GORENJSKE LETO VIII. — ŠT. 36 KRANJ, 3. SEPTEMBRA 1955 1. september 1955 Prvega septembra je začel Gorenjskem (pri razpravlja- veljati nov komunalni sistem, nju o enotni ali deljeni Po- Po temeljitih pripravah, ki so ljanski komuni) močno izsto- Pri nas na Gorenjskem traja- pili. le domala leto dni, so odpadle Komune se bodo razvijale dosedanje administrativne ob- in dobivale svojo socialistično činske meje, namesto strarih vsebino samo z vztrajnim de-občin pa so se organizirale i0m pri prevzgoji naših ljudi, nove gospodarsko - družbene kj jjm (saj nekaterim in po-enote — komune. nekod) različni predsodki še Na Gorenjskem je 11 novih vedno branijo aktivno poseči občinskih ljudskih odborov, v družbeno dogajanje. Vse namesto 35 dosednajih. Od možnosti neposrednega šode-tega sta občini Cerklje in 2i- lovanja pri upravljanju kori ostali v starem obsegu, o- mune: razni sveti pri ljudskih stale pa so več ali manj po- odborih, komisije, zbori voliv-večale, tako da so se posa- cev, krajevni odbori itd., o-niezna področja, ki so že prej stanejo le možnosti vse dotlej, gospodarsko in družbeno te- dokler ne začno ob sodelova-šila k večjim in razvitejšim nju vseh državljanov solidno centrom, združila z njim. Naj- funkcionirati. °plj se je povečal obseg ob- \ današnji, prvi fazi razvojne Kranj, ki sedaj zajema ja novega komunalnega siste-Področje od Jezerskega do ma je zato ena najvažnejših Zabnice in od Goric do Mav- nalog vseh političnih organi-čič. Oba dosedanja okraja zacij in ljudskih odborov, da Kranj in Radovljica sta se pospešeno delajo na uvelja-idružila v enoten okraj za vso vitvi teh organov, ki pred-Gorenjsko s sedežem v Kra- stavljajo osnovni mehanizem S 3. redne seje Okrajnega ljudskega odbora v Kranju Danes sta bili v Kranju najprej ločeni seji Okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, nato pa skupna seja Okrajnega ljudskega odbora v Kranju. Ker je s 1. septembrom začel tudi v praksi veljati novi komunalni sistem, je imela današnja tretja seja Okrajnega ljudskega odbora izrazito delovno obeležje. Seja Okrajnega zbora leta 30,270.000 dinarjev dohod- jetje sklenilo zvišati prodz- kov in prav toliko izdatkov, vodni plan za 45°/o in da bo- Poročevalec komisije je bil A. do letos dosegli nad 300 mi- Babič. lijonov dinarjev bruto pro- Sprejeli so tudi sklep o po- dukta. Govoril je tudi o (tem, vračilu stroškov odbornikom, kakšen razvoj je doseglo pod- članom svetov in kolegijskih JetJe v zadnjih letih in pa po- organov OLO, sklep o začasni *f^.S.so ?_a3 bl iz??r ureditvi dopolnilnih plač in nju. Že sama ostvaritev komunalnega sistema pomeni bistveni napredek v razvoju naše socialistične demokracije. S naše socialistične demokracije. Nova občina brez dobrih in razvitih svetov, je preveč podvržena raznim birokratskim nevarnostim, ki še vedno tem aktom zelo razširjamo o- ogrožajo rast našega družbe- anovo družbenega upravljanja. »Milijoni državljanov naše domovine", je dejal tov. Ed-vrad Kardelj, ko je obrazla-gal pred Ljudsko skupščino zakon o ureditvi okrajev in občin, „bodo odslej lahko ne-posredneje in aktivneje sodelovali pri reševanju osnovnih vprašanj družbenega življenja. Tj jim bo dalo no\ro vzpodbudo za razvijanje iniciative na vseh področjih družbenega življenja." V tem smislu je ostvaritev komunalnega sistema samo nadaljnji logični korak v poglabljanju tistega revolucionarnega procesa, ki je začel s izročitvijo podjetij v upravljanje delavcem. Seveda je iluzorno pričakovati, da bodo komune ?e sa- nega in gospodarskega siste ma. Stojimo na začetku velike poti. Komune niso nekaj statičnega, one se bodo razvijale in v tem razvoju bodo nedvomno odpadle vse (tiiste umetne tvorbe, ki nimajo pogojev za samostojno gospodarsko in družbeno življenje. O-benem pa se bo morda pokazalo, da so določene občine preobširne. Skratka, vse tiste teritorialne probleme^ o katerih je bilo izrečenih v pre-^'■losti 'tudi na Gorenjskem) uokaj fotonih pripomb, bo iz-gladil sam razvoj. Komunalni sistem odpira široke perspektive nadaljnjemu razvoju vsega našega družbenega in gospodarskega življenja. V tem je osnovni Prva točka dnevnega reda ločene seje Okrajnega zbora, je bil odlok o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest upravnih organov okrajnega ljudskega odbora. Poročevalec komisije je v svojem poročilu nakazal, da bo imel sedanji okrajni ljudski odbor 248 uslužbencev, medtem ko sta imela prejšnja o-krajna ljudska odbora v Kranju in Radovljici skupno 297 uslužbencev. Uslužbencev slovali višji obratni kredit. Zaradi večje proizvod. (45*/o) so zaprosili tudi za višji o-bratni kredit in sicer za 100 milijonov dinarjev, toda brez uspeha. Sli so v višjo proizvodnjo z istimi sredstvi kakor lani, ki prav tako niso bila ravno ugodna. Trenutno razpolagajo z okoli 11 milijonov dinarjev kredita. Zaradi tega so zašli v izredne težave in če so hoteli v juniju in juliju Zbor proizvajalcev je imel cer z Ivanom Marcem in Me- izplačati zaslužke delavcem, so na programu točko več kot o- todom Rotarjem. fe morali poslužiti takih oblik krajni zbor. Spremenil je se- Ostalih 6 točk ki so bile J? sov Pravzaprav nedopustne. tudi glasovali o predračunu dohodkov in izdatkov okrajnega ljudskega odbora za dobo september - december 1955. Soglasno so izglasovali predlog, ki predvideva do konca položajnih dodatkov uslužbencev okrajnega ljudskega odbora in prav tako sklep o povračilu prevoznih stroškov u-službencem OLO. Ob .koncu so sprejeli tudi pravila „Urad-nega vestnika" okraja Kranj. Seja Zbora proizvajalcev Sn?ihCeVnhrinQSh ihfrikkih stavo odborniških komisij. Na enake kot na seji okrajnega Vprašanje izplačila zaslužkov jsnjih občinskih ljudskih ..---- • zbora, je zbor proizvajalcev f av^st in september pa je sprejel brez posebnih razprav. nerešeno. nie po sebi bistveno spreme- smisel največje povojne reor-nile gospodarsko in družbeno ganizacije naše državne ure-življenje v občini. Komune se ditve. Zaradi obstoja! močnih bodo razvijale in se bodo gospodarsko krepile, hkrati s gospodarsko - družbenih samoupravnih enot — komun se krepitvijo našega celotnega bo izmenjala struktura vsega jugoslovanskega gospodarstva. Zato so napačne in zlonamerne govorice, da pomeni uvajanje novega komunalnega sistema razbijanje naše državne in gospodraske enotnosti. Zato so tudi zgrešeni računi tistih, ki so mislili, da pomeni organizacija novih občinskih skupnosti, rahlanje obveznosti do jugoslovanske skupnosti. Taki računarji so presojali koristi nove komunalne oreditve samo s stališča dinarja. Zato so se pri razpravah o komunah pojavili različni lokalizmi, ki so tudi na našega državnega sistema do najvišjih predstavniških teles. Ker, če je komuna, kakršno si zamišljamo, osnova vsega političnega sistema in če zares postane najvišja šola socialističnega demokratizma, potem bo nedvomno prav v njej vzniklo jedro vseh. torej tudi najvišjih družbenih organov. S 1. septembrom prihajamo v fazo, ki jo brez pretiravanja lahko imenujemo za eno najznačajnejših etap v razvo ju naše socialistične demokra cije. odborih je bilo 308, medtem zadnji seji, ko so imenovali ko sedaj znaša njih število komisije; mandatno imunitet-362. Na osnovi teh številk bo no> komisijo za vprašanja de-v novem okrajnem ljudskem lavskega upravljanja in za odboru in v občinskih ljud- predpise, so nekatere odbor-skih odborih zaposleno skupno nike volili v več ,teh komisij. 613 uslužbencev, medtem ko Zato so na tej seji razrešili jih je bilo doslej 605. Franceta Arha iz mandatno Govorice o tem, da bo novi imuni*etne komisije in name-komunalni sistem terjal znat- sto nieša lzvohli Ivana Peno višje izdatke za državno *f^ja. Tudi v komsiji za upravo, so torej neosnovane, ZMANJŠATI PROIZVODNJO IN ODPUSTITI DELAVCE — ALI? Pred zaključkom seje se je priglasil k besedi odbornik Zumer iz podjetja „Niko" v Železnikih. Predlagal je, da naj bi zbor proizvajalcev raz-vprašanja delavskega uprav- pravljal več itudi o problemih si ne znajo pojasniti Ž 11 mi-ljanja so razrešili tov. Arha v podjetjih in ne samo o raz- lijoni ne morejo rešiti vsesa so pred dejstvom, da V prvem polletju so dosegli za 49,6% večjo proizvodnjo kakor lani v istem času in ker so imeli pri tem za 20 milijonov dinarjev več dobička kot so ga planirali — cene so znižali za 10% — morajo poravnati tudi toliko večjo obveznost do skupnosti in plačati dolgove. Kako in s čim ker se bo število uslužbencev na Gorenjskem povečalo le za in namesto njega izvolili An- nih tehničnih in organizacij- Zato osem tona Kunčiča. Ker so v ko misijo za predpise zadnjič iz volili Mirka Zupana, ki je pa je značilen za skoraj vsa meni le sistematizacijo'delov- Pravzaprav član okrajnega podjetja. To so predvsem te-nih mest, medtem ko dejansko zbora- s0 namesto n^eea zv0" }ave< k* Jm ima3° z Narodno primanjkuje okrajnemu ljud- 'Mirka Knifica. Omenjeno banko z najemanjem obrat-"rkemu odboru in občinskim k°misii° so dopolnili Dejansko stanje pa je tako: število 613 uslužbencev, po- se ljudskim odborom še okoli 70 uslužbencev, da bi bila vsa delovna mesta primerno zasedena. Doslej še ne vedo, kje bo moč te ljudi dobiti. V razpravi k tej točki dnev- dvema novima članoma in si- Povedal je, da je njih pod- sidh vprašanjih. Navedel je zmanjšajo proizvodnjo in' od-problem lastnega podjetja, ki pustijo nekaj delavcev. Zbor proizvajalcev je sklenil priporočiti gospodarskemu svetu, da prouči ta vprašanja za vsa podjetja in pod vzame primerne korake za ureditev teh odnos v z Narodno banko. banko z z nih kreditov. Skupna teja Okrajnega ljudskega odbora Po ločenih sejah obeh zbo- nega reda se je oglasil odbor- rov je bila v zgornji dvorani nik Cene Beznik in izrazil po- Sind. doma tretja skupna se- misleke glede na število de- Ja obeh zborov Okraj, ljud- lovnih mest v posameznih taj- skega odbora v Kranju, ništvih oziroma upravah. De- Ker so biie storjene ob zad- Ivan Košir, dosedanji sodnik bil imenovan Bogomir Deu; za prekrške OLO Kranj. Iz- tajništva za gospodarstvo Vid volili so tudi komisijo za Pogačnik; tajništva za prosve-davčne pritožbe, okrajne raz- to in kulturo Janez Grum; lastitvene komisije, komisije tajništva za zdravstvo in so-za revizijo glavnih projektov cialno politiko Janez Ogore- jal je, da se mu zdi preveč njem zasedanju ob priliki v o- in komisije za uslužbenska lec ter tajništva za notranje uslužbencev v tajništvu za litev članov svetov in komisij vprašanja. zadeve Janez Skrabar. Razen zdravstvo, upravi za gozdar- nekatere tehnične napake, so Ob koncu so odborniki OLO tega so imenovali tudi šefe stvo in finančni inšpekciji. iin morali na današnjem za- imenovali tudi vodilne usluž- uradov in uprav OLO. inšpek- Predsednik OLO Košmelj je sedanJu korigirati. bence. torje, ter izvolili za direktorja na te pomisleke odgovoril da V svet za gospodarstvo so ^a načelnika tajništva za Zavoda za planiranje Joieta ' in proračun so ta delovna mesta šele pred- izvolili le 11 članov namesto videna za začetno uspešno po- 12. Ker pa je bil član sveta slovanje okrajnega ljudskega Franc Puhar imenovan za še- odbora ter da bi bilo dobro in fa uprave za gozdarstvo, so pametno tajništvo za zdrav- morali odborniki tudi na nje- stvo in finančno inšpekcijo še govo mesto izvoliti novega okrepiti z nekaterimi strokov- člana sveta. Tako sta bila iz- no sposobnimi uslužbenci, ne voljena nova člana sveta za pa njih število še zmanjševati, gospodarstvo MIlan LempelJ Odborniki so nato v celoti in Pavel Tolar. V svet za šol- izglasovali predlog odloka. stvo Je bil naknadno izvoljen V nadaljevanju razprave so še Jože Vari. občo upravo je Dolenca. Na Koroški Beli bodo proslavili krajevni praznik Čilska gosta v Kranju Na preu/ečer 14-letnice u- njej pa bo sledila v dvorani smrtitve prvih talcev na Kor. §0le na Kor. Beli akademija Poročevalec komisije za vo- Beli bo organiziral krajevni v počastitev krajevnega oraz- podrobna po- Generalni sekretar Narodne socialistične stranke H Ci- V sredo dopoldne sta obi- teh problemih skala Kranj visoka gosta iz jasnlla. Cilea in sicer generalni sekretar Narodne socialistične v nadvse prijateljskem vzduš- upravljanje v Železarni in Partije Cilea g. Aniceto Rodri- ju, je visokim gostom na čast drugih podjetjih, predvsem «oez in sekretar za mednarod- priredil v prostorih hotela pa so ga zanimale zdravstvene zveze te partije Oscar „Evropa" svečano kosilo pred- ne ustanove. Z izjavami o VVaiss. sednik ljudskega odbora Vin- njih problematiki sta bila go-Najprej so obiskali tovarno ko Hafner. Razen omenjenih sta zelo zadovoljna. Razgovor *a elektrotehniko in finome- gostov sta se udeležila kosila je potekal v nadvse prisrčnem kaniko „Iskra" v Kranju, kjer tndi direktor tovarne „Iskra" in najlepšem razpoloženju, so se precej časa zadržali v Silvo Hrast in predsednik UO Anton Seljak. Med kosilom so nadaljevali razpravo o komunah, razgovor pa so popestrile anekdote iz partizanskega življenja iz časa narodnoosvobodilne borbe. Okoli 4. ure popoldne so se gostje odpeljali na Jesenice. V zgornjih prostorih Kazine jih je pozdravil glavni direktor Železarne Jesenice Milan Kristan, podpredsednik jeseniške občine Viktor Brum, sekretar komunskega komiteja ^žali več kot tri ure. Nadvse ZKS Bogdan Knaflič, predsed-**Vo so se zanimali za novi nik delavskega sveta Anton komunalni sistem in njegovo Pintar ter zastopniki upravne- predstavniki političnih orga funkcionranje ter zahtevali o ga odbora. nizacij v vasi. položili ob spo litve in imenovanja pa je že odboT ZB Javornik na predhodno opozorilo odbornika Kocjančiča predlagal zamenjavo za dosedanjega člana Sveta za notranje zadeve Ivana Robiča, odbornika zbo- nika. Na akademiii bodo na- Koroška Bela^r-K°b SSSŠS^ Teh ^"ali odsewTawrnište"sv^ množičnih organizacij — kra- razgovoru s predstavniki delavskega samoupravljanja In se zanimali za funkcioniranje organov delavskega upravljanja. Po obisku v „Iskri" je visoka gosta, v katerem spremstvu je bil tudi član Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije dr. Jože Potrč, sprejel predsednik občinskega ljudskega odbora v Kranju Vinko Hafner. V razgovoru z gostiteljem so se visoki gostje za Po razgovoru ki je potekal lea se je zanimal za delavsko ra proizvajalcev OLO, zaradi tega ker je več kot dve leti aktivno sodeloval v nemški vojski. Na njegovo mesto je bil izvoljen Valentin Marinko, direktor tovarne „Veriga" v Lescah. Odborniki so volili tudi disciplinsko sodišče, ter izvolili sodnika za prekrške OLO A. U. Kranj. Sodnik, za prekrške bo V poeaatiter vaikega pravnika 90 položili na spomenik padlih borcev in talcev vence jevni praznile Zvečer bo zbirališče pred spomenikom na Javomiku, od koder bo odhod na pokopališče. Na grobovih talcev bo žalna komemoracija, bode in pevski zbor upokojencev z Javornika. V počastitev krajevnega praznika bodo razvili na akademiji javorniški upokojenci svoj prapor. Pred spomenikom padlih menik vence ter imeli lepo borcev in talcev na Blejski proslavo. Član vaškega odbora SZDL tovariš Jeršin je v Dobravi je bila v • nedeljo skromna svečanost. V spomin na številne žrtve in druge dogodke iz dni NOB, praznujejo ta dan vaščani svoj praznik. Letos so med drugim, svojem govoru orisal razvoj upora in delo aktivistov na Blejski Dobravi. Program proslave so obogatili s svojim nastopom tudi pevci, tamburaški zbor in recitatori. V Ui stevdki: Zunanje politični komentar (stran 2) Na 3. strani berite mnenja predsednikov novih občinskih ljudskih odborov ob uveljavitvi komunalnega sistema Obrazi ^in pojavi (stran 4) Z obiska pri kranjskih puškarjih (stran 5) • O tem in o vseh ostalih najvažnejših dogodkih preteklega tedna, berite v današnji številki | .j 310131232300014801313048312301535332313048323101 TEDEN DNI PO SVETU Ves pretekli teden so se čutili v svetovnem tisku močni odmevi na predlog ameriškega zunanjega ministra Dullesa o pomeritvi na Srednjem vzhodu — med Izraelom in arabskimi državami — ter o ureditvi problema palestinskih beguncev. Dulles je predlagal, da bi s pomočjo neutralne mednarodne komisije trdneje določili meje med Izraelom in sosednjimi državami, prizadete države pa bi morale dati določena poroštva za spoštovanje teh meja in za mir in varnost na njih. Izraelska vlada je dolgo proučevala ameriško izjavo in se v načelu nekako strinja z njo; manj soglasja pa je naletela pri libanonski, iraški in egiptovski vladi. Vprašanje usode otoka Ciper, ki je ena najvažnejših strateških točk v Sredozemlju, je že dalj časa v ospredju svetovnih dogodkov. Otok, ki ima večinoma prebivalstvo grškega porekla in večjo manjšino (18°/o) turškega prebivalstva, je vsa leta od prve svetovne vojne pod britansko upravo. Zadnja leta pa se je čutilo na njem vedno močnejše nacionalistično gibanje za priključitev k Grčiji. 30. avgusta je bila v Londonu prva delovna seja grško - turško - britanske konference o Cipru in o-brambi vzhodnega Sredozemlja. Na seji, na kateri so najprej sklenili da bo stalni predsednik konference britanski zunanji minister Macmillan Os tem sklepom je bil dosežen ponovni uspeh britanske diplomacije, ki se ji je na ta način posrečilo postati nekakšen razsodnik in posredovalec med ekstremi-stičnimi stališči Grčije in Turčije), so šefi delegacij razložili svoja stališča o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Poročajo, da zastopa Velika Britanija predlog o ustanovitvi nekakšne o-brambne skupnosti, v kateri bi bile pod okriljem Atlantskega pakta Velika Britanija, Grčija in Turčija. Tako bi bile lahko grške in turške čete razmeščene na Cipru pod skupnim poveljstvom. Velika Britanija pa je pripravljena dati prebivalstvu Cipra široko avtonomijo v okviru nove liberalne ustave. Vprašanje samooprcde-litve prebivalstva za priključitev Grčiji ali za avtonomijo naj bi proučevali šele kasneje. Po razgovorih francoskih državnikov z maroškimi nacionalističnimi voditelii v Aix-les-Bainsu (o čemer smo že poročali) je bila te dni posebna seja francoske vlade posvečena maroškemu vprašanju. Na seji so »sprejeli sklep o ustanovitvi nove predstavniško vlade v Maroku, v kateri bodo zastopane vse stranke, tudi nacionalistične. Neposredne posledice te seje so tudi: odstop guvernerja Grandvala, odstranitev sultana Bon Arafa z maroškega prestola, imenovanje De la Tura za novega generalnega rezidenta Maroka in napovedi o premestitvi pregnanega sultana Ben Jusufa iz Madagaskarja v Pariz. Razmeroma hladen sprejem (ki ga je nedvomno povzročila nihajoča japonska politika med Ameriko in LR Kitajsko) je doživel v Ameriki japonski zunanji minister Šigemicu. ki se te dni mudi v Washing-tonu. Imel je že nekaj razgovorov z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom, predvsem splošnih političnih n^oblemih in o položaju na Daljnem vzhodu. Družbeno življenje v domžalski komnni bo treba pživeti Ifliii je i družbenih orpiii Minulo nedeljo (28. t. m.) je bila v zadružnem domu na Viru prva skupna konferenca komunistov iz območja nove domžalske komune, kjer so predvsem razpravljali o problemih Zveze komunistov in o vlogi komunistov v novi občini. Udeležilo se jo je nad 200 komunistov. Tov. Zdravko Troha, sekretar komunskega komiteja ZK Domžale, je v svojem obširnem poročilu nakazal precej perečih problemov, ki nastajajo v osnovnih partijskih organizacijah na terenu ter obravnaval delo samih komunistov. Iz tega poročila posnemamo, da je v območju komune Domžale 430 komunistov, ki so prerado dogaja, da so nekateri komunisti z raznimi funkcijami preobremenjeni, na drugi strani pa je več takih komunistov, ki se branijo vsakega dela. Na območju občine je še precej partijskih organizacij, ki se v glavnem ukvarjajo z reševanjem raznih medsebojnih osebnih sporov in z drugimi podobnimi nepomembni- Pogled na Domžale z ^raka vključeni v 23 osnovnih organizacijah. Od tega je 10 organizacij v podjetjih. Tov. Troha je ugotovil, da je delo komunistov zelo pomanjkljivo, kar se predvsem odraža v osnovnih organizacijah v oddaljenejših krajih občine. Tej nedelavnosti so predvsem krivi komunisti, ki se z raznimi neutemeljenimi in izmišljenimi izgovori branijo vsakega dela. Precej komunistov je takih, ki menijo, da svojo partijsko dolžnost izpolnjujejo že s tem, če se redno udeležujejo sestankov i svojih osnovnih organizacij in če plačujejo članarino. To pa je že v osnovi zgrešeno. Komunist je v svojo osnovno organizacijo vključen predvsem zato, da od nje prejema navodila za njegovo delo na terenu in da njej odgovarja za svoje delo. In ravno zaradi tega se vse mi zadevami, medtem ko gredo resni problemi večkrat mimo njih. Zato takim partijskim organizacijam niso poznani vsi problemi kraja. Komunisti, vključeni v partijske organizacije v podjetjih, se zelo radi „zabijejo" za tovarniške zidove in se za probleme terena večinoma sploh ne zmenijo. In ravno komunisti v podjetjih bi lahko s svojimi izkušnjami terenu najbolj koristili. V nekaterih partijskih organizacijah se znaidejo ljudje, ki celo zagovarjajo gospodarski kriminal, namesto da bi ga uničevati. Nadalje je precej takih komunistov, ki so .se cerkveno poročili ali se kako drugače udeležujejo cerkvenih obredov. Pri nekaterih partijskih organizacijah pa se je pokazala težnja, da bi se tiste, ki so bili iz Zveze komu- nistov izključeni zaradi odobravanja informbiroirvske resolucije, ponovno sprejelo. Več partijskih organizacij se v svojem delu prav ne znajde in čaka direktiv „od zgoraj". Niso samostojne v svojem delu in niso seznanjene s problemi njihovega kraja. Vendar pa jim pravega dela ne bo zmanjkalo, če se bodo zanimale za delo in probleme družbenih organizacij na terenu, kajti mesto komunista je ravno v teh organizacijah, pa naj si bodo političnega, športnega ali kulturnega značaja. Nekateri komunisti preveč radi kritizirajo, namesto da bi sami nekje konkretno delali. In ravno zaradi tega je družbeno in kulturno delo v Domžalah in okolici precej zamrlo. Najti bo treba način, da se to stanje zboljša, saj je za to dovolj pogojev. Tudi same nartijske organizacije na terenu bo treba poživiti, ker nekatere že po več mesecev nf-*> imele nobenega sestanka. Nadalje se je tov. Troha dotaknil dela komunistov v DPD „Svoboda". Ugotovil je, da bi moralo biti kulturno življenje v Domžalah, kot središču ene najmočnejših komun v okraju Luibliana. d°io tamkajšnje ..Svobode" mnogo plodnejše, kot pa je. Tudi tu so krivci nekateri komunisti, ki imajo smisel za kulturno delo. pa se ga vendar brez opravičljivih vzrokov otepajo. Redki tovariši, ki se na vse načine prizadevajo za dvig domžalske „Svobode" vsemu temu niso kos. Tov. Troha je v svojem poročilu omenil še vrsto podobnih nepravilnosti, ki hromijo in zavirajo razvoj politčnega, družbenega in kulturnega življenja v Domžalah in okolici. Res, da se je v svojem poročilu nekaterih problemov le dotaknil, vendar pa bi jih morali navzoči komunisti obširneje obravnavati med razpravo. Toda v razpravi so diskutanti nakazane probleme prezrli, razpravljali so v glavnem le o tistih, ki jih je obravnaval že tov. Troha. Heroju Andreja Zvano-Borisa se odkrili spominsko ploščo Občani Gorij so lepo proslavili občinski praznik V Gorjah pri Bledu so tudi letos lepo proslavili svoj občinski praznik. Te dni je minilo 14 let, odkar so v Sp. Gorjah gestapovci ustrelili prvih pet talcev. Dnevi v avgustu pa jih vežejo še na druge spomine iz začetkov upora proti okupatorju. Zato so že pred leti sklenili praznovati 28. avgust kot svoj praznik. Tudi letos so pripravili obširen program in vrsto prireditev, s katerimi so začeli praznovati že v nedeljo, 21. avgusta. Naslednje dni so imeli še šahovski dvoboj š šahisti z Bleda. Pretekli četrtek zvečer pa je godbena sekcija DPD „Svoboda" priredila prvi samostojni mandolinski koncert, ki je povsem uspel. Prireditve se je udeležilo večje število prebivalcev in so z navdušenjem pozdravili mlade mandoliniste. Saj je bil to prvi koncert mladih igralcev. Koncert je vodil zborovodja France Kogoj, ki je hkrati tudi predsednik DPD „Svoboda" in eden najdelavnejših članov društva. S komemoracijami, ki so jih imeli v soboto zvečer, so se spomnili vseh žrtev za o- 199 novih delavcev Se je las. da se prijavite Kakor smo že pisali, so v letošnjem prvem polletju na Gorenjskem zaposlili nekaj nad dva tisoč delavcev več, kikor je Lilo zaposlenih v ,nt-tekle.v Irtu. Po podatkih Iri smo jih dobili v jeseniški Železarni, pa jim še vedno primanjkuje aelovne sile, prec-viim r.o aprcffH Goneralna skunščina. Mi limo. da bi tudi pri delu V°a, komisiie obveljala stara poslovica: slab začetek — " ber konec. S. m 326742 7592 Komune so Namesto 35 dosedanjih -11 novih občinskih odborov na Gorenjskem PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CERKLJE Predvčerajšnjim je začel veljati nov komunalni sistem- ' 2: _______»_ ■ Skoraj 1500 novih občinskih ljudskih odborov, kolikor jih Jane* MoCDlk: JJaJOflC, Kl R8S CaKSIB RS flOSPOđarSKeill je v Jugoslaviji, je začelo z delom. Ob tej priložnosti smo nnlill IMCll ftiaillflO" se obrnili na vse predsednike novih občinskih odborov na JJUJJU lllijU lllUflllli? Gorenjskem in jih zaprosili, naj posredujejo našim bralcem ^ občinski lju istočasno ureditev ble^ Alojz Logar: PREDSEDNIK NOVE OBČINE V BOHINJU »Preskrbeti bomo morali za zaposlitev 208-300 lindiM mi nam grozečo nevarnost bo nujno v najkrajšem času odpraviti, saj bi eventualna epi- to ze delo kmetijskih zadrug, način dose^ fe večje šteyilo vendar ne zeli novi odbor v noyih obrtnih deiavnic in ta tem vprašanju stati ob stra- ko reprečiti raznim šušmar ni. Prizadeval si bo z vsemi . nestrokovno in nekvali- £",7? T±*n "^^Tb, ~* agrotehničnimi ukrepi poma- J . , , demija lahko povzročila o- gati, posredno ali neposredno, gromno škodo tem vasem in slehernemu, ki se bavi s kme- Dograditi bo treba stano- bi bila s tem ogrožena tudi tijstvom. Prav tako važna na- vanjski blok v Cerkljah in s vsa okolica, loga je pospeševanje in iz- tem omejiti stanovanjsko sti- Prav posebno odločno pa boljšanje živinoreje. Ta se je sko, ki je res pereča. Vsako- bomo morali nastopiti, da se šina na kmetovalca je izredno poseDno v zadnjem času pre- dnevno se dogaja, da moramo reši že nekaj let pereč pro- majhna. Zato si bomo morali cej izboljšaj vendar še ne v odklanjati ljudi, ali pa jih blem: oprema transformator- poiskati izhod v razvoju živi- zadovoljivi meri. Urejevanje prekomerno utesnjevati, ker ia v Poženku. Vaščani so ga noreje, reji plemenske živine pa§ni^OVi izboljšava • travni- nimamo potrebnih stanovanj, že pred leti postavili ob ob- in_ predvsern predelavi mleka kov peskanje istih in izbira Posebno je pereč ta problem ljubi, da jim ga bo „DES" v Kranju opremil. To pa se ni PREDSEDNIK JESENIŠKE KOMUNE itd. Tu so podane tudi osnove za zvišanje dohodka v kmetijstvu. Predelavo mleka pa bo treba prilagoditi potrebam tržišča — morda s konzerviranjem mleka in podobno. Razen teh problemov so še vprašanja turizma. Bohinj ima pravzaprav izredno ugoden položaj za razvoj te veje gospodarstva. Morali pa bomo Imamo vprašanja, ki so za nekoliko preusmeriti tudi na nas zelo važna. Naše gospo- krepitev zimskega turizma, darstvo je še slabo razvito. Seveda bo tu treba nekaj in-Moramo pa ga tudi razširiti, vesticij, ker brez teh ne bo-predvsem pa kmetijstvo ozi- mo dosegli sodobnega turiz-roma živinorejo. Prav tako je ma. za nas pomemben turizem, s tem pa nisem nakazal predelava lesa in podobno, vseh nalog in problemov, ki Najti bomo morali tudi pogo- tarejo našo občino. Vprašanje je, da bomo lahko zaposlili družbenega standarda je vpra-okoli 200 do 300 ljudi. Seveda sanje zase. Tu imamo proble-je še vprašanje, kakšno in- me s stanovanji, vodo. cest-dustrijo naj bi v Bohinju raz- nim omrežjem. V Bohinjski vijali. Ker je bilo v Bohinju Bistrici je okoli 1300 ljudi, ki nekako rojstvo železarstva na so skoraj brez tekoče pitne vo-Gorenjskem, nekateri menijo, de. V zvezi z razvojem potu-da bi vzpostavili kovinsko in- jočega turizma je poseben dustrijo. Prebivalci naše ob- problem cestna zveza z Ble-čine so tako rekoč stalno po- dom. Ze v letošnjem letu se vezani s kovinsko stroko, ima- je pokazala ta cesta kot ne-jo pa še tudi nekaj tridicij iz zadostna. Bile so številne ne-železarstva. Zato bo moral sreče. Kakor pričakujemo, pa utrditev organov ljudsksga ljudski odbor iti v to smer. bo v prihodnjem letu ta pro- odbora. Tu mislim predvsem Res je, da imamo možnost met še večji — že letos je bi- svete in stalne odborniške še razviti predelavo lesa, ven- lo dnevno 200 do 400 avtomo- komisije. Ce bomo to dosegli, dar vse to ne bo odločilnega bilov v Bohinju — zato bo bo tudi delo ljudskega odbo-Pomena za gospodarski raz- tudi nevarnost prometa več- ra lažje. Posebno bomo mo-voj. V zvezi s kmetijstvom bo ja. To pa je seveda problem rali skrbeti za izvajanj.? druž-nujno potrebno urediti pašni- ki se ne tiče samo nas am- benega plana, da ga bomo štvo. V Bohinju kmetovalci ne pak širše skupnosti in ga bo- pravočasno izpolnili, ker le ta-morejo živeti od poljskih pri- mo morali tudi s takega ob- ko nam bodo dani pcgoji za delkov. Povprečna orna povr- zorja reševati. nadaljnje delo. Važno 32 tu- Vinko Hafner: Maks Dolinar: JRaZŠllill bOfflO našo Eospidarsho politiko' =kega jezera, asanacija blej- zgodilo do danes in še vedno samuje sredi polja prazna hišica, vaščani nekaterih vasi pa ne morejo delati s stroji, ker je napetost, ki jo daje stari transformator občutno prenizka. Res bi bil že čas, da tisti, ki so obljubo dali to tudi iz-di. da bomo organizirali dobre pinijo. krajevne odbore. No, in če Naloge, ki nas čakajo na go- _ bomo vse to dosegli, je uspeh spodarskem polju niso majh- skega jezera, ureditev zemlji-zajamcen. ne. Tega se zavedamo vsi in ških vprašanj, skratka kata- Novo za Jesenice oziroma zato z zaupanjem gledamo v stra privatnih in državnih za naš ljudski odbor pa je, da bodočnost. zemljišč, v bodoče ne bomo smeli več gledati samo ozko Jesenic in še te bolj skozi Železarno, ampak da bomo morali našo gospodarsko politiko razširiti. I-meli bomo nova področja dela, o katerih doslej skoraj ni bilo govora, mislim predvsem na turizem, planšarstvo, kmetijstvo, živinorejo itd. PREDSEDNIK RADOVLJIŠKE KOMUNE Jakob Eržen: -Izboljšati bo treba gostinstvo in turizem Naša neposredna naloga je. Sprva bo težko. Nimamo še dar še niso začeli delati. Na rešenega vprašanja kadra, ra- čelu Sveta za gospodarstvo je V zvezi s tem že priprav- zen tega imamo tudi nekaj direktor leske Tovarne verig ljamo ustanovitev nekakšne- novih ljudi, ki še niso delali tovariš Valentin Marinko, ga turističnega podjetja, ki bo v državni upravi. Manjka nam Sveta za komunalne zadeve skrbelo za uspešen razvoj tu- še tudi načelnik za gospodar- Lenart Petrač. direktor „Pla-rizma. stvo. Svete smo izvolili, ven- mena" iz Krope, za skrbstvo Jože Plber, za zdravstvo Cve-UftMft i_m._^:s^ to Pezdič, za ljudsko prosve- ^ffOVa lOKaClja to Janez Marinček in za šol- Cveto K obal: PREDSEDNIK LOŠKE KOMUNE industrije" stvo Ludvig Šmitek. PREDSEDNIK KRANJSKE KOMUNE „Za izboljšanje življenskega položaja delovnega človeka" pa je tov. Hafner odgovoril: gati bo treba sorazmerno več sredstev v razvoj obrti, gostinstva in trgovine, ki zdaj Glede na izredno prostra- znatno zaostajajo za razvo- noet komune bo to nekako te- jem industrije; v sodelovanju žavna naloga. Predvsem bomo z zadružnimi organizacijami skrbeli za to. da bodo držav- bomo nadaljevali pospešiva- ljani čim bolje obveščeni o nje kmetijstva, kot važnega vsem delu občinskega odbora, gospodarskega činitelja v ob- čim pogosteje bomo skliceva- teh h zbore volivcev kot osnovno občine oziroma komune je do- cjlj obliko povezave državljanov; kaj drugačna od strukture Struktura današnje čini. Opravljanje vseh nalog pa mora imeti za izboljšanje življenjskega ložaja delovnega človeka. Osnovne naloge, ki jih bomo še v tem letu morali re-Ena važnih nalog je nova sevati so predvsem: adaptaci-lokacija loške industrije. Na Ja občinskega doma, popravilo Trati bo zrasel nov lesno pre- ™S},U' J.av?e Taz" , , , . , , . , _ . H svtetljave itdl. Občinski dom delovalni kombinat, ki so mu bomo zaceli adaptirati že v bili prvi temelji dani z zdru- ponedeljek. Zgradbo bomo žitvijo podjetij LIP — Trata dvignili za eno nadstropje in in Jelovica. S premestitvijo s tem Prid°bm potrebne pro-— . . store. Inštalacija in druge in spojitvijo Tovarne furnir- „^„^„^ _x - \ , s ^ naprave so ze tako urejene, ja v Bodovljah pa se bo še da bodo stroški adaptacije razširil. Novi odbor ima v na- minimalni in sicer 3 mili-črtu tudi osredotočenje elek- J°ne dnarjev,. Prav tako in tro - kovinske industrije na I^SSJ*6 P°"»embna in- J vesticija je popravno mostu Trati. Hkrati s premestitvijo na Lancovo. Most je skoraj tovrstne industrije bi se tudi neuporaben in ga moramo povečali njih obrati. S tem bi pred zimo Popraviti. Stroški 1 "i j , ... za popravilo bodo znesli okoli bila dana možnost zaposlitve 10 dJnariev; To°K™ tehničnega kadra, ki se mora sen bomo začeli urejevati tudi sedaj zaposlovati izven Loke, javno razsvetljavo Radovlji-loške predvsem v Kranju. ca—Lesce, ter še nekatere druge stvari. Odbor pa se ne prizadeva po _ letošnjo jesen bomo na zborih bivše mestne občine. S priteg-volivcev izvolili krajevne od- nitvijo okoliških krneč, pod samo za razširitvijo teh dveh panog industrije, ampak stre- Prav gotovo, bo imel ljudski odbor dosti dela z osta- vonveev izvoiui Krajevne oa- nitvrjo okoliških kmec. pod- — "----VJ , T ", " limi vprašanji še nos-bno 7 bore in jih vpeljali v delo; u- ročij, zlasti občine Zminec, je mi za tem> da bl blla loSka ozirom na nisfrntt redili bomo krajevne urade dobilo gospodarstvo močan po- industrija čim bolj pestra in j ht k°^P°aa-- na vseh sedežih dosedanjih udarek na kmetijstvu. Zaradi zastopana s čim številnejšimi ^a nase Na drugo vprašanje: Kako mislite organizirati občin. Sele Izkušnje pa nam tega bo moral novi občinski panogami. S tem bi bila zago- rD DOmo P°svetili turizmu čim bolj demokratično u- bodo pokazale, kako se bodo ljudski odbor precej prispeva- tovljena stabilnost celotnega in gostinstvu, ki je na našem pravljanje komune in ka- te oblike sodelovanja z dr- ti k vsklajevanju razvoja in gospodarstva občine, ko obdržati neposredne žavljani obnesle in kako naj pravilnem sorazmerju med stike s prebivalstvom? — jih dalje razvijamo. industrijo in kmetijstvom. iTan Trojar: povečali skrb u kmetijstvo - Da bi se uspešno reševale vse druge pereče naloge, bo predvsem potrebno učvrstiti neposredno povezanost občin-tkega ljudskega odbora in njegovih organov z neposrednimi proizvajalci v industriji, kmetijstvu in obrti, oziroma z njegovimi predstavniki v delavskih svetih, kmetijskih zadrugah in zbornicah. Samo z njihovo zainteresiranostjo in pedporo bo mogoče odpraviti množico pc, Problemov in hkrati razvijati občino v resnično gotpodar-|fco in družbeno skupnost. Dalje bomo morali z vsakoletnimi investicijami pOCtoponVI okladiti sedanje nesorazm r-j° gospodarskega razvoja ob- PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ŽELEZNIKI področju še precej zanemarjeno. V zvezi s tem nameravamo v Radovljici v „Triglavu" odpreti ljudsko restavracijo, kjer naj bi uslužbenci in delavci dobili ceneno pre- podietji, t. j. „Niko" v Želez- Opraviti bo treba elektrifi- nikih in LIP CeŠnjica. S to kaciio v hribovskih vaseh razširitvijo bo dana možnost, , „ _ da se zaposli več delovne si- «MartinJ vrh. Davca, Danje, le, ki jo je v komuni Želez- Ravne, Torka in Zabrdo). Tre- niki še vedno dovolj nezapo- ba bo pričeti z gradnjo vodo- s*ene- voda Železniki, Cešnjica in V kmetijstvu: dvig živino- Selca. Dograditi šolo v Draž- reje, čiščenje in urejevanje gošah in dograditi stanovanj- pašnikov, pospeševanje sad- ^ poslopja v Železnikih in jarstva, preusmeritev pridelovanja žitaric na pridelovanje krmskih rastlin. V višjih predelih dvig ovčereje z izboljšanjem pasme. Pospeševanje gospodarstva Na gospodarskem področju je na področju naše občine .e kot naša prva naloga raz- več kot 12.000 ha gozdov, ki fine z njen,, "komunalno in širitev in dograditev novih bi dobro urejeni prinašali ve- stanovanjsko unditvijo; vla- prostorov za naši največji like dohodke. s čiščenjem in pogozdovanjem čakajo novi ljudski odbor. O-ter gradnjo gozdnih poti, ker menim naj še. da se bodo s Z izgradnjo nekaterih ob jektov, ki bodo služili kmetij stvu (n. pr. skladišče semen skega krompirja, mesno pre detevalna industrija) pa sku šajo dati tudi poljedelstvu in hrano. Seveda bodo morala živinoreji krepke temelje za prispevati svoj delež tudi pod-razvoj. jetja in komuna." Velik problem za loško ob- , . činstvo predstavlja rešitev Prav tako bomo imf-h dostl cestnih zvez in prometa na dela tudi s podjetji. Vedeti sploh. Z asfaltiranjem ceste moramo namreč, da je bilo Trata - Skofja Loka je bil ta na področju bivšega okraine-problem deloma rešen, treDa _ ,. , , _ ' . bo rešiti še tranzitni promet ga ^'"dskega odbora 15 mdu-skozi mesto v obe dolini in atrijskih podjetij, od katerih pa zgraditi novo asfaltirano sedaj odpade v našo komuno cesto od Trate do Meje (bc- 10 večina teh podjetij ima Sori v Dolenji vasi, nadaljeva- tonska cesta Ljublj—Kranj). >. ,. m .___. •' ' ., , , _____vTT?:. ... j večje ah man se mveslK-v^ke ti z pradnjo ceste Jamnik— Med komunalnimi deli je ' . AT '. . . najvažnejša obnova električ- gradnje. Nadalje nastaiajo pri nega omrežja (ki je najstarei- njih vprašanja plačila obvez-še v Sloveniji — postavljeno nosti in drugi problemi, o če-že leta 1894) in zgraditev no- mer ysem 5o moral voditi ra-ve transformatorske postaje. Dalje preureditev upravnega poslopja ObLO. zgraditev kopališča ob Sori. ureditev starega dela mesta itd Selcih. Zgraditi nov jez na Dra/.goše itd. To so nekatere naloge, ki pomočjo višjih organov pričele priprave za eksploatacijo mangana v Vancovcu. čuna naš ljudski odbor. (Nadaljevanje na 4. strani, 1. in 2. stolpec) GLAS GOW*\ TNKF. -> Od petka do petka S polletne konference sindikata Železarne Jesenice Novi komunalni sistem deluje Spet dve Z včerajšnjim dnem je začel funkcionirati novi komunalni sistem v naši državi in ljudski odbori občin in okrajev bodo začeli poslovati. Veliko delo je zaključeno, saj je bil komunalni sistem več kot dve leti v središču pozornosti vsega našega družabnega in političnega doživljanja. Vso razpravo in delo v zvezi z novo ureditvijo občin in okrajev smo že takoj v začetku razumeli kot eno najbistvenejših nalog v nadaljnjem razvoju naše socialistične demokracije in socialističnih družbenih odnosov. Kot vse izgleda so bile priprave za prehod na novo komunalno ureditev končane v vseh krajih države pravočasno in razmeroma dobro. Tudi zakonski osnutki in pravni predpisi ter organizacijski akti so bili pravočasno izdani tako v zveznem, kot republiškem merilu. Nove ljudske odbore občin in okrajev pa čakajo v sedanjem trenutku precej obsežne in pomembne naloge. Ti začasni ljudski odbori bodo opravljali svoje delo vse do tedaj, dokler ne bodo izvoljeni novi ljudski odbori, v drugi polovici prihodnjega leta. Gospodarsko razstavišče, ki je priredilo v svojih novih prostorih za Bežigradom že tri nadvse uspela razstave, se pripravlja te dni . • na otvoritev dveh razstav hkrati in luZSluVI sicer na I. mednarodno razstavo vin ter I. republiško živinorejsko razstavo. Slovenija bo sedolovala na prvi mednarodni razstavi vin z 208 vinskimi vzorci, od katerih bodo znani kraški teran in pa nekatera štajerska vina po kakovosti med naj-odličnejšimi. Kraški teran je že od nekdaj zavzemal med domačimi vini najpomembnejše mesto. Republiška živinorejska razstava je sicer le vzorčni pregled naše plemenske živine, saj jo bo na razstavi le majhen del, čeprav imamo v Sloveniji toliko lepe živine, da bi lahko priredili čez 20 podobnih razstav. Razstavljene bodo plemenske živali izključno domačega izvora in sicer 192 govedi. Ovčjerejo bodo zastopale ovce jezersko-solčavske pasme, prašičev pa bo razstavljenih 108. Na razstavi bodo tudi nekateri primerki perutnine. Čebelarji pa bodo v svojem oddelku prikazali čebelarstvo in svojo proizvodnjo. Bliža se konec poletnih počitnic Zvezne ljudske skupščine. S 15. septembrom bo skupščina in njeni prostori ponovno zaživeli. V letošnjem letu je skupščina opravila dokaj obsežne naloge. V prvem polletju je sprejela skupščina v obravnavo in odločanje nad 70 osnutkov raznih zakonov, odlokov, resolucij, priporočil in drugih aktov. Razen tega je sprejela tudi 50 raznih poročil posameznih odborov. V prvem polletju pa je skupščina izglasovala 28 zakonov in drugih odlokov ter resolucij, med katerimi so bili tudi izredno pomembni zakoni kakor so splošni zakon o upravljanju šol, o založniških podjetjih, o davkih na dediščine in volila itd. Konec skupščinskih počitnic Jesenice, 30. avgusta. V torek popoldne je bila v Delavskem domu na Jesenicah polletna konferenca tovarniškega odbora sindikata Železarne Jesenice. Poleg 156 delegatov se je udeležil konference tudi predsednik republiškega odbora metalurških sindikatov Jože Plev-nik. Obširno poročilo je podal predsednik tovarniškega odbora sindikata Železarne Jesenice Tone Pintar. Seznanil je navzoče o zunanjepolitičnem položaju, govoril je o pravilni poti Jugoslavije pri graditvi socialistčne družbene ureditve, podčrtal je pričetek uveljavljanja novega gospodarskega sistema, ki bo izboljšal položaj naših podjetij in dvignil življen^ki standard našega delavca. Ko ie govoril o upravljanju Železarne Jesenice v prvem polletju letošnjega leta, je poudaril, da so imeli organi delavskega u-pravljanja opravka z odpravo nepremostljivih naspro+H med težnjo za razvojem delavskega upravljanja in zakoreninjeno, staro prakso birokratskega vodenja podietja. Tako je Delavski svet Železarne Jesenice obračunal z zastarelimi mišljenji in prakso ter pred družbo in kolektivom pokazal pravilno sodelovanje pri samoupravljanju. Danes jeseniški železar ni več zadovoljen le s formalnim vodenjem podjetja, temveč zahteva dejansko vodenje istega. K delavskemu samoupravljanju so že veliko pripomogle komisije izvoljene na pobudo sindikata pri DS. Dokazano je, da se sindikalna organizacija zaveda dolžnosti spremljati delo Delavskega sveta, dajati mu pred- DRUŽINSKI POMENKI Tople ali mrzle jedi? Uživanje prevročih ali premrzlih jedi škoduje našemu zdravju, pa tudi hrane tedaj ne izkoristimo popolnoma. Še prav posebno pa bi morali paziti na to, da ne delamo prevelikih razlik pri enem obroku. Na vročo juho na primer ne smemo piti mrzle vode ali ledenega piva. Želodcu, ki je regulator telesne toplote, nalagamo s tem pretežko nalogo. Črevesje je namreč občutljivo za toplotne razlike, zato mora želodec posamezne jedi, ki jih pojemo, često ohladiti ali pogreti. To njegovo delo pa mu z našim čutom za mero lahko precej o-lajšamo. Najbolj primerna temperatura za topla jedila je do 50 stopinj C. Jedi, ki so toplejše, skrčijo sluznico In motijo iz- Poskusite! NAMAZ ZA OBLOŽENE KRUHKE Zanj potrebujemo 4 žličke paradižnikove mezge, 5 dkg surovega masla, 10 dkg poljubnega trdega sira, 4 žličke nastrganega hrena, zelen pe-teršilj, drobnjak in sol. Najprej razmešamo surovo maslo, mu dodamo paradižnikovo mezgo, nastrgan sir, hren, drobnjak in peteršilj. Vse skupaj po okusu osolimo in dobro premešamo. Ta namaz lahko uporabimo samostojno ali pa samo kot podlaga za obložene kruhke. ločanje kakor tudi delovanje prebavnih sokov. Dnevno uživanje vročih jedi ali pijač povzroča obolenja prebavil. Najbolje je, da se temperatura jedi, ki jih použijerno, ujema s telesno toplino. Ce hočemo, da bodo jedi res dobro izkoriščene, naj imajo sledečo toploto: voda 8—12°C, belo vino in pivo 10°C, sočivje 40—45°C, juhe 40— 50°C, kava in čaj pa 45—50°C. Pitje ledenih pijač in uživanje vročih jedi je nevarno tudi za zdravje zob. Mraz in vročina povzročata namreč pokanje zobne šklenine, ker to ne prenese toplotnih sprememb, začno zobje propadati. Ce pa jemo veliko mrzlih jedi, se nam lahko zgodi, da dobimo revmatizem na prebavilih. Popolnoma hladno hrano, čeprav ni mrzla, prenese le zdrav in močan želodec. To pa zaradi tega, ker mrzlo hrano želodec teže probavlja, kajti mrzle to Išče in želatine se mnogo teže spremene v tekočino kot tople. Da preprečimo obolenje prebavilnih organov, je prav, da po hladni večerji ali hladni malici popijemo neko toplo pijačo, kavo, čaj ali pa tudi juho, ki pa ne sme biti toplejša od 50 stopinj C. Včasih nam bo koristilo tudi nekoliko alkohola, ker leta pospešuje delovanje prebavnih žlez. Tudi ne smemo pozabiti, da uživanje mrzle hrane zmanjšuje telesno toploto. Zato pozimi, ko je temperatura želo nizka, ne uživajmo mrzlih jedi! Sladoled in hladne pijače v majhnih količinah včasih pomirijo želodec in pospešijo prebavo, zlasti še, če smo pred tem veliko jedli. Kakor hitro pa s takimi pijačami in ledenimi jedrni pretiravamo, lahko zbolimo na prebavilih, razširi se nam želodec, lahko pa dobimo tudi hude bolečine na srcu. Zato začnimo z vzgojo zmernosti že pri otrocih. Prihranili ;im bomo marsikatero bolezen. loge in smernice za čim u-spešnejše vodenje podjetja in skrbi, da bo delavsko upravljanje po naših kolektivih storilo korak naprej tako v organizacijskem, kakor v kvalitetnem pogledu. Medtem ko je delo osrednjega delavskega sveta hvale vredno, obratni delavski sveti niso delovali zadovoljivo. Njihovo delo bo treba nujno izboljšati, kar bo toliko laže, ker bo dal zato zakonske osnove nov zakon o delavskem upravljanju, ki ga pripravlja Ljudska skupščina. Ob koncu se je referent dotaknil tudi gospodarske situacije podjetja v prvem polletju letožnjega leta. Pohvalil je izvrševanje proizvodnega plana in plana blagovne proizvodnje, grajal pa je izvedbo finančnega plana. Ko je govoril o Pravilniku premijskega sistema, je predlagal izpopolnitev istega na način, ki bi zainteresiral slehernega delavca za boljše in kvalitetnejše delo. Delegate je seznanil o II. kongresu sindikata metalurgov, ki bo 14. oktobra v Zagrebu in o združitvi sindikata metalurgov in rudarjev, ki bo na tem kongresu. V organizacijskem poročilu je govoril o delu tovarniškega odbora, delu sindikalnih odborov, izvršitvi proračuna v prvem polletju, stanju članstva sindikalne podružnice, kadrovskem vprašanju in kulturno prosvetnem delu. Dejal je, da je bila na predlog uprave podjetja in tovarniškega odbora sindikata v nadomestilo ukinjenega Tehnikuma ustanovljena na Jesenicah Mojstrska šola, odbit pa je bil predlog o ustanovitvi metalurškega odseka Srednje tehnične šole. Tovarniški sindikat še vedno vztraja pri svoji zahtevi, z o-zirem na potrebo po tej šoli na Jesenicah in razloga, ker z njeno ustanovitvijo metalurški odsek TSŠ v Ljubljani ne bo ogrožen. Referatu je sledila živahna razprava, v kateri so izrekli delegati svoje mnenje tako o delu posameznih sindikalnih odborov v o-bratih in o vprašanjih, ki zadevajo neposredno ali posred- no sindikat. Delegat Likovič je obširno razpravljal o vprašanju higiensko - tehnične zaščite dela. Vsestransko uspela konferenca je izvolila pred zaključkom 22 kandidatov za drugi kongres sindikata meta- lurgov in predlagala za delegata tudi tajnika Zveze metalurških sindikatov Jugoslavije Franca Talarja, in predsednika republiškega odbora sindikata Slovenije Jožeta Plevni-ka. P. Ulaga Komune so zaživele Lovro Cerar* PREDSEDNIK TRZIŠKE KOMUNE (Nadaljevanje s 3. strani) Pri formiranju svetov so nastale v naši občini bistvene spremembe, kajti namesto dosedanjih treh svetov smo formirali sedem novih svetov, ki bodo v bodoče delovali pri ljudskem odboru. Posebnost spremembe je v tem, da bo obstojal poseben svet za gospodarstvo in poseben za komunalne zadeve in gradnje, od katerih bo prvi obravnaval družbeni plan in opravljal zadeve s področja gospodarstva, vodnega gospodarstva in financ, drugi pa zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa in cest. Razen sveta za prosveto in kulturo bo obstojal nov svet za šolstvo, ki bo opravljal zadeve s področja šolstva in pred vojaške vzgoje v šolah, dalje svet za zdravstvo, svet za socialno »Velike naloge komunalne dejavnosti" skrbstvo in svet za splošno u-pravo. Neposredna naloga v zvezi s poslovanjem, svetov bo, da se seznanijo s problematiko njihovih področij in nalogami, ki jih bo treba o-praviti za gospodarski in kulturni razvoj naše občine. Te naloge pa so vsekakor velike: preusmeriti moramo sedanjo politiko, ko smo skoraj vsa sredstva občine porabili za gradnjo novih stanovanj in pospešiti komunalno dejavnost, katero smo v marsičem po vojni preveč zanemarili. Pričeti moramo z gradnjo šole, kopališča, stadiona, urediti ceste in zunanjo razsvetljavo, vodovod itd. Posebna naloga LO bo za to zainteresirati vsa podjetja na našsm področju, katera bi lahko o-gromno prispevala k zgraditvi teh prepotrebnih objektov v Tržiču. Tudi gradnja stanovanj bo nadaljni problem naše občine, vendarle olajšan s tem, ker je že Upravni odbor kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš pristopil k reševanju dolgoročnih posojil zasebnikom in gospodarskim organi^aciiam, ki zidajo stanovanjske hiše. Za smotrn gospodarski razvoj občine bo nujno utrditi o-brtno in gostinsko dejavnost. Posebno gostinstvo, z oz'rora na to, ker nimamo potrbnih hotelov in restavracij za razvoj turizma, ki ima v Tržiču in okolici vse pogoje za ran-voj. OBRAZI IN POlA\VI Dvoje lepih, starih navad „Klanjam se, gospod! Se priporočamo! Moda GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založnMko In tiskarsko podjetj* »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cssta I. Direktor in odg. urednik: Slavko Becnik. Urejuje: uredniIkl odbor. Telefon uredništva in upra- /« #t 471 / Tek. reč. pri KB Kranj štev. I1-KB-1-2-135 / Ithaja vsako soboto. Letna naročnina 400 din Polletna .... 200 din Četrtletna ... 100 din Posamezna št. stane 10 din Nekaj obleke za naše deklice, ki bodo šle v šolo Ce velja, da se inteligenca meri po tem, koliko se kdo znajde v novih razmerah, v novih odnosih — potem sem jaz sila malo inteligenten. Ze takoj po vojni sem se le s težka privadil temu, da sem vsakomur rekel tovariš, kajti doslej sem ta izraz uporabljal le za tiste, ki so mi bili res tovariši, ali pa za one, o katerih sem vedel, da so tovariši. Toda privadil sem se. Privadil sem se tako temeljito, da bi kaj drugega sploh ne mogel uporaljbati. Sedaj pa sem prišel ponovno v težave. Vse kaže, da se bom moral kljub svoji majhni inteligenci privaditi novim spremembam. Težko pa ni le zato. ker bom moral v gotovih prilikah spremeniti svoje običajno nazivanje (če bom hotel ostati še „normalen" državljan), ampak predvsem zato, ker sedaj niti ne vem, komu naj rečem tovariš in komu gospod. Vem, da tudi mnogi od vas pridejo v zoprne prilike in pogostokrat mencajo pred vrati raznih ustanov in uradov, ker ne vedo ali bi pozdravili „zdravo" ali dober dan", ali bi nagovorili „gospod šef" ali „tovariš". Da je stvar resna, me je podučil tale primer: starejšega, dobro rejenega in negovanega moža (pozneje sem izvedel, da je nek ljubljanski zdravnik) sem v avtobusu proseče nagovoril: „Oprostite, tovariš ..." Nisem izgovoril do konca, kajti ..prijetni gospod" je siknil: „Nisva krav skupaj pasla in nisva tovariša!" Menda se je še najbolje znašel kamniški advokat M., ki v negotovi situaciji svojega klienta kar naravnost vpraša: „Ali želite, da vas imenujem tovariš ali gospod?" Da, čisto res. Toda stvar ni samo komična — kakor na vide« izgleda. O tem sem se prepričal že večkrat — konkretni primer, ki sem ga doživel zadnjič v neki kranjski gostimi, pa me je vzpodbudil, da sem napisal teh nekaj vrstic. „Zelijo gospod?" me je takoj, ko sem se vsedel, nagovorila prijetna natakarica z obetajočim pogledom. „Dva dečka rizlinga za gospoda in hrenovko", je zaklicala natakarici za „šrankom", potem pa se obrnila proti kinkajočemu možu v kotu: „Tovar'š, vi pa kar pojdite, saj nimate več denarja — na „puf" vam pa ne damo." je odločno pribila. Torej jaz sem gospod, pijanec pa tovariš,____ Navedel bi lahko še več zanimivih opazovanj. Recimo: Kadar se dva prepirata se vedno obmetavata s „tovariš", pa čeprav sta si še takšna smrtna sovražnika. V raznih lokalih sem opazil, da titulirajo ne preveč čedno oblečene delavce, ki prihajajo naravnost od dela in katerim se tu in tam še pozna prah in umazanost, s tovarišem, lepše oblečene (ki so pač običajno razni uslužbenci) pa z gospodom! Prodajalcem gre verjetno beseda „gospod" samo takrat z jezika, kadar imajo pred seboj „boljšega", „fi-nejšega" človeka. Menim, da je končno vseeeno, ali se ogovarjamo z gospodi ali tovariši, kadar to nima nobenega posebnega vzroka. Navsezadnje gre 'le za stvarne odnose med nami. Zadnje čase pa sem opazil, da ima dvojnost tituliran ja. dvojnost nazivanja svojo družbeno politično ost; ponekod je celo odraz skrite težnje po nekakšnem razslojevanju-Da, celo še več: ne pretiravam, če trdim, da pomeni nekaterim ljudem beseda „tovariš" skoraj psovka! Jasno je, da omenjeni pojavi ne spadajo v družbo in med ljudi, ki se bore za socializem. Prav bi bilo, da postavimo včasih — kot člani Socialistične zveze delovnega ljudstva — svoje navade in običaje malo pred zrcalo in določimo, kaj Je prav in kaj ni in kaj je že anahronizem. Podoben primer so tudi napitnine. Prideš k frizerju in te ostriže; potem pa: če daš n. pr. 5 dinarjev napitnine te ome-dejo in okrtačijo, če daš 10 dinarjev ti pomagajo obleči plašč, če daš pa več, ti p« morda celo odpro vrata in ti rečejo: „Klanjam se gospod, se priporočamo"! V gostilnah je podobno. Ce te poznajo in vedo, da boš dal napitnino ali če domnevajo, da si petičen in da se boš „odrezaT (tega domnevanja so zlasti deležni tujci), se vsi sladki vrtijo okoli tebe: „Želite gospod, pol literčka gospod, rebulce gospod. Ne? Da,' riz-lingca!" No pa kaj bi našteval, saj Itak vsi dobro .poznamo razmere. Mislim, da" ne bi bilo odveč, če bi Obrtna zbornica svoje člane poučila, da so vsi odjemalci enaki, pa naj dajo napitnino ali ne. A. Čebuli % ohHUu pvi rsaših puihatiih živinorejsko, poljedelsko, sadjarsko in čebelarsko razstavo Štiri posebne premije »Glasa Gorenjske« Lovska puška sistema Jtock sovi proizvod kranjske puškarne «K7 Vse štiri kmetijske zadruge na območju nove občine Cerklje pripravljajo za zadnjo nedeljo v septembru razstavo IjjVine, poljedelskih in sadjarskih pridelkov ter čebelarstva. Ta razstava naj bi manifestirala gospodarsko zmogljivost cerkljanske komune in naj bi bila nekakšen uvod v Praznovanje prvega občinskega praznika, ki ga bodo Cer-Mjani slavili od 2. do 9. oktobra. Hkrati pa bo ta razstava tudi priprava cerkljanskih m okoliških kmetovalcev na gorenjsko kmetijsko razstavo, Ki bo oktobra v Naklem. V okviru razstave bodo priredili zadružniki poučna pre- Sporočilo našim bralcem Pred dnevi se je ponesrečil naročnik našega lista, Stanko Bohinc iz Trboj št. 79. Državni zavarovalni zavod ^ izplačal ženi kot odškodnino za smrt 10.000 dinarjev. Ponovno opozarjamo naše bralce, da so vsi naročniki našega lista tudi zavarovani, vendar imajo pravico do zavarovalne premije ie tedaj, če imajo poravnano naročnino. Uredništvo davanja iz živinoreje, poljedelstva, sadjarstva in čebelarstva, spremljana z ustreznimi filmi. Na nedeljo, 25. septembra — ko bo rastava otvor-jena — pa nameravajo prikazati tudi pristno staro gorenjsko „ohcet". Na prvem sestanku pripravljalnega odbora, ki je bil pretekli ponedeljek, so sklenili tudi, da bodo na razstavi lahko sodelovali samo člani kmetijskih zadrug. Vse razstavljene predmete in živino bodo ocenjevale posebne komisije kmetijskih strokovnjakov, najboljši živinorejci, poljedelci in čebelarji pa bodo dobili nagrade in diplome. Ker je na področju novega Občinskega ljudskega odbora Cerklje sorazmerno največ naročnikov „Glasu Gorenjske" na Gorenjskem, je uredništvo sklenilo razpisati ob tej razstavi štiri posebne premije „Glasu Gorenjske" za najuspešnejšega živinorejca, poljedelca, sadjarja in čebelarja. Vsota vseh nagra je 12 tisoč dinarjev. Od tega bo dobila krava z vencem 5000 dinarjev nagrade, najboljši poljedelec 3000 dinarjev nagrade, najboljši sadjar in najboljši čebelar pa vsak po 2000 dinarjev. Želimo, da bi bila razstava nova vzpodbuda kmečkim proizvajalcem za nadaljnji napredek našega kmetijstva. Zaradi članka „0 odnosih vodilnih uslužbencev do javnosti", priobčenem v 33. številki našega lista, 13. avgusta letos, so se kranjski pu-škarji pritožili, češ da omenjeni članek lahko vrže napačno luč na njihovo delo in uspehe, ki so v zadnjih mesecih precejšnji. Prav zaradi teh uspehov objavljamo naslednji članek: kolektiv prevzel, je bilo nujno potrebno najti druge prostore. V prihodnjih letih bo morala tovarna dvigniti svojo proizvodnjo na približno 2500 lovskih pušk letno, razen tega bo seveda izdelovala še zračne puške, nadomestne dele in vršila popravila. Ce u-poštevamo, da je v Jugoslaviji nad 100.000 lovcev, bo taka količina novih pušk ustre- Lovska puška „Bock" — proizvod kranjske puškarne Dobro leto dni je minilo, odkar se je Tovarna lovskih pušk in patron v Kranju preselila iz starih neprimernih prostorov, v nove obrate. Nove delavnice so dobili v tovarni čevljev „Planika". Tu so boljši pogoji za razvoj Puškarne in tudi samo delo. Spričo obveznosti, ki jih je Prijateljstvo med živalmi 'Pri prijateljice so stanovale blizu skupaj. To so bile gazela, želva in žolna. Nekega dne je lovec našel gazelino sled ob vodi in ji je nastavil zanko. Vrnil se je do- niov z gotovostjo, da bo dobil bogat plen. Zvečer je šla gazela pit vodo in se je ujela v nastavljeno '•Jnko. Vsa prestrašena je zakričala in takoj sta prihiteli k njej želva in žolna. Nekaj časa sta premišljeva- li, kaj bi bilo treba storiti, nato pa je rekla žolna želvi: „Ti imaš dobre zobe, pregrizni zanke, jaz pa bom skrbela, da vaju lovec ne zaloti. Tako bova z združenimi močmi rešili prijateljico." Želva je bila s predlogom zadovoljna in je takoj začela gristi pasove. Žolna pa je odletela v vas, kjer je stanoval lovec. Ko se je začelo daniti, se je začel lovec odpravljati cd doma. Toda komaj je stopil na prag, ga je začela žolna s perutmi biti po obrazu. „Ni dobro znamenje, da se je ptič zakadil vame," je dejal lovec in se vrnil nazaj v hišo. Cez nekaj časa pa se je vendar spet hotel izmuzniti iz hiše, toda žolna ga je čakala tudi pri zadnjih vratih. Lovec je pomislil: „Počakal bom do sončnega vzhoda." Medtem je želva pregrizla vse pasove, razen enega. Zobje so ji že skoraj izpadli, u-sta so bila vsa krvava. Ko je sonce vzšlo, je prišla žolna naznanit da se bliža lovec. Gazela je z vsemi močmi pretrgala zadnji pas in zbežala v goščavo. Ko se je lovec približal, ni bilo plena nikjer. Žolna ae mu je z drevesa posmehova-la, toda želva je ležala vsa izmučena na tleh. Lovec je ves jezen vtaknil želvo v torbo in torbo obesil na vejo. Gazela je bila v skrbeh za svoji prijateljici. Vrnila se je do lovca in videla kaj se je zgodilo z želvo. „Moram zvabiti lovca proč od tega kraja," je mislila. Pokazala se je torej lovcu in ta ji je začel slediti. Zvabila ga je tako v goščavo, kjer je izgubil sled. Gazela pa se je po drugi poti vrnila k jezeru, snela z rogovi torbo z veje m rešila želvo. Potem so se prijateljice preselile iz tistega .kraja v mirnejšega in so še dolgo živele v slogi. zala domačim potrebam. V bodoče pa se bodo morda pokazale tudi možnosti za izvoz. , Pred tem pri nas še niso serijsko izdelovali lovskih pušk, sicer se je delovni kolektiv kranjske puškarne pripravljal na to že nekaj let. Vzgajal je predvsem mlade puškari e in pripravljal kader za bodočo tovarno. Hkrati ko so popravljali puške in drugo lovsko orožje, so se tudi vzgajali. Letos pa so že izdelali nad 100 lovskih pušk. predvsem sistema „Hammerless" in „Graner". Izdelujejo pa tudi lovske karabinke sistema „Mauzer" in zračne puške. Potreb, ki so trenutno v naši državi, še ne krijejo. To je tudi razumljivo. V tem primeru je pravzaprav tako, da je še tovarna v tovarni. Del kolektiva sestavlja še stroje in jih prilagaja lastnim potrebam. Stroji so stari. Kupili so jih v raznih krajih države; v Sarajevu, Priboju, Zrečah. Škof j i Loki itd., večinoma iz reparacij. Stara tovarna je imela le r.e-kaj preciznih strojev. Po investicijskem programu bi morali kupiti 37 novih strojev, večino bi jih morali uvoziti. Ker niso imeli dovolj sredstev, so si pomagali sami in že kar primerno opremili strojno delavnico. Tudi orodjarno so primerno opremili. Tu morajo pripravljati vse mogoče vrste orodja za obdelovanje posameznih delov pušk. V orodjarni pa hkrati sestavljajo tudi stroj.? iz starih delov. Sestavili so stroj za struženje cevi, za obdelovanje puškinih glav. Glave za puške „bo?kil" kakor jim drugače pravijo, so najbolj delikatne stvari v proizvodnji pušk. Toda tudi te so že začeli izdelovati v tovarni. Tudi stroj za izdelovanj? raznih vijakov, kakršne FO morali doslej izdelovati ročno, so napravili sami. S tsm so pocenili proizvodno stroške vijakom za 10 krat in dose.eli tako proizvodnjo, da bodo lahko proizvode ^nudili tudi na druga tržišča. Skratka osvojiti so morali težavni proces proizvodnje lovskega orožja. V zvezi s tem je za -nimivo tudi to. da bodo v prihodnje začeli v glavnem proizvajati lovske puške dvo-cevke sistema ..Bock". To :e ouška. ki ima eno cev na dru-g\ spodnjo za kuglje, gorn:o ■ za šrote. So bolj sodob-e in po njih je vse večje povpraševanje. Opremili jih bodo tudi z daljnogledi. Zanimiv je bil tudi cogled v ročno delavnico, kjer sestavljajo in dokončno obdelujejo puške. Večinoma rcPadi ljudie ob primožih rokujf.jo s pilami. Pred vsakim je kup pil različnih vrst. Og^ednU smo si tudi druge prostora, kovačnico. delavnice, kjer dnevno izdelajo okoli IG tisoč lovskih patron itd. Danes zaposlujejo v tovarni že 115 ljudi, pr.-dvsem mladih, ki bodo letos ustvarili okoli 60 milijonov bruto dohodka. Imajo seveda tudi težave, predvsem s kreditom in nabavljenim materialom. Ob teh in ostalih vprašanjih pa še drugič kaj. novice i% vse domovine VISOKI DONOSI INDUSTRIJSKIH RASTLIN Kljub nestanovit. vremenu predvidevajo kmetijski strokovnjaki ugoden donos sladkorne pese, in sicer 188 metrskih stotov na hektar. Toda slabo vreme je vplivalo na to, da je količina sladkorja znatno nižja kakor običajno. Tudi konoplja je zelo dobro obrodila, toda šele pri predelavi bodo videli, kakšna je kakovost vlaken. Večina pridelovalcev sončnic pričakuje, da bodo dobili o-krog 1000 kg sončničnega semena na hektar, kar je eden izmed najboljših donosov po vojni. Pri oljni repici pričakujejo rekorden donos, in sicer od 700 do 1200 kg na hektar. V HRVATSKI JE RAZPISANO POSOJILO ZA IZGRADNJO HIDROCENTRAL Pred kratkim je tudi izvršni svet Hrvatske razpisal posojilo za nadaljevanje del na hidrocentrali Peruča in termoelektrarni Koničina v višini 1 milijarde in pol dinarjev. To posojilo, ki ga bodo vplačevale gospodarske organizacije, se bo pričelo vpisovati 1. septembra. INVESTICIJE ZA PROMET Po uradnih podatkih smo v povojnih letih investirali za izgradnjo naših prometni h zvez 500 milijard dinarjev. Zgradili smo 1100 km železniških prog, 300 km dvojnih prog in 1700 km modernih cest. Za izboljšanje našega pomorskega prometa smo porabili okrog 70 milijard dinarjev. Hotel Rorolaii bo spet odprt tujcem že iz stare Jugoslavije. Nekoć je bil hotel lepo urejen in tudi na dobrem glasu. Po osvoboditvi pa ta hotel ni kaj posebno slovel, čeprav je bil pred leti obnovljen in primerno urejen. V hotelu ni bilo prave postrežbe, niti ne potrebne higiene. Gostje niso bili zadovoljni s hrano in s pijačo, ki so jc nudili v tem lokalu. Ljudski odbor Mestne občine Jesenice je bil spričo tega primoran hotel zapreti. Da bi pa Jesenice vendar prišle do prepotrebnega primerno urejenega hotela, ki bi zadostil tako skromnemu kot tudi najbolj izbirčnemu go- Hotel Korotan na Jesenicah je znan domačinom, pa tudi stu, se je odločil za generalno preureditev. Hotel, ki bo izročen svojemu namenu 3. IX. t. j. v soboto, bo Jesenicam v ponos. Ze zunanje lice je povsem mestno, posebno pa ustrezajo notranji prostori hotela. V pritličju je bife s slaščičarno, v prvem nadstropju okusno preurejena kavarna in restavracija ter lovska soba, v drugem nadstropju pa so tujske sobe. Ljudski odbor je nastavil za upravnika strokovnjaka tov. Šansova in mu dodelil kvalificirano osebje iz hotela „Toplice" na Bledu. Kozarček vinca rujnega . . . Ali: Kaj pijejo Kranjčani t gostilnah? ZA BISTRE GLAVICE GEOMETRIJA ganko boste reševali tako: Dragi pionirji, pred seboj „Kdo našteje v liku največ 'mate geometrijski lik s šte- pravokotnikov, trikotnikov m vilnimi črtami, ki na prvi po- kvadratov?" Povem vam tudi Sled ni videti nič posebnega, to. da jih je zelo veliko, več Če pa ga boste malo dalj ča- kot sto. To je zdaj že tretja Sa opazovali, boste videli ko- uganka našega nagradnega liko je v njem skritih geome- tekmovanja in pazite, da mi triJskih likov! Današnjo u- boste rešitev poslali v štirinajstih dneh! Vas vse najlepše pozdravlja Vaš Koso brin GEOMETRIJA Kupon št. 3 Zakaj ima osel dolga ušesa (ŠPANSKA NARODNA PRIPOVEDKA) V starih časih, ko so u-stvarjali živali, je vsaka dobila ime. Kmalu nato je poklical car vseh živali vse ptice in živali k sebi. Ptice so prišle prve, a prvi med njimi so bili: kos, detelj, kraljiček in vrabec. Potem so 11: jelen, lev in tiger. Zadnja sta bila medved in želva. Vsak jo hitel, kolikor je najbolj mogel, ker je vsak hotel videti carja in ga slišati, kaj bo povedal. , Poklical sem vas vse, da vidim, ali ima vsak svoje i-me. Prihajajte drug za drugim in govorite glasno!" je govoril car vseh živali. „Imenujem se medved." „Svctli car, jaz sem tiger." Nazadnje pride žival, ki je pozabila svoje ime. „Govori!" kriči car. „Ne zadržuj nas!" Ali uboga žival je molčala. Tedaj se je car raztogotil, zgrabil je pozabi j ivo žival za ušesa in jo tako dolgo tresel, do so se ušesa nategnila in podaljšala. „Sedaj si dobro zapomni svoje ime osel!" zakriči car. Od takrat ima osel dolga u-žosa. Oče- nebeški glej, samo en kozarček ... Da. samo en kozarček vina je poskusila in en sam kozarček zlila v majhno steklenico, ekipa Higienskega zavoda iz Kranja, ko je pred dnevi obiskala vse gostilne na področju Kranja, Stražišča in Primskovega, razen seveda onih, ki so bile iz kakršnihkoli razlogov zaprte. Pobuda za to akcijo je prišla od ljudi, ki so se dostikrat pritoževali, da točijo po kranjskih gostilnah „krščeno" vino, da le-to ni pristno, pravilno negovano itd. Vse vzorce so poslali v analizo Centralnemu higienskemu zavodu v Ljubljano. Poročilo o podrobni analizi je vsekakor zanimivo, saj nam kaže, hkrati z nekaterimi primeri, ki so obsojanja vredni, da večina gostiln vendarle toči pristno vino. Živimo v prepričanju, da to ni bilo zgolj slučajno! Tombola je že od nekdaj privlačna stvar. Zlasti še, če jo priredijo na stari način. No. tako je tudi bilo v Kranju 14. avgusta, tisto nedeljo, ko je sonce izjemoma pripekalo in je bilo ozračje dokaj soparno. Pred posebnim lesenim odrom na Titovem trgu se je zbralo precej ljudi. Pa kaj se ne bi. ko si pa lahko dobil 100.000 dinarjev, kolo in ne vem kaj še ... Medtem pa je hodila po Kranju tiho in brez hrupa od gostilne do gostilne peščica ljudi. Bila je to ekipa Higienskega zavoda. V vsaki gostilni, kamor so se vsedli, so naročili dva deci vina. Malo so odpili, polovico vina pa je zdrknilo v majhno steklenico... Drugi dan so steklenice od-romale v Ljubljano, pred dnevi pa so prišla nazaj v Kranj poročila o njih vsebini... SAMO DVA PRIMERA Poročilo o analizi vzorcev vin iz kranjskih gostiln nam kažejo, da so vse gostilne 14. avgusta, razen hotela „Evropa" in gostilne „Pri kolodvoru", točile pristno vino! Vino v kleti ima določeno gradacijo, ko ga prineso v gostilno pa lahko ta gradacija pade za največ 0,3°/o. Tako odstopanje, pravijo, je še dopustno! Razlika pri vinu v kleti in gostilni pa je tega dne znašala v gostilni „Pri kolodvoru" l0/o. kar jasno dokazuje, da je blo vino pomešano z vodo! V hotelu „Evropa" pa so ta dan (14. avgusta), točili v kavarni (!) „pristno" vino, ne-krščeno — toda samorodnico, po domače šmarnico. EPILOG Kot pravijo na Higienskem zavodu, bodo predali oba pri- mera kršenja „vinskih" predpisov sodniku za prekrške. Centralni higienski zavod v Ljubljani pa je celo zahteval, naj se vsa samorodnica v hotelu „Evropa" zapleni in odda v predelavo za kis in špirit. Toda žal je prispelo to sporočilo prepozno, ker so Kranjčani že prej vso samorodnico popili! In kakšne bodo kazni? Odgovor je kratek: odločno pre-mJIe! Ali lahko kazen od 1—10.000 dinarjev spametuje take gostilničarje, ki namesto pristnega vina točijo karsibodi? Zdi se mi, da ne, ker se jim še vedno izplača točiti nepristno vino. Kaj je treba ukreniti? Na vsak način je treba poostriti kazni. Tu naj pove svojo besedo, tudi ljudski odbor. In delovni kolr-ktiv? Ali bo +udi on povedal svoje mnenje o tem? Na vsak način bi moral! Akcija Higienskega zavoda I s pohvale vredna. Ugotavljamo pa, da so take in podobne nkcijc zelo redke. Bile bi pa zelo potrebne in zaželene nt' samo v gostinstvu, temveč tudi v trgovini in drugod. Taki posegi so zelo koristni, saj r.ripomorejo k temu, ntro&niki dobe za določsn denar tudi določeno, neizpri-jeno in nepokvarjeno bl^go! I. AUSEC GCHUKNJSKE Triurni gorenjskih plavalcev m „Triglav" drugi, PR „Kamnik"Itretji, PR »Prešeren" iz Radovljice pa šesti Pretekli petek soboto in nedeljo je bilo v najlepšem 3:10,4 in na 100 m metuljček je vzgojil že precejšnje števi- memorial", katerega se je u bazenu v Jugoslaviji, v Krškem, republiško prvenstvo v 1:29,6. Oba rezultata jo uvr- lo kvalitetnih plavalcev. Na - plavanju za člane in članice. To prvenstvo, ki je bilo v ščata na drugo mesto v Jugo- žalost pa Kranjčani letos ni- jubilejnem letu — 10. obletnici osvoboditve, je bilo prav go- slavij i. V znak priznanja mla- so bili med tistimi klubi, ki tovo najkvalitetnejše prvenstvo Slovenije, kar jih je bilo di plavalki,Je vodstvo tekmo- bitjih ™^J™n^U,JPr!?™ do sedaj. Sodelovalo je 8 klubov s skoraj 200 tekmovalci TI. turnir za ,Gramačtikov - Jankovičev memorial' Preteklo soboto in nedeljo deležilo približno 80 mladink, je bil v Kranju VI. spomin- mladincev in pionirjev iz vse ski namiznoteniški turnir za države. Borili so sc v desetih „Gramatćikov - Jankovičev disciplinah. Od Kranjčanov in Jeseničanov so imele največ uspeha mladinke NTK „Triglav" Teranova, Plutova in PRVENSTVO FLRJ V SKOKIH V VODO in tekmovalkami. Gorenjski klubi so bili le- drugo mesto, Kamničani tret- tos zastopani s precejšnjim je, Radovi j ičani pa šesto me- številom plavalcev. Najmoč- sto. Bled si deli sedmo in o- nejši ekipi sta imela PK „Tri- smo mesto brez točke. Go- glav" iz Kranja in PK Kam- renjski plavalci so na tem pr- nik. Tudi „Prešeren" iz Ra- venstvu dokazali, da ima Go- vanja določilo tudi Vukičevo, ljala tudi sreča, saj se nexa da je skupaj s Pelcem iz Ljub- teri tekmovalci, ki sodijo med ljane snela državne zastave najboljše v Sloveniji, niso ob zaključku prvenstva. plasirali v finale (Saša Košnik Od posameznikov moramo na 100 m prosto in Tratnik na omeniti še zmago Pelanove 200 m metuljček). „Kamnik" je nad Konciljevo na 400 m era- tudi znatno napredoval, zlasti wl in na 100 m hrbtno, med- v ženskih disciplinah, kjer mu tem ko je Konciljeva na 100 je ojačenje s Pelanovo (biv metrov prosto in v Dolenčeva, delno kranjski pionirji, medtem ko mladinci niso imeli najsrečnejšega dneva. V konkurenci mladinskih moštev si je „Triglav" I. delil tretje in četrto mesto z .Ljubljano", v tekmovanja PR „Triglav" -četrti v državi V soboto in nedeljo je bilo 'posameznikov pa sta Kranj v Zagrebu državno prvenstvo čana Teran in Cesen izpadl v skokih v vodo. Od sloven- v borbah za vstop v polfinale. v obeh šta- šo državno reprezentantko) sklh klub°v f°. s°delovah Edini drugi mesti sta od mla- fetah dokazala, da je brez o- pripomoglo, da lahko vsako- lir*1£* 12 Ljubljane, ki je ob- dincev zasedla Logar z Jese- porekanja najhitrejša sloven- mur prekriža račune. „Preše- dr^al* naslov drzavnep pr- nic skupno s Franičem iz Za- ska plavalka. Z dobrimi časi ren" kaže viden napredek tasta presenetili na 100 m pro- ko, da ga že lahko prištevajo ludi Cebuljeva (Radovlji- mo med tiste slovenske klu-ca) in Auerspergova (Kamnik) be, ki imajo v kratkem času Zrmišek se je moral to pot možnost s svojimi posamezni-dvakrat zadovoljiti z drugim ki igrati vidno vlogo v slo-mestom (v metuljčkovem slo- venskem plavanju. Resno de- , vaka, ZPK „Ljubljana , ki je greba v disciplini mladinci bila druga, medtem ko so dvojice in Plut v mešanih ra-Kranjčani zasedli četrto me- rfh z Dolenčevo (oba Tristo in Kamničani šesto. Od glav). posameznikov z Gorenjske se Najuspešnejše so bile mije najbolje plasiral Ivko Sink dinke NTK Triglav" ki 81 (Triglav) in sicer v skokih s (kipno zasedle prvo in drugo Prvenstvo je bilo dobro or- solidnimi skoki zasluženo o- Na sliki „Kamnik" premagal štafeto Kranjčanov na 4 krat 200 m so plavalke PK „Triglav", najmočnejša ženska prosto. Ta štafeta je bila naj- ekipa v Sloveniji bolj zanimiva in napeta toč- '■"^'^»a^^m ka prvenstva. Omeniti je po-dovljice je poslal na prvenst- renjska najboljše plavalce in trebno tudi to, da sta obe stavo močno ekipo, PK „Bled" bi se dvoboj med Gorenjsko feti plavali v času, kakršnega pa je sodeloval le z enim tek- in ostalimi slovenskimi klubi slovenski plavalci niso dosegli movalcem. prav gotovo končal z zmago že 6 let. Velik napredek! Na Kot je bilo pričakovati, je Gorenjcev. splošno je letošnje prvenstvo prvo mesto v končnem plas- Najboljši tekmovalec pr- pokazalo, da so slovenski pla-manu ženskih in moških ekip, venstva je Mirijana Vukič iz valci zelo napredovali, zlasti osvojil ZPK „Ljubljana". V Kranja, ki je dosegla 2 član- pa Gorenjci. Brez dvoma je skupnem plasmanu pa so ga je premagal Ljubljan- lo Rudovljičanov je že rodilo, j^lpa ,na,tret^e mef°' V sko" mesto. Tudi v disciplini m!a- can Poljanšek). Za naše raz- prve uspehe in njihova ekipa'j*lh \ des.°n] tudi Snaoei bil na tem pr- n syojo dolžnost. Neob- sedmo mesto. Ostala tekmo- venstvu v odlični lormi in je •Qt+:,rT.„ -1 4Q ni-«,,«- , t,- + , \7 , \ prav po njegovi zaslugi PK Jektivno pa je Pisanje nekate- valca Kranjc m Zvoki (oba ra]e Kranjčanke zadovoljiti s ^LV„F°... J!rJ21 „^Zl™ ™h (v Borbi in Slovenskem Triglav) se nista plasirala v plasmani od drugega do če- z zmago nad Zagrebčan kama. sestrama Nikolić. V konkurenci posameznic oa je to pot spet zmagala Trampuževa iz Ljubljane, tako da so se mo- poročevalcu), ki hočejo to dej- finale. Zal „Triglav" ni nasto- stvo prikazati drugače in iz pil na letošnjem prvenstvu z najmanjših spodrsljajev, ka- žensko ekipo, čeprav bi nji- terim se skoraj nikdar ni mo- hove skakalke lahko posegle goče izogniti, narediti „slona", v borbo za vidnejša mesta. TRIGLAV: RUDAR 2:0 (1:0) Za nogomet je v Kranju sokim rezultatom 8:2. spet precejšnje zanimanje. Ta- Torej nogometaši NK Triko je bila preteklo nedeljo glav so svoj odmor pred ješka in 2 mladinska rekorda pokazal največji napredek tribuna še pred pričetkom sensko prvenstveno sezono, ki Kranjčani zasluženo osvojili Slovenije: na 200 m prsno PK „Triglav" iz Kranja, ki si glavne tekme do zadnjega se začne že v nedeljo, dobro kotička zasedena. izkoristili in v prijateljskih Takoj, ko je dal sodnik znak srečanjih dosegli prav 2&do-za pričetek tekme, so Kranj- voljive rezultate. Upamo, da čani v hitrem tempu napa- jim ti uspehi ne bodo „stopili" dali na gol gostov, k. se v pr- v noge, temveč da se bodo s vih minutah niso znašli. Tudi primerno zavestjo, v borbah ostali del prvega polčasa so za točke, borili s še večjo pobili domačini v precejšnji pre- žrtvovalnostjo in borbenostjo, moči in bi lahko šli na odmor tako kot se mora boriti pravi z vsaj tremi goli izkupička, športnik. V okviru proslave 50-letni- tili gradnje, saj so jih raz- gorja pred Zivko Janka Ju ce zadružništva v Komendi je mere silile k temu. Od prvih hanta iz Komende. bil v nedeljo izročen svojemu konjskih dirk. ki so bile že V kasaški dirki na 2000 m Imeli pa so pri streljanju na namenu tudi prvi hipodrom leta 1947, je ta športna panoga je zmagal Flik, last Franca gol precejšnjo smolo in je le na našem podeželju. S pre- postala zelo priljubljena, razen Prešerna iz Ljubljane, na Brezarju I. uspelo zatresti eojšnjim trudom in z veliko tega pa je ugodno vplivala 1600 m s preponami pa Samo, ..Rudarjevo" mrežo, požrtvovalnostjo so se živino- na razvoj konjereje. Dirke pa last Ivana Delkota iz Ljub- Tempo je v drugem polča-rejd komendskega okoliša lo- so morale biti po cestah, ki ljane. V enovprežni vožnji za su precej popustil in moštvi ——-— niso bile primerne. Gledalci kmečke konje je prišla prva sta bili skoraj enakovredni. _ ^ v razen starta in cilja niso vi- na cilj Čila, ki jo 9t IlllfS ID 7211?-)ITI deli nić' SedaJ Pa ie d°graje- Franc Rode iz Nožic, v dvo- (domačini in gostje, vsak en- štovalo v Portorožu. Tam so lll|UU II/Ali ¥11111 :-° dirkališče, ki ustreza vsem vprežni vožnji pa sta zmaga- krat), je le še Stularju I. u- i Strelski dom, vka- športnim predpisom. Steza je li Cista in Časka F. Flerina spelo ukaniti vratarja gostov terem so imeli v nedeljo po-izpeljana v krogu, ki meri iz Domžal. V galopski dirki in postaviti končni rezultat poldne tudi povratni prijatelj- jc zmagal Vid Repanšck Iz prijat, srečanja. Kranjčani so ski dvoboj s strelsko družino Homca na Pasi. imeli proti koncu tekme spet „Darko Marušič" iz Izole, ka- Po dirkah so razdelili na- več od igre, vendar brez a- tero so premagali z visokim grade in diplome živinorej- speha. rezultatom 1150:926 krogov, cem in živinorejskim zadru- Tekmo je sodil Novak, ki Bivanje strelcev iz Predo-gam, ki so jih prejeli dopold- je delal sem in tja manjše selj med strelci iz Izole je težavam so domžalski šahisti Strelci iz Predosclj so bili v Portorožu Preteklo soboto in nedeljo je 40 članov strelske družine je vodil Razen dveh strelov v prečko »Mrak Franc" iz Predoselj go- trtega mesta (Teran, Plut in Dolenc). Pionirji iz Kranja pa so se kot ekipa uvrstili na drugo mesto. Vsi zmagovalci so dobili za nagrade praktična darila. Dala jih je tovarna „Ti:-kanina", ki je bila pokroviteljica letošnjega turnirja. Razen praktičnih nagrad pa' so zmagovalci prejeli tudi prehodne pokali in diplome. PD Mengeš se je preimenovalo t Planinsko društvo ••Janez Trdina*' V petek zvečer je bilo slovesno preimenovanje društva v Planinsko društvo „Janez Trdina". S tem so se Men»-šani ponovno oddolžili velikemu rojaku, čigar 50-letnico smrti praznujemo letos. Ob preimenovanju je govoril tudi prof. Janez Logar, ki je poudaril, da Trdina ni bil samo pisatelj, temveč tudi vnet planinec in velik ljubitelj narave. 500 m, v zelo lepi okolici sredi vasi. Za prve dirke na novem hipodromu je vladalo veliko zanimanje, saj se je zbralo v Komendi nad 4000 gledalcev. Nadarjeni domžalski šahisti, ki so vključeni v DPD „Svo-bodo", so na nedavnem šahovskem tekmovanju »* Ko- Poleg domačinov so tekmova- ne za razstavljeno plemensko napake, ki mendi ob priliki proslav 50. obletnice zadružništva, zasedli > mesto in si tako pribo- .bolj prišli na svoj račun kot govalci na konjskih dirkah so štvo NK ..Triglav" odpravilo hodnosti š rili lep pokal. Sedaj pa se pri- tekmovalci, ker je bilo dirka- prejeli lepe nagrade. „Sovobodo" iz Šenčurja z vi- vali. pravljajo za mednarodno ša- UWe zelo težko. Dirkalna ste-hovsko tekmovanje v Portorožu, kjer so tekmovali tudi lansko leto v ^ skupini in o- SPORED PRVENSTVEIH NOGOMETNIH TEKEM GNP ZA NEDELJO 4. SEPTEMBRA 1955 Na Jesenicah ob 10. uri — Jesenice : Bled, služb. Bogataj; ob 8.30 uri — Jesenice — ..Svoboda" mladinci, služb. Bogataj. V Bohinjski Bistrici ob 9. pa niso vplivale bilo oba dni nad vse prisrčno uri — Bohinj ■ Tržič, služb. li tudi gostje iz Ljubljane in živino. Skupen znesek nagrad na končni izid tekme. in strelci obeh družin so iz- Domžal. Vendar -so gledalci je bil 327.000 din. Tudi zrna- V predtekmi je drugo mo- razili željo, da bi se v pri- e pogosteje sreče- za je bila šele dograjena in se je močno vdirala. Otvoritveni govor je imel svojih prvo mesto. Z veliko predsednik pripravljalnega vnemo se pripravljajo tudi odbora za proslavo 50-letnice za simultanko, ki jo bo igral zadružništva v Komendi Ja v Podbevšek; ob 10.30 uri — Bohinj : Tržič, pionirji, služb. Podbevšek. V Lescah igrišče Prešerna ob 15. uri — Prešeren : Lo-čan, mladinci, služb. Legat. V Tržiču ob 16. uri — Tržič : Triglav, mladinci, služb. Petrič. V Kranju igrišče Mladosti revu zaključeno VII. mladin- je mesto. Od 17 odigranih bi tudi Bavdek lahko z večjo ob 13. uri — Mladost : Pre- SRDJAN BAVDEK - SESTI V nedeljo je bilo v Smede- lahko Bavdek zasedel še viš- borce za točke. Prav gotovo Domžalah m-'dnarodni ša- nčzStrcin, v imenu Zveze za sko državno prvenstvo v ša- partij je dobil 3, eno izgubil borbenostjo, ne borbenostjo za „polovičke", nabral mars - hovski mojster Stojan Puc. konjski šport Slovenije pa je hu, na katerem so bili tudi in kar 13 krat pristal na de- Razen te*<» % bodo ud:lexili govoril ing. Ivo Jelačin. Dir- Gorenjci zastopani po prvo- litev točke! Tolikšno število .še spominskega šahovskega " 8.00 Otroška predstava - Jac- ljubezen (izvaja tenorist Mi- Cetrtek g septembra: 6 35 ques Confino: Mamin veliki ro Brajnik). , Narodne 'pesmi iz Vojvodine, sin. 9.30 Zbori m solisti pojo Ponedeljek, 5. septembra: - 13-10 Spored simfonične glas- slovenske narod, pesmi. IO.IU 6.35 Lahek spored izvaja Ma- be Georges Bizet: Domovina, Kino Koroška Bela: 4. septembra ameriški barvni film ..Osamljena ostroga". Predstave ob 17. in 19. uri. uri. Ob 10. uri matineja mladinskega filma, ob delavnikih ?*> 18. in 20. uri. Kbio „Pluvž". Jesenice: 4. Predstave v soboto ob 20. uri Dopoldanski simforinčni kon- riborski pihalni ansambel p Kino Naklo: 3. in tetabra ameriški film 4. sep-,Pavla". Septembra ameriški barvni in v nedeljo ob 1C. in 20. uri. cert Camille Saint - Sa- iOMPHOki. tovarne, ustanove Im vse (&$auimu\&! Vse vrste klišejev vam bo solidno in hitro izdelala NOVA KLIŠARNA PRI PODJETJU ..GORENJSKI TISK", ki bo začela obratovati v oktobru • Istočasno bo začel v okviru podjetja,Gorenjski tisk* z delom tudi FOTOODDELEK za komercialno fotografijo! o V tem fotooddelku vam bodo lahko izdelali najlepše posnetke iz vašega podjetja in razne druge posnetke za vaše albume, katere vam bo izdelala in okusno opremila naša lastna knjigoveznica Se priporočamo! Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje dramatična uvertura, Richard v. Draga Lorbeka. 7.30 Cici- Wagner: siegfriedova idila, *?nomt.- d°*il dJ\nl 14;30 Victor Herbert: Koncert za Noviiilmi. 14 4U Slovenske £1 orkester Matija Brav- narodne in umetne pesmi poje fi Divertissements za kla- ctr»-FuffiN&S 1' vh" in orkester, Zoltan Koda- strazi. 18.45 Radijska umver- . „ . . _ * . TT za - Slavko Faust: Po letos- ^ } lesi ^ Galante. 16.00 U- nji pariški letalski razstavi. tnnkl 12 »terature - LidiH 20.30 Kulturni pregled. 22.15 Domači ansambli"-v plesnem ritmu. Torek, 6. septembra: 6.35 Pisan »spored slovenskih narodnih pesmi. 7.40 Vedre melodije, 12.00 Opoldanski spo Sejiullina: Gubernator I. del. 16.20 Koncert po željah. 18.00 Domače aktualnosti. 20.00 »Četrtkov večer" domačih pesmi in napevov. Petek, 9. septembra: - 6.35 Domači napevi — sodelujejo red lahke vokalne in instru- Štirje flosarji in Veseli deč-mentalne glasbe. 14.30 Zani- ki. 7.30 Cicibanom — dober mivosti iz znanosti in tehni- dan. 12.00 Aleksander Skrja-ke. 14.40 Volim >t Slavko Zim- bin: Koncert za klavir in or-šek in pianistka Breda Rajho- kester. 13.10 Z glasbo v do-va iz Maribora izvajata popu- bro voljo. 14.30 O športu in lame skladbe za violino in športnikih. 16.00 Utrinki iz li-klavir. 16.20 V svetu opernih terature — Lidija Sejfullina: melodij. 18.00 Zdravstveni na- Gubernator — II. del. 16.20 sveti. 18.30 Športni tednik. Iz slovenske simfonične glas-20.00 „Po Koroški in Prek- be; Marij Kogoj - Karel Je-murju" (pisan spored sloven- raj: Allegrelto, Lucijan Mari-skih narodnih pesmi). 20.30 ja Škerjanc: Peta simfonija. Tedenski notranje - politični 13.00 Zanimivosti iz znanosti pregled. 22.15 Ipramo vam za in tehnike. 18.45 Iz kolektivov ples. za kolektive. 20.30 Tedenski Sreda. 7. septembra: - 6.35 zunanje - politični pregled. Pohorski fantje pojo in igra- 21.00 Oddaja o morju in pojo. 7.30 Pisan drobiž za pionir- morščakih. Na Gorenjskem enoten zavod za socialno zavarovanje Preteklo nedeljo je bilo v Kranju prvo zasedanje skupščine okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje za novi okraj. Kot so že na zadnjih zasedanjih skupščine v Kranju in Radovljici sklepali o združitvi obeh v enoten zavod za Gorenjsko, so na nedeljskem zasedanju v glavnem izvedli združitev. Okrajni zavod za socialno zavarovanje bo imel svoj sedež v Kranju ter 5 podružnic s sedeži v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škof j i Loki in Radovljici. Nova skupščina šteje 74 članov. Izvolila je tudi 9-članski izvršni odbor. Izvolili so finančno komisijo, za ravnatelja okrajnega zavoda pa so imenovali tovariša Iva Majdiča. Na omenjenem zasedanju so razpravljali tudi o statutu in ga z nekaterimi manjšimi popravki sprejeli. Sikanje prebivalstva V KRANJU Rojstva: Jožefa Ceferin, tovar, delavka iz Kranja rodila deklico; Mihaela Jama, gosjpodinja iz Kranja rodiila deklico; Marija Blagotinšek, gospodinja iz Kranja rodila dečka in Silva Vučko, delavka iz Kranja rodila dečka. Poročili so se: — Marijan Gradišar, trg. pomočnik, in Vida Kalan, trg. pomočnica; Janez Grašič, kmet. tehnik in Antonija Pakiž, drž. uslužbenka; Štefan Adamič, veterinar in Marija Bele, farmacevtka. obJaTe • oglati GORENJ TISK" ha uamita sfitefantUHO že v Mali oglasi rednega 3-mesečnega tečaja tudi tečaj za vlaganje sadja 19 let starega fanta vzamem in zelenjave. — Uprava, v službo. Naslov v upravi li- Poziv! Zaradi likvidacije g4a, čevljarske delavnice „Plani- 1 Delavnico 5 X 8 m veliko — ka" v Tavčarjevi ulici 2 v dam v najem. — Primskovo Kranju, poziva lastnike po- 89, Kranj. pravljenih čevljev, da jih Krasno novo žensko kolo dvignejo najkasneje do 1. ok- dam tistemu, ki mi po možno- tobra 1955. Po omenjenem ro- sti odstopi sobo in kuhinjo ku ne odgovarjamo za blago, ali samo sobo v Kranju ali Na novo prevzemamo vsa okolici. Samo osebne ponudbe popravila v Tavčarjevi ulici 4. Alpski letalski center - Lesce - Bled • zarodek bodočega Slovenskega aero transporta Pravkar je pristalo na le- odleti spet v soboto zjutraj, način lahko ukinili redni le tališču potniško letalo JAT Čeprav je za Gorenjsko in tu- talski promet z Lescami — pa densko ietaisko zvezo z me ~Duglas", ki vzdržuje redno kajšnje razmere vozni red iz- se je pokazalo ravno nasorot- tropolo Jugoslavije, Jacura tedensko' letalsko zvezo z redno neugoden, — baje .te no. Uspehi, ki so jih dosegli, nom 111 drugimi kraji. Predvi na: Košir — Kranj, Kokrški breg 3, stopnišče. Ljudska knjižnica v Straži- šču je zopet odprta vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure. Kmetijska zadruga Ljubno na Gorenjskem razpisuje licitacijo za prodajo vprežnih grabelj in okopalnika. Licitacija bo 8. septembra 1955 pred KZ Ljubno ob 9. uri. Rjavo jopico, izgubljeno 24. avgusta na cesti Duplje — Strahinj naj najditelj proti nagradi vrne Stanetu Toma- knadni sprejemni izpiti za re zin. Naklo 84. dno šolo in za dvoletni pri- Obveščamo vse interesentke, pravljalni tečaj bodo 5. in 6 da se v stalnem gospodinjskem sept. 1.1. v prostorih I. gimn tečaju v Kranju, Komenskega Začetek vsakokrat ob 7 uri 4, od 2. 9. 1955 vrši vsako po- zjutraj. Pričetek šolskega popoldne od 15. ure dalje poleg uka ^ dijake redne šole bo 15. septembra 1955 ob 8. uri zjutraj, za pripravljalni tečaj „Planika" — Kranj Kupim dobro ohranjen šivalni stroj. — Virlog 7, Skofja Loka. Prodam lep brezov les. — St razišče 168. Lepe železne postelje in nočne omarice ugodno prodam. Vprašati Kranj, Cankarjeva 15. # Objave Ekonomska srednja šola v Kranju: popravni izpiti in na- precej skeptično, „kapitulirali". Povprečno na ene vožnjo je do sedaj odpadlo 18 ljudi. Za prihodnje vožnje pa imajo že tudi večino mest razprodanih. Prav zaradi tega že prihajajo glasovi, da bo JAT v prihodnji sezoni uvedel trikratno-te- me- dena je tudi mednarodna letalska zveza Nemčija—Avstrija — preko Lesc do Jadrana. Alpski letalski center pa predvideva uvesti tudi redno lokalno letalsko progo Lesce— Koper in nazaj. V ta namen že tudi v Kopra gradijo letališče. Za pristajanje v Lescah pa Se zanimajo tudi nekateri tuji potovalni uradi, predvsem v skandinavskih državah, ki nameravajo v prihodu tem letu delno preusmeriti potovanja v Jugoslavijo z klali. Tako je danes na letališču v Lescah, Ki je še tako rekoč v razvojni fazi. Člani upravnega odbora Alpskega letalskega centra pa že snujejo nove načrte oziroma jih že izvajajo, na podlagi katerih naj se v Lescah organizira gospodarsko podjetje „Slove nija aero-transport", ki naj se s časom razširi in pomaga u stanoviti podobna podjetja v bilo v tem nekoliko težnje, da so proti vsem pričakovanjem Ljubljani, Celju, Mariboru in bi že v prvih mesecih ta pro- in danes so že tudi tisti, ki drugod Ohridom, preko Zagreba in Beograda. Ljudje izstopajo. Tu vidimo turiste, službem- potnike, diplomate in druge. Med njimi je 9 ali 10 potnikov, ki nosijo s seboj neke palice. Kaže, da so ribiči, ki gredo k Savi Bohinjki. Po narodnosti so Angleži. Med potniki smo opazili tudi grškega in turšk ga veleposlanika in še nekatera druge. Nasplošno je na letališču, odkar je bil vzpostavljen redni letalski potniški promet, živahno V novi pristaniščni ?-&radbi so prijazno m udobno °premili gostišče in uredili tudi ostale prostore. Tu se dnevno ustavljajo domači in l^ji turisti pa tudi drugi potniki, in ob kozarcu pijače o-Pazujejo življenje na letališču, ki je tako zanimivo, da v slehernem vzbudi željo po letenju. Nehote se zagleda človek v višave ter spremlja po-lete jadralnih letal, pristajanje itd. Potniško letalo pristane v 1-escah ob petkih popoldne in met propadel, da bi na ta so razvoj letališča spremljali Letališče v Lescah. „Matajur" med poletom (Se nadaljuje) pa isti dan ob 10. uri. Vpisovanje v Državno glasbeno šolo na Jesenicah bo 6., 7. in 8. t. m. od 9. do 11. in od 16. do 18. ure. Novi gojenci naj prinesejo s seboj zadnje -spričevalo matične šole, stari pa zadnje spričevalo glasbene šole. Pričetek pouka bo 15. 9. 1955. - Ravnateljstvo. Vajenska šola za razne stroke v Kranju, Cankarjeva 2 — obvešča, da imajo otroci padlih borcev iz bivših okraiev Kranj in Radovljica, ki so dovršili 5 razredov osnovne šole oziroma 1. razred gimnazije ter izpolnili 14. leto starosti, Učenca, poštenega, pridnega, ki ima veselje do manufakturne stroke, sprejmemo takoj. Predstavi naj se osebno pri: Trgovina „Pri Kranjcu", Kranj, Cankarjeva 7. možnost vpisati se v pripravni razred na tukajšnji .šoli. Vpisovanje bo dne 5. sept. od 8. do 12. ure ter od 14. do 17. ure. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in potrdilo pristojne organizacije ZB, da je otrok padlega borca. — Upraviteljstvo. Obvestilo o vključevanju vajencev v obrt. Obrtna zbornica okraja Kranj obvešča vsa obrtna podjetja in zasebne o-brtnike, da bo redno vključevanje vajencev, ki bodo pose-čali celoletne šole, samo do 15. septembra, v izjemnih primerih pa do 30. septembra. Ob sklenitvi učne pogodbe je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo in zdravniško spričevalo. Gospodarski svet OLO Kranj bo vajencem z nezadostno predizobrazbo, ki se nameravajo izučiti v kritičnih strokah za poklice: kovač, zidar, sodar. kamnosek in pek — dovolil izjemno vključitev v obrt in to na podlagi predhodne prošnje, naslovljene na Svet za prosveto in kulturo OLO Kranj. Taki vajenci morajo opraviti še sprejemni izpit na vajenski šoli. Vpisovanje v vajenske šole bo v ponedeljek, 5. septembra, pričetek pouka na teh šolah pa bo 15. septembra. i m vanj \ j j mirnQ lu nato pa je zaslišal nad seboj skozi večer brnenje letal. * , i , Letala so nad Nemčijo. Ce se kdaj srečno vrne domov, bo Ko * Je -Prebudil, je bila še globoka tema. vsakomu povedal, s kakšnim občutkom jih je poslušal ta Bil je vesel in se takoj spustil navzdol. Ko se je pod trenutek. Noben glasbenik bi ne znal ustvariti tako čudovite njim zabelikala cesta, je videl, da ni prišel tja. kjer so bili včeraj. Zato je ob obronku gozda iskal mesto, da bi zagledal železniško čuvajnico, ki si jo je prejšnji dan zapomnil. Dve sto metrov levo od čuvajnice je tista nevidna kurirska steza. Čuvajnice ni našel. Na nekem parobku je na nočnem nebu zagledal v daljavi silhuete vsakih dimnikov, iz katerih je kdaj pa kdaj švignil plamen. Nazaj mora. K sreči se je zbudil tako zgodaj. Hodil je zelo dolgo, dokler se mu ni zazdela poseka, ki se je odprla pod njim. znana. Nedaleč od nje je zagledal čuvajnico. Razveselil so je, kakor da bi mu prav ta čuvajnica odprla pot v svobodo. Skril se je med smrečje in oprezal. Daniti se je že začelo, a kurirjev še ni bilo. Se je čakal. A zaman. Ni vedel, da so se včeraj kurirji umaknili pred Nemci in si izbrali drugo pot. Ostal je sam. Tako sam kakor še nikoh. Hodil je ure in ure, da bi našel kurirsko taborišče. Hodil je ves dan in ura za uro je drobila njegov optimizem. Malodušje v njem je naraščalo. Hodil je vedno počasneje. Zemlja, povsod na svetu enaka in vendar povsod drugačna, ga je priklenila V njeni vseobširni svobodi se je čutil ujetega bolj kakor pred dnevi v ujetniškern taborišču. Bežal je in sam ni vedel kam. Na tem slepem begu ga je ujel večer in oglašal se je glad. Včeraj zjutraj je jedel zadnjič v kurirskem taborišču. Nekje v teh gozdovih. V taboriščb, ki ga je iskal in ni našel. In kakor nalašč se je o;sorej prevleklo še nebo s temnimi meglami in začelo je snežiti. Najprej so padale redke snežinke, nato pa se začele vsipati v vedno gostejših krogih. Padale so mu na lase, se topile in mu v neprijetnih potočkih lile za vrat, se mešale z znojem in — če je obstal — postajale ledeno mrzle. Dragocena toplota mu je puhtela iz razmočene obleke. Loteval se ga je brezup. Ni iskal poti. Izmučen se je slepo gnal navzgor, navzdol in zopet navzgor, ujet v črni prostor gozda in noči. Spodtikal se je ob kamenje in korenine. Padal, vstajal, se zadeval ob drevesa kakor ob rešetke ptič, ki so ga pravkar zaprli v kletko. Toda še je šel. Se je hodil. Še se je zadeval. Se spodtikal. Padal. In vstajal. In po vsakem padcu je bil slabotnejši in po vsakem padcu bolj obupan. Nič več ni mislil. Mehanično je pregibal noge. Samo nagon -po samoohrani ga je gnal naprej. Ure in ure. Kdo ve koliko časa.