestnega zastopstva. Zeli. da se mu pojasni, kuko ie moglo priti do tukegu sklepu in ugotuvlja, da se na tak nuein onemogoea mir- no sozitje obeli narodov v deželi. Vpamo, da bo tu resni opomin imel uspeli in bodo goriški mestni mogotei storili ono, kar ie edino u- mesino: da ga bodo ukinili. To je nasu in tudi ielju veeine ita- lijanskega prebivalstva. Interpelacija obC. svet. Orazianja se glasi: »Podpisani želi vedeti, iz kakšnih politično koristnih vzrokov je mestni svet prepovedal na mest- nem pokopališču slovenske napise, oziroma doJoeil, da morajo biti dose- danji slovenski napisi zbrisani. Podpisani ic mnenja, da ta sklep ovira zbližanje in rnirno sožitie oben narodnosti, kakor ga želijo vsi in v prvi vrsti sedanja vlada. katera se je že opetovano izrekia. da noče de- lati nasil.ia tujerr.' manjšinam. \/ittorio Graziani. Kr -;-avi „L'lsonzo"? »L'lsonzo* prinaša interpelacijo dr. Besednjaka na invtraiijeKa mintetra in iiiterpelacijo (imzianijevo na go- riskejia župana. Tcinii dodaia dal.iSe pojasnilo, v katereni pnui med dru- i Jiim: ! »Up::r ), da bo notranji minister, ki je i. jž velikih političnih zniožno- sti, razumel posledice tega politične- ga pretiravanja in bo s svojo pomir- jevaJno bese^ : '.,o uredil. Se- danja vt ni zlasti men načelnik stu izjavila a^etovano, da tuje- rodne manjsine :e bodo nikdar tla- čene in oropan ';rivic. ki jim priti- čejo v skupni oi7,avi. Nastopiti pa sedaj proti rnrtvirn v niihovih gro- bovih in prepovedati, da ne sine biti zapisano naid njihovimi kostmi njiho- vo ime z dvemi ali tremi obicainimi besedami v slovenskeni jeziku. je vr- ii'.niec patrijotične budalosti in na- sprotuje celo načeiom najboij zagri- zciicga nacionalizma, ki se lioče PAČ boriti proti živim sovražnikom, nc pa nroti ... mrličem.« DNEVNE VESTI Važno! Finančni pouminister (Direzione Generale Pensioni di Gaerra) ie izdul važen odlok glede Ijudi, ki so bili iz politicnih vzrokov od Avstriie inter- nituni. Odlok doloeu, da imu nravico do pokojnine oni, ki ic bil od Avstrije intcrniran v kakem koncentracijskem taborišču ier si je vsled tega nakopal bolczen ali je umrl. Njemu, oziroma njegovim dedicein pritice posehna pokojnina, kakor ee In bit oboh'l ali umrl v vojni. Mussolini je obolel. Prvič po dveletnem vladanju je moral leči Mussolini v postelio. Pri- jela ga je mrzlica ali iniluenca. Zdravniki pravijo, da ne bo liudega. Država rabi denar. Pred kratkim smo poročali, da bo dr/ava zvišala svojim uradnikom place in v ta namen podražila poštne pristojbine. Očividno ji pa to ne za- dostujc, zalo je občutno zvišala užit- ninski davek na alkoliolne pijače. U- radni list »Gazzetta Ufficiale« z dne 13. feb. objavlja kr. dekret. kateri do- loča občuten povišek užitnine. na al- koliolne pijače. Dokladii k sedanjemu davku je sledeča: za vino pri hekto- litru 12.— 1, za vino v butelikah 30 v, za alkohol, žganje, likerje do 25 gra- dov pri hektolitru 12 lir, pri 26 do 50 gradih pri hektolitru 24 lir, pri 51. do 75. gradili pri hektolitru 36 lir. pri vi- šji alkoholni moči pri hektolitru 48 lir, pri alkoholu, žganju in likerjih v buteljkah 60 v, pri pivu 6.— lir na hektoliter. Ta d^kret je stopil s 15. t. m. v ve- Ijavo in velja za vse prijave. ki so se izvrsile po tem dnevu. Pristoina obla- stva ga že izvajajo. Opozarjamo, da so za občine, ki spadajo v prvo in drügo kategO'rijo, določene večinoma procentualno nekoliko višie doklade. Občine smejo pri zgoraj omenjenih dokladah tudi napraviti svoio lastno doklado, ki pa ne sme presegati eno tretjino državne. Svoboda? V mestu Carini na Siciliji so hoteli zadnjo ncdeljo odkriti spo-metiik v vojni padlinr junakoin. Za slavnost- nega K'civornika je bil naprošen bivši ministrski predsednik Orlando. Ker je pa Orlando v zadnjem času. kakor znano, stopil v opozieijo na pram fa- šistovski vhvdi, je oblastvo prireditev |)repovedalo. Lepa svoboda! Že onih, !d so žrtvovali za doinovino kri in življenje, ne srneš počastiti. če ko- nni to ne spada v njegovo politično šaro! Država odpusti zopet 6000 delavcev. Kakor piše glasilo Mussolnijevo, je v državni službi 26.000 stalno na- stavljenih delavcev. 31. decembra 1924. je izšel odlok, s katerim se od- pušča iz službe 6000 delavcev, tako da jih ostane še 20.000. List pravi, da bodo odpuščeni samo dekvei. ki so podrejeni finančnemu ministrstvu. Kaj bo z brezposelnimi? Tisti,' ki imajo pravico do penzije. dobe po- kojnino. Tisti, ki služijo najmanj 9 let, 6 mesecev in 1 dan, dobe pa pra- vico, da doplačajo prispevke za po- kojnino do polnih 15 službenih let. Ce to store, dosežejo tudi oni pravi- co do pokojnine. Ostalim pritiče pri- merna odpravnina. Novi odlok vlade ne bo posebno razveselil delavskih družin. Štiriinpetdeseta zaplemba. Socialistično glasilo »Avanti« je doživelo dne 11. febr. svojo štiriinpet- deseto žaplembo. »Avanti« ie sioer drteynik, vendaT je sedlaj Klede za- plemb že precej nadkrilü naš list. Kar se tiče obsodb urednikov. smo *e vedno brez konkurence. Vse priča, da je fasistovska Italija pozaibila na syo- lTodoiiubje, ki je bil glavni ponos nje- nih ustanoviteljev in prvoboriteljev. Vrhovni svet italijanske sociali- stične stranke se sestane v Rimu dne 1. marca, da prouči vsa tekoča politična vprašanja. ki davijo italijansko delavstvo. „Slovenca" plenijo. Dr. Korošec je imel razgovor z u- rednikom »Slovenca«, v katerem je razložil svoje mišljenje o političnem poiložaiu Jugoslavije. Dr. Zerjav je dal to številko »Slovenca« zapleniti, s čimer si je pridobil ve'ikanske »«- sluge za narod. Fasistovska pravica na Mažarskem. Pred sodnijo v Budimpešti se je vr- šila te d'ni razprava proti glavnemu iiredniku Iista »Esti Kurier«. Pred- sedlnik sodnega dvora je bil neki ma- žarski fašist, ki ni dopustil toženemu uredniku, da se obširno brani in pri- i nese dokaze za svojo nedolžnost. Med | poslušalci je bil tudi poslanec Rupert. i Vnebovpijoča krivica fašistovskega i predsednika je poslanca tako razljti- tila, da je zaoel na glas protestirati, in razvil se je med njitn in predsedni- kom tak kreg in prepir, kakor ga si še videla sodna dvorana. Ali ne spominja ta dogodbica ma slavni proces radi krnskih dogodkov. ko je v Gorici predsednik sodušča za- bramil toženim Slovencem, da dokaže- jo resnico o streli, ki je zrušila spo- menik? Beda v Avstriji. V Avstriji pritiska na delavce ku- da beda. Koncem januarja ie preje- nuilo podporo za brezposelne »ič manj ko 186.900 Ijudi. Število brez- poselnih raste še vedno strahovito. Vsaki mesec je 32.000 brezposelnih več, kar pomeni, da zgubi vsaki dfen približno tisoč Ijudi svoj zasluž«k. 2ivio kapitalizem! Čuden zorec umora. Varšavska igralka Uminska se jc pred letom zaročila z znanirn polj- skim slikarjem in umetnikom Zirnw- skim. Ta je bil pa neozdravl.iivo b.o- lan. Moral je v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da mu morajo vbrizgati kri zdravega človeka. če ga hočejo še ohraniti pri življenju. Zaročenka se je takoj poinidila. Vendar njena žrtev ni pomagala. UbO'gi slikar je trpel vedno groznejše mukr. Ko je n'egova zaročenka to videla. ga je ustrelila s sarnokresom. Pred poroto so jo oprostili, češ da ni izvršila »- mora iz sebičnosti, ampak vsled gio- boke ljubezni in človekoljubja. Lucko isče dekle. Spisal Peter Rosscgger. - Podoniačil Zagorski. (Daljc.) Ni tvclia. da tekaš šc ob meni, če ti je to prekislo. Lahko kar zad'a.i o- slancš in ua drugo čakaš. Cesta je dolga. bo že končno prišla ena, s ka- tcro se bos lahko pobotal. Hog s Tabn!* Da. iistuvi! sc je ker se ic mič mo- ral ustaviti. To pa ic sklenil: nagovo- riti ni hotel nohene več. Dckleta ven- dar niso vsa taka. kot možjc mislijo. Ko jc v zgodnjem predpoldnevu prišcl iz ecrkve domov, mu ie rekel stari hlapec: »No, Lucko. zgodaj si doma. če pomislim, da si dancs prvič šel, mizarski pouiočnik. v ccrkev.« Luciian mu ja zaupal, da ga cigare niso vcsclilc in dekleta ni našel no- benega. »Nobene nisi dobil? Niti v gostilno ni hotela nobena s tabo?« »Kaj bom jaz s temi norčijami!« je godel fant zlovoljen. »To pa imaš prav,« je odgovoril stari in se je zaničljivo obrnil v stran. »Pri tobaku in ljubezni je vsakomur prvič slabo. Ce bi se pustili od -tega splašiti! Ti si mi pravi mizarski po- močnik, tunipec ti!« Lucijan pa si tega ni dal več opo- rekati. »Tako bom pač kadil in liubimkal tako dolgo. da mi bo teknilo,« je bi- la njegova pametna* misel. S tem so se te dogodbe zaključile. Pa sta zlagoma š.li dve leti miino. in ko sta prešli, je bilo vsc drugače. Staremu pomočniku je popolnomn upadlo sree, tako so vani tiščale /en- ske od vsch strarii z vseini mogočimi razlogi, doklcr ni zbežal. Zakai poro- čiii ni niaral nobenc. Tako io je po- tegnil iz dežele —- kot pravijo — v svobodno zvezno republiko švicar- sko. kier najdcjo zavetje vsi pre- ganjani. Stari mizarski mojster pa je podal lep zgled, kako naj se pred ženska- mi — posebno pred zakonsko družico — najboij uspešno spravimo na var- no: umrl je. Žalujoča vdova ic hotela povzdigniti Lucijana v cast delovo- dje, toda fant je raje na lastno pest odprl mizarsko dclavnico. Zakaj v teh dveh letih mu je marsikai prišlo na misel. Tončka, Magajeva Tončka, je zdaj prav in celo vzcvetela. To je bila ona, o kateri je že pred dvema letoina pel: »In katero hočem. ne do- bim«. Magaj je bil nanvreč ugleden kmet in Tončka se ni mnogo menila za fante. Zdaj pa je Lucijan tuhtal: Zakaj naj bi marljiv in — kot pravijo — iz- vrstcn mizarski mojster ne smel do- biti hčere uglednega kmeta? In za- l:aj ne bi lepa in bistra Tončka ne hotela vzeti mladega in, Bogu bodi hvala, poštenega, zdravega moža? Za tnoža bi ga vzela! Da, pri Tončki, to je nekaj drugega. In zaka.i naj se ne bi in lad i mizarski mojster poročil? — »Le poglej staro mojstrovko!« bi svaril Snion, toda zdaj bi mu Lucijan po pravici dal kratki odgovor: Stara in mlada, tu ni primere. — Kaj naj stori? Ko pride naslednji cerkveni shod, bo nagovoril Tončko pred cerkvijo in v gostilni, ko bodo muzikantje svi- rali in bo vse visoko v veseliu, jo bo prašal. Tako le se je v miislih pripravil. Iz- kazalo bi se, da si je nemodro izmi- slil, če ne bi slučaj, ki včasi pozna dekleta bolje kot najbrihtneiši mizar, stopil posredi vmes. Saj ni, dai bi rav- no na dan cerkvenega shoda moraio biti, je menu slučaj, in z gostilno hi muziko pri Tončki tudi nič ne opravR. Na dan pred cerkvenim shodom je mladi mizar dobil siljeno delo. Nič aa to. delopusta ga bo lahko dovršiti. Tako torej stoji v delavnici in obla desko. Pri tem je židane volje, obMč mu urno drsi gor pa dol, zraven zv*- žga iant poiskočno pesmico in misfi: Jutri je cerkveni shod! .lesen gleda z rdečimi lici skoei okno; na belodeblih brezah vise ko cekinčki zlati listi, in človek, kot je mladi, dela veseli in od življenja W- peči Lucijan, ima vse leto pomlad — in jutri je cerkveni shod! Pa je deska na eni strani že izobk- na, zdaj se obrne. Naenkrat pa stopi nekaj skozi \rata. Dekletce ie —¦ rde- čelično, z zlatimi lasmi in modritial očmi, in iu imabele zobe. se vidi, ker se ravno zdaj smeje. No seveda, prav na rahlo se smeje in pravi pri ternr. »Hvaljen bodi Bog!« Mizarja presune ko vroč blisk: »Joj, to je Tončka! — Tončka je to,« švigne blisk nazaj. — »Na vekomaj, amen!« pravi fant prav posvetno in pristavi: »Ti si pridirjala sem? Kaj pa tebe h meni nosi?« (Dalje pride.) Strati 4. .Ü0R1SKA STRA2A« "Dela« pa čitamo nicd darovalci za Tisk. sklad imcna, ki (razen enega) ne obstajajo v občini; pač pa dovolj jasno kažejo na pravc darovalce. Ko čitamo: »darujem za tisk. sklad, ker liodi kuliarica g. nunčka v Ajdovšči- iio z jerbasom«, pa siuo na iasnein, kdo je oni velikodušni darovalce. In na Marico Ruskajo, ki polaga svoj dar za tisk. sklad nainesto običajne- ga novoletnega »ofra« cerkvi in to ker brea pajck in ker brca nuiičck, na to Marico lahko tudi pokažemo s pr- stom. Mi |)ravimo takoJe: ne bo dol- go, ko bo tudi Marica Ruskaia brca- la, ker ne bo samo kuliarica g. nunč- ka šJa z jerbasom v Ajdovšcino, am- pak bo isto pot in z istim namenorn ubral še marsikateri drugi. Med dru- gimi darovdlci (krščenimi in nekršče- niini, z izposojerrirni imeni tudi) naj- derno gostilno, kjer se nabiraio daro- vi v upanju, da »farji skoro falirajo«. Vedite pa, ko se to zgodi, bo tudi v tej gostilni suša. Kako se kmalu spo- /,na, če odpade katerikrat popoldan- ska služba božja. — Revczi. bijete se sami sebe po čeljustih. Sovraštvo do vere in brezboštvo vam k zmešalo možganc, da več ne ločite i>edi pred seboj. V isti štev. »Dela« pišete do- volj očitno: »Ateizeni, brczbostvo je treba vedno in povsod iasno in gla- sno izpovedati in sistematično gojiti. I oplo priporočamo.« — Tudi mi to- l)lo priporočamo našini ljudem, da lireniislijo do dobrega to brezboštvo in odločno z-avrnejo vsakega, ki bo priliajal k iiiim s liinavskini zavija- njein resnice. Ko se vam približujejo, vain govore: mi nismo proti veri; saj nas vidite, da hodiino v cerkev; saj siuo krščeni, saj molirno i. t. d. V i)elu< pa pišejo: »da hodiio v cer- kl'v sumo za to, ker diši virh prijet- ni'je od govna, in pojo nilade punoe !epše kot prešiči v lilevu. — Vse dru- :sro pa ie larifari - dim.« Tako bogo- kletnih besed nismo do sedai še sli- šali, ne brali v nobenem listu niti Vn.iigi. Nasmi ljudem pa spregovori- mo na tern inestu odločilno besedo: Prišla je nad vas preizkušnia. Ali — all? Ali priznas Boga, alt ga tajis? Srednje poti tn ni! Ponosni bodimo na svoje vcrsko prepricanie in ljubl- ino ga. Za Ijubezen pa je treba spo- -cnan.ja. Ce ne spoznamo lepote svoje vere, če je naša vera tako omahljiva, Ja nas spravi vsaka puhla zabavlji- :a v dvome, potem nimamo še smisla lie srea zanjo in potem se ie upra- \ ičciio bati. da se zlasti nasa mladina vjame na prazne fraze kom. »prero- ld nekdaj odločeni za nettmnosti. bi >jlovek sc niolčal. toda. žalibog, se vr- ši ki pogostoma tudi med letotn. Mla- ¦Jina! mar bi mj vprašala raje. koliko niiaš od t','ga, čc sc celo tioč vrtiš ka- i\or bi liila brez glave. Ali nisi na ško- Ji na (Iiim in telesu. naivcč na na žc- p:i? Ali bi ne bilo boljse. da se vpišeš v F'rosv. društvo'< na Planini. ki stno ga sedaj na novo obimvili in šteje že nad -H Clannv? Tain si poišči /avetja, :;ini doliis potrebiio tiiisuMio lirano in ¦udi priuierno zabavo. Medana Poročil se je h'rancisek Kočina / j;dč. Kristiiio Hnčinel iz ligledne. |)o- šiene dnižinc Mlademu narii želimo ')bilo sreče! # * >:¦¦ V cerkveiiein zvoniku iniaino uro, M pa ne teče. Zakaj starešinstvo ne iikrene, kar je potrebiio? Naša ol)čina steje okiog tisoč dtiš. Koliko pregla- vic |K)vzroča občanoni nepopravljena lira! Ce kdo karri potuje, recirno v Kr- Mtiri ali drugam, ne ve točnega časa in je vedno v zadregi. Zato odpravite la nedostatck! Idrija ob Bači. Dne 15. t. in. srno imeli tu v naši vasi oboni zbor naše konsumne za- druge. Pri volitvah sta nastopili dve struji, kar priča O' zivahnem zaniina- nju za društvo. Zmagala ie nilajsa struja. 2el!mo novemu odlboru, da bi imel pri svojetn debvanju mnogo n- spehov. Pri previdnem in smotrenem delovanju se bodo ti 'spehi gotoivo tudi pokazali. To bo v prospch zadru- ge in v korist Ijudstva. Zahvaljujemo se ob tej priliki za predavanje. ki sta ga imela gg. župnika iz Roč in Sv. Luciie. Pa drtigič še kaj! Brje. Br. in pevsk. dru&tvo na Briah pri- redi na pustno nedeljo 22. t. ni. v dvorani g. Vincence Terpin v Kasov- ljab veselico. Na vsporedu so pevske točke, tamburanje in burka v treh dejanjili »Davck na samce«. Začetek točtio ob 3!i |K)p. Kdbr lioče pusta po- šteno ugnati in se od srea nasmejati, naj ta dan pride v Kasovlje. Iz Breginja. Naše prosvetno društvo »Colnič« priredi v nedeljo dne 22. febr. 1.1. svojo društveno veselico z raznimi pevskiini točkami, z deklamaciio, z 1 humoresko, igro v 3. dejanjih: Dr. Krek »Tri sestre« in s saljivim srečo- lovom. K obilni vdoležbi vljudno vabi - odbor. Začetek ob 3. pop. Iz Kamenj. Vsako nedeljo nam ofočinski sluga razglasi kaj novega pred cerkvijo. Vsi ga z napeto pozomostjo poslnsa- mo. Skoro vsako nedeljo nam nazna- nja nova plačila: enkrat ene clavke, drugikrat dmge! Kje bomo iemali? Cas bi bil že, da bi nam oklical, da bomo tudi kaj dobili! — Če se ne rno- timo, so bile pri nas štiri ali pet let dve zayarovalnici za goveio živino. Stara farna, katera je obstojala pri- bližno petindvajset let. in nova, po vojski odcepljena odi stare. O delo- vanju ten dveh zavarovalnic bomo poročali v prihodnje kaj več! To moramo še povedati, da sta se letos obe zavarovalnici združili; kaj jih je združilo in kako povemo dru- gič! Stara zavarovalniea ie sklicala svoje člane, da so se dogovorili in do- ločili glede denarja, ki je preosta- jal. Kaj je pa z novo? Čas bi bil, da bi odlxtr sklical svoje člane. ki bi naj določili kako in kaj z preostankom denarja. Člani. Iz Lokovca. Na rojstnem domu gospe Pavle Kamenšček, gostilničarke na Kornu v Ciorici, je timrl dne 8. t. m. dobrozna- ni krojač Alojzij Hvala vr starosti 37 let. Zapušca nilado vdovo. Bil je bla- ga duša, dober mož in zaveden Slove- nec. Kdor ga je poznal obžaluje uje- govo prerano smrt. Podlegel je ne- pričakovano težki pliučiiici. Naše naj iskreneiše sožalje sorodnikom. poseb- no pa rnladi vdovi Frančiški. Tebi pa, predragi Lojze, zelimo mir v deželi pokoja, kjer ni ne gorja in ne solza. Oarovi. Z;i ¦ Slovens/en sirotiščc*. Ncka useba iz Ajdiiv.ščinc 50 L; Moliorjani v Mcdani 1.150 I.: Mohorjani v Jiiljani 5 L; ^crd. Mavrič, ors'unist v Mcduni 0 I.; v počastitcv zlato- niiišiiika dr. Antoiia HrcKorčiča posojilnicä l'ilj.nia-\Uchi:i;i öd I.; ccrkvciii pi-vci v Me- dani ;i)Casiile\ zlatnmašnika dr. Antoiia (irc- j.;orč:t'a J5 I.; o priliki pra/novanjii srcbrnc IZ.IAVA.'1') Podpisani izjavljain in sinatram, da to. kar sein govoril o g. Hrovatu, taj- niku v Avcah clue S. t. in., je neres- ničlio. Aviv dne 15 - //. - 1925. STANIC RUDOLF. ) 7:a clankc |iod tuin inislovom oduovarja uruliiištvo samo v toliko, kolikor z.alitcvn zakon. poroke if. Josipa Ccaro nabral Jos. Tomšič liX) L. Na miioica leta! Iz Lcvpc smo do- hili pribli^no A kvintalc krompirja, za kar se č. „r, KlaiijSčcku in vsem darovalcem prav sreno zalivaljujcniü. Dramatičnn druStvo v 'iorici pteiva za .'5 L; tvrdka Anton Kor«:n 124 L; p. ii. Josip Valciitiiičič, pekovski moj- sK'r v (Iorici. oh svojl srehrni porokl 50 l„ Na tnnoita leta! Zahvala. Ker naina ni mogoče se osebno za- livaliti vsem sorodnikom, dragim pri- jateljein in znaneem za izražene ča- stitke k 25-letnici najinega zakona in samostojne obrti, izrekava tem po- toni vsem še enkrat prisrčno zahvalo z željo, da bi se nama izražene želje izpolnile tudi vsem častilcem. Alojzija in Josip Valentinčič. VABILO. Posojilnicä v Selti na Vipavskem reg. zadr. z neonij. zav. vabi vse svoje člaiic Ii XXVI. rednemu letnemu obč- neniii zboru, ki se bo vršil dne 15. niarca 1925 ob 10. uri predix>ldne v Selu. hiš. št. 12. s sledečim dtievniin redom: 1. Poročilo nacelstva in nadzorstva. 2. Čitaiije računskega zaključka za leto 1924 in odobrenje istega. 3. Citanje revizijskega poročila. 4. Premeniiba pravil. 5. Volitev nadzorstva. 6. SlučaJTOsti. ODBOR. Valuta. Dne 17. februarja si dob-l : za 100 franc, frankov 127.25 do 127.75 Llr za 100 odg. frankov 122.- do 124. Lir za 100 Svic. frankov 4H7,- do 469— Lir za 100 čcS.-slov. krön 71.75 do 72.25 Lir za 100 dinarjuv 3!).3O do 3960 Lir za 1 sterling 1I5.D0 do 116.20 Lir za I dolar 24.17 do 24.32 Lir za 1 zlato marko 5.74 do 5.84 Lir za 100 avst. krön 0.0337 do 0.0347 Lir BeneSke obligacije. Dne 17. februarja: Sredn|i kurs L. 81.40, v Trstu 81.40; v Milanu 81.50, v Rimu 81.50 L. V NAJEM se odda takoj lepo po- sestvice s stanovanjem v bližini Qori- ce pod jako ugodnimi pogoji, primer- no za upokojenca. Ponudbe pod1 »Do- maeija« na upravo »Straže«. BILFE. Amerikanske divjake trt, prvovrstno blago, prodaia v veliki rniKx/iiii po 12 lir sto komadov in cepljene trte trtnica Josip Štrekelj, Komen. Smn OlßSCilflll Blavna zalopa za Julijsho Bcnečijo HatoliSha hnjigarna - Gopica (Monlova hISa St. 2) Fotograf JOSIP NARDIN se je preselil iz ul. Via Carducci na Koren, nasproti Attemsove palače. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbecev i. t. d. i.Ld Prodajam pasti in posebno meso za lov na divjadno. Delavnica za strojenje in barvanje. tPV Nihče ninia pravice kupovati zame.------------------------------ Walter Hindspach - Borica " Via Carducci »bv. 6. Pozor na izpremenjeni naslovl P p PEKI - TKGOVCI IZ GORICE IN OKOLICE Olavna zalogaClFOŽ-fC^CC* tovarne „Dlslillerie Itallane in Mllano" je v ulici OberdLain št. 13 (za kasarno v hlši Fratteli di Lenardo) Glavni zastopnik BRATUS MARCELO" >< Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Vtliiic zatop eeShega plafna iz znane tovarne Regenchurt l Raymann, vsako- urstno hiäga u p.r, OuCiice hahor tudi yeliha izbira moškega in ženshega suhiia. Blago solidno! Cene zmerne! iii'J U DDDC ozdravljena '^Pl z najnovejšim pasom BROOCH Mirodilnica in dišavnica E.Grapulin-Qorica naspr. Ifudshema vrtu, Corse Verdi 27.