AJPES Agencija Republike I ^ _ ^^ Slovenije za javnopravne ' X ■ S evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2009 Ljubljana, maj 2010 ISSN 1855-3982 K A Z A L O I. UVOD..............................................................................................................................................1 II. POVZETEK....................................................................................................................................2 III. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB............................................................................................4 1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB........................................................................7 1.1. PRIHODKI.........................................................................................................................7 1.2. ODHODKI..........................................................................................................................8 1.3. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI.....................................................11 1.4. ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA................................................................................11 2. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST.............................................12 3. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO DEJAVNOSTIH..................................................14 4. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO REGIJAH............................................................16 IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV DRUŽB................................................18 1. SREDSTVA..........................................................................................................................18 2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV...............................................................................19 3. STRUKTURA FINANCIRANJA............................................................................................20 V. DODATEK - POSLOVNI IZID IN PREMOŽENJSKO FINANČNI POLOŽAJ ZADRUG.............21 1. POSLOVNI IZID...................................................................................................................21 2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV......................................................22 VI. PRILOGE......................................................................................................................................23 Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2005 do 2009.......................24 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov družb......................................................25 Priloga 3: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov družb......................................................26 Priloga 4: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu 2009.................................................27 Priloga 5: Število družb glede po velikosti glede na oddelke v področjih dejavnosti v letu 2009.....28 Priloga 6: Razvrstitev družb po področjih dejavnostih v letu 2009 ................................................... 31 Priloga 7: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti v letu 2009 ........................................................................ 32 Priloga 8: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu 2009................................................... 33 Priloga 9: Razvrstitev družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu 2009................................ 34 Priloga 10: Poslovni izid družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu 2009.............................. 35 Priloga 11 : Razvrstitev družb po regijah v letu 2009........................................................................... 36 Priloga 12: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po regijah v letu 2009 ............................................................................................. 37 Priloga 13: Poslovni izid družb po regijah v letu 2009 ........................................................................ 38 Priloga 14: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb......39 Priloga 15: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2005 do 2009..................................40 Priloga 16: Pomembnejši podatki poslovanja zadrug glede na velikost v letu 2009 ..........................41 Priloga 17: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug .... 42 I. UVOD V informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe) v Sloveniji v letu 2009. Podlaga so "Iv v podatki1 iz letnih poročil za leto 2009, ki so jih družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)2 za namen državne statistike predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2010. Družbe so podatke iz letnih poročil za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložile na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisal z Navodilom o predložitvi letnih poročil in drugih v Q podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov3. Banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, podatkov iz letnih poročil za državno statistiko ne predlagajo, ker zanje ni primerna predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih. Iz obdelave podatkov iz letnih poročil so izvzeti tudi podatki določenih družb zaradi katerih bi bil, glede na značilnosti njihovega poslovanja, zbirni prikaz poslovnega izida in premoženjsko finančnega položaja družb nerealen4. V informaciji tudi ni podatkov o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Pri presoji poslovanja družb v letu 2009 je treba upoštevati, da letna poročila družb, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko tudi drugačni. Rezultati revizije letnih poročil za leto 2008 so na primer pokazali, da se je neto čisti dobiček družb, zavezanih k reviziji, zmanjšal za 11 %. Večina, 82 %, zmanjšanja njihovega neto čistega dobička je nastala zaradi prenizko izkazanih finančnih odhodkov iz oslabitve in odpisov finančnih naložb v letnih poročilih za državno statistiko za leto 2008. Samo pri 8,4 % družb se je neto čisti poslovni izid v revidiranih letnih poročilih razlikoval za več kot 10.000 evrov od tovrstnega izida, izkazanega v letnih poročilih za državno statistiko. V tej informaciji je posebej v dodatku (V. poglavje) obravnavan tudi poslovni izid in premoženjsko finančni položaj zadrug v Sloveniji v letu 2009. Podatki, predloženi v evrih, so v informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa na eno decimalno mesto. Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009 Odl.US: U-I-268/06-35, 42/2009, 83/2009 Odl.US: U-I-165/08-10, Up- 1772/08-14, Up-379/09-8. Uradni list RS, št. 7/2008, 8/2009 in 107/2009. Iz obdelave podatkov iz letnih poročil družb, predloženih na poenotenih obrazcih, so izvzeti podatki o poslovanju Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V letu 2009 so družbe izkazale manjši obseg gospodarske aktivnosti in zato tudi slabše poslovne rezultate: £T -> Obseg industrijske proizvodnje5 se je v letu 2009 občutno zmanjšal, in sicer za 16,9 %, medtem ko se je v letu 2008 zmanjšal za 1,5 %. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se prvič v zadnjih petih letih zmanjšale, in sicer za 0,4 %, medtem ko so se v letu 2008 povečale za 5,6 %. -> V letu 2009 je bila vrednost izvoza 16.053.762 tisoč evrov, vrednost uvoza pa 17.066.584 tisoč evrov. Izvoz je bil v primerjavi z letom 2008 manjši za 19 %, uvoz pa za 26 %. Pokritost uvoza z izvozom je bila v letu 2009 najvišja v zadnjih petih letih, znašala je 94,1 %, v letu 2008 pa le 86,2 %. Povprečna temeljna obrestna mera v letu 2009 je bila 1,12 %, v letu 2008 pa 6,18 %6. -> Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2009 povečale za 0,9 %7, kar je najmanj v zadnjih petih letih (v letu 2008 je bila njihova rast 5,7 %). II. POVZETEK Podatke iz letnih poročil za leto 2009 je AJPES predložilo 53.897 družb, kar je 3,7 % več kakor za leto 2008. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2009 ustanovljenih 5.984 družb, za 4 % manj kakor v preteklem letu, prenehalo pa je 2.617 družb, 1 % več kakor v preteklem letu. V letu 2009 je bilo uvedenih 276 stečajnih postopkov družb, 24 % več kakor v preteklem letu, in 14 prisilnih poravnav. Med družbami je bilo 92,5 % mikro, 4,6 % majhnih, 1,5 % srednjih in 1,4 % velikih družb. Leto 2009 so družbe sklenile z najslabšimi poslovnimi rezultati v zadnjih petih letih, saj so prvič ustvarile manj skupnih prihodkov kakor leto prej, ob tem pa so se skupni odhodki zmanjšali manj kot skupni prihodki. Tako so izkazale le še slabo tretjino neto čistega dobička leta 2008. Družbe so v letu 2009: • zaposlovale 479.894 delavcev, 3 % manj kakor v letu 2008; • ustvarile 71.842.228 tisoč evrov prihodkov; • zmanjšale prihodke za 15 % (na domačem trgu za 12 %, na trgu EU za 18 % in na trgu izven EUR za 20 %) in odhodke za 13 %. Kazalnik celotne gospodarnosti Vir podatkov o rasti cen, o obsegu industrijske proizvodnje in o zunanjetrgovinski menjavi je Statistični urad Republike Slovenije. Vir podatkov: Bilten Banke Slovenije, januar 2010, letnik XIX, številka 1, str. II-24. Podatek o rasti cen življenjskih potrebščin se nanaša na povečanje teh cen v obdobju januar - december 2009 v primerjavi z obdobjem januar - december 2008. 5 se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal od 1,03 na 1,01 in je najnižji v zadnjih petih letih; • ustvarile 16.396.799 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 7 % manj kakor v letu 2008. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 34.168 evrov, 5 % manj kakor v letu 2008; • izkazale 2.665.413 tisoč evrov čistega dobička, 18 % manj kakor v letu 2008. Čisti dobiček je ugotovilo 32.487 družb, 60,3 % vseh; • izkazale 2.115.987 tisoč evrov čiste izgube, 37 % več kakor v letu 2008. Čisto izgubo je ugotovilo 19.125 družb, 35,5 % vseh, ki so zaposlovale 27,4 % vseh delavcev; • izkazale 549.426 tisoč evrov neto čistega dobička, 68 % manj kakor v letu 2008. -> Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 66,0 %, vendar se je ta v primerjavi s predhodnim letom znižal za 18 %. Največji nominalni upad neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, za 66 %, ter s področja prometa in skladiščenja, ki so v letu 2009 izkazale neto čisto izgubo. Največjo neto čisto izgubo so tako kot v preteklem letu ugotovile družbe s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti, katerih neto čista izguba se je v primerjavi s predhodnim letom znižala za 14 %. V O v v v -> Mikro družbe8 so v letu 2009 prvič izkazale neto čisto izgubo, 85.338 tisoč evrov, medtem ko so v predhodnih letih poslovale pozitivno in bile po neto čistem dobičku na drugem mestu, za velikimi družbami. -> Največji vpliv na neto čisti dobiček so imele družbe iz Osrednjeslovenske regije, Jugovzhodne Slovenije, Gorenjske regije in Obalno - kraške regije. Družbe so ob koncu leta 2009: • imele 104.301.935 tisoč evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 2 % več kakor ob koncu leta 2008; • dolgoročna sredstva povečale za 5 %, kratkoročna sredstva pa zmanjšale za 2 %; • imele 36.652.402 tisoč evrov kapitala; • kapital povečale za 2 %, dolgoročne in kratkoročne obveznosti pa skupaj za 2 %. Delež kapitala v virih sredstev je znašal 35,1 %; delež kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti skupaj pa 61,7 %. Deleža sta ostala na ravni iz leta 2008; • z dolgoročnimi viri sredstev financirale 89,9 % dolgoročnih sredstev in zalog, ob koncu leta 2008 pa 89,3 %. 8 V mikro družbe so razvrščeni tudi nekateri holdingi, ki sodijo v področje finančne in zavarovalniške dejavnost. III. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB Družbe so leto 2009 zaključile s pozitivnim rezultatom. Ustvarile so 71.842.228 tisoč evrov prihodkov in ugotovile 70.844.281 tisoč evrov odhodkov. Neto celotni dobiček9 se je več kot razpolovil in je znašal 997.946 tisoč evrov. Neto pozitiven rezultat so družbe ustvarile iz poslovanja, 2.015.970 tisoč evrov, kar je 42 % manj kot v letu 2008. Z drugim delovanjem so ustvarile 307.987 tisoč evrov neto celotnega dobička. Družbe so izkazale neto negativen rezultat iz finančnega delovanja, in sicer 1.326.010 tisoč evrov, kar je 0,3 % manj kakor v preteklem letu. Upoštevajoč vse tri ravni se je zato neto celotni dobiček v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 58 %. Družbe so ustvarile 2.665.413 tisoč evrov čistega dobička in 2.115.987 tisoč evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 18 %, čista v v v v i n izguba pa je večja za 37 %. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom10 v znesku 549.426 tisoč evrov in dosegle le slabo tretjino lanskega neto čistega dobička. Pomembnejše postavke poslovnega izida družb so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih (v %) 2009 2008 2009 2008 2009 2008 Prihodki 71.842.228 84.061.052 85 100,0 100,0 Odhodki 70.844.281 81.697.646 87 98,6 97,2 Neto celotni dobiček/izguba 997.946 2.363.406 42 1,4 2,8 Čisti dobiček 2.665.413 3.260.742 82 3,7 3,9 Čista izguba 2.115.987 1.544.859 137 2,9 1,8 Neto čisti dobiček/izguba 549.426 1.715.883 32 0,8 2,0 Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. 10 Neto čisti dobiček je neto celotni dobiček, zmanjšan za obračunane davke in zmanjšan za neto odložene davke oziroma pozitivna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo. Negativni znesek odloženih davkov povečuje čisti dobiček oziroma zmanjšuje čisto izgubo. Prvič v zadnjih petih letih so družbe zmanjšale skupne prihodke kot tu di skupne odhodke, in sicer so prihodke zmanjšale bolj kot odhodke. Kazalniki gospodarnosti11 so najnižji v zadnjih petih letih. Tako se je v letu 2009 kazalnik celotne gospodarnosti v primerjavi z letom 2008 še poslabšal; družbe so v letu 2009 na 100 evrov skupnih odhodkov izkazale le 101 evro skupnih prihodkov, v letu 2008 pa 103 evre. Na tolikšno zmanjšanje celotnih prihodkov je v letu 2009 bistveno vplivalo zmanjšanje poslovnih prihodkov, zato se je poslabšal tudi kazalnik gospodarnosti poslovanja, izražen z razmerjem med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. V letu 2009 so družbe na 100 evrov poslovnih odhodkov izkazale 103 evre poslovnih prihodkov, v letu 2008 pa še 104 evre. Manj uspešno poslovanje potrjuje še kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov, ki meri doseženi neto čisti dobiček na skupne prihodke, in kazalnik dobičkovnosti poslovnih prihodkov, ki meri doseženi neto dobiček iz poslovanja na poslovne prihodke. V letu 2009 so družbe na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile le 0,8 evra neto čistega dobička (v letu 2008 še 1,9 evra), na 100 evrov poslovnih prihodkov pa 2,9 evra neto dobička iz poslovanja (v letu 2008 še 4,1 evra). Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička v skupnih prihodkih od leta 2002 do leta 2009 prikazuje naslednji grafični prikaz: 6,0 ž? > 5,0 o 4,0 c 3 3,0 2,0 -Ï 1,0 ni ' 0,0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Čisti dobiček Čista izguba Neto čisti dobiček Po Slovenskem računovodskem standardu 29 (2006) - Računovodsko proučevanje (Računovodsko analiziranje) je kazalnik celotna gospodarnost, izračunan iz razmerja med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki; kazalnik gospodarnosti poslovanja je izračunan iz razmerja med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki; kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov je izračunan iz razmerja med čistim dobičkom in skupnimi prihodki; kazalnik dobičkovnosti poslovnih prihodkov je izračunan iz razmerja med poslovnim dobičkom in poslovnimi prihodki. V letu 2009 se je poslabšal tudi kazalnik donosnosti sredstev, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi; družbe so v letu 2009 na 100 evrov sredstev ustvarile 15,9 evrov neto dodane vrednosti (v letu 2008 pa 18,1 evrov). Da se je uspešnost poslovanja družb zmanjšala kažeta še kazalnika produktivnosti, izračunana iz razmerja med celotnimi prihodki in zaposlenimi in iz razmerja med neto dodano vrednostjo in zaposlenimi, ki merita učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo, pri tem merjenju pa kot prvino poslovnega procesa upoštevamo le število zaposlenih. Družbe so na zaposlenega od leta 2005 do leta 2008 dosegale iz leta v leto več prihodkov in neto dodane vrednosti ter povečevale povprečno mesečno plačo na zaposlenega. Od naštetih kazalnikov produktivnosti se je v letu 2009 povečala le povprečna mesečna plača, ki je znašala 1.310 evrov, nominalni znesek povečanja pa je bil najnižji v zadnjih petih letih (manj kakor 20 evrov). Podrobnejši pregled rezultatov in kazalnikov poslovanja družb v letih od 2005 do 2009 je razviden iz preglednic v Prilogah 1 in 15. 1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB 1.1. PRIHODKI Družbe so v letu 2009 ustvarile 71.842.228 tisoč evrov prihodkov, 15 % manj kakor v letu 2008, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin povečale za 0,9 %. Struktura celotnih prihodkov je ostala skoraj nespremenjena; večino celotnih prihodkov, 96,6 %, so pomenili poslovni prihodki, 2,7 % finančni prihodki in le 0,7 % drugi prihodki. Struktura posameznih vrst prihodkov v letu 2009 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 4. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0,3% 3. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU 8,7% 2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 17,7% 5. Drugi poslovni prihodki 2,0% II. FINANČNI PRIHODKI _2,7% . DRUGI PRIHODKI 0,7% I. POSLOVNI PRIHODKI 96,6% 1Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 67,9% Družbe so v letu 2009 izkazale 69.427.805 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 14 % manj kakor v letu 2008. Največ poslovnih prihodkov so družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu, 48.809.120 tisoč evrov (70,3 %), s prodajo na trgu EU 12.704.619 tisoč evrov (18,3 %) in s prodajo na trgu izven EU 6.272.238 tisoč evrov (9,0 %). Struktura poslovnih prihodkov se ni bistveno spremenila. Najmanj so se zmanjšali čisti prihodki od prodaje na domačem trgu, za 12 %, čisti prihodki od prodaje na tujem trgu (na trgu EU in izven EU) pa za 19 %. Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo 13.457 družb. Od tega je 518 velikih družb ustvarilo 67,2 %, 601 srednja družba pa 13,6 % vseh prihodkov na tujem trgu. Največji delež, 64 %, tovrstnih prihodkov so ustvarile 3.003 družbe s področja predelovalne dejavnosti, 4.574 družb s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil pa 18 % teh prihodkov. Družb, ki so s prodajo na tujem trgu dosegle več prihodkov kakor s prodajo na domačem trgu, je bilo 3.998 in so ustvarile 81,6 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Finančni prihodki so znašali 1.939.904 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2008 nižji za 22 %. Med finančnimi prihodki je bilo največ, 48,1 %, prihodkov iz deležev, 30,7 % prihodkov iz danih posojil in 21,3 % prihodkov iz poslovnih terjatev. Zmanjšale so se vse tri vrste finančnih prihodkov. Drugi prihodki so znašali 474.519 tisoč evrov, kar je za 19 % več kakor v letu 2008. Ta vrsta prihodkov obsega zlasti prihodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti, iz odtujitve naložbenih nepremičnin in tudi neobičajne postavke (prejete odškodnine, kazni ter subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki). Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov družb je razviden iz preglednice v Prilogi 2. 1.2. ODHODKI Družbe so v letu 2009 izkazale 70.844.281 tisoč evrov odhodkov, 13 % manj kakor v letu 2008. Odhodki so se v primerjavi s prihodki zmanjšali za 2 odstotni točki manj, kar je vplivalo na poslabšanje kazalnika celotne gospodarnosti. Večino celotnih odhodkov, 95,2 %, so pomenili poslovni odhodki, 4,6 % finančni odhodki in le 0,2 % drugi odhodki. Struktura posameznih vrst odhodkov v letu 2009 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Družbe so v letu 2009 ugotovile 67.411.836 tisoč evrov poslovnih odhodkov, 13 % manj kakor v letu 2008. Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu 2009 so družbe obračunale 52.135.842 tisoč evrov teh stroškov, 17 % manj kakor v letu poprej. Med temi stroški je bil delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 44,0 %, delež stroškov porabljenega materiala 26,5 % in delež stroškov storitev 29,5 %. Najbolj so se zmanjšali stroški porabljenega materiala, za 20 %, ter nabavna vrednosti prodanega blaga in materiala, za 18 %, medtem ko so se stroški storitev zmanjšali le za 10 %. Med poslovnimi odhodki so se najmanj zmanjšali stroški dela, le za 2 %, in so znašali 10.401.358 tisoč evrov. Med stroški dela je bilo 72,5 % stroškov plač, 13,5 % stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj in 13,9 % drugih stroškov dela. Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposlenci prejemajo za čas, ko ne delajo, in bremenijo delodajalca. Področje plač so v letu 2009 urejale kolektivne pogodbe dejavnosti in Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z 1O delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 12 Uradni list RS, št. 62/2008. 4. Drugi poslovni odhodki II. FINANČNI ODHODKI 4,6% 2. Stroški dela 14,7% - 1. Stroški blaga, materiala in storitev 73,6% I. POSLOVNI ODHODKI 95,2% Družbe so v letu 2009 za plače namenile 7.545.637 tisoč evrov, 2 % manj kakor v letu 2008. V letu 2009 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah 1.310 evrov, 1,2 % višja kakor v letu 2008 in realno večja za 0,3 % v primerjavi z rastjo cen življenjskih potrebščin. V družbah s področja predelovalnih dejavnosti je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega 1.240 evrov, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil 1.280 evrov, v družbah s področja gradbeništva pa 1.094 evrov. Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so znašali 1.407.493 tisoč evrov, drugi stroški dela pa 1.448.228 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2008 so bili prvi nižji za 2 %, drugi pa za 5 %. Med poslovnimi odhodki so se v primerjavi z letom 2008 povečali le odpisi vrednosti, za 10 %, in so znašali 3.979.472 tisoč evrov. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 79,2 %, preostali del pa so bili prevrednotovalni poslovni odhodki. Amortizacija se je v primerjavi z letom 2008 povečala za 5 %, prevrednotovalni poslovni odhodki pa za 39 %. Finančni odhodki so znašali 3.265.914 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2008 nižji za 15 %. Finančni odhodki so se v primerjavi s finančnimi prihodki zmanjšali za 7 odstotnih točk manj, zato so družbe izkazale neto negativen rezultat iz finančnega delovanja, bil je za 0,3 % manjši kakor v letu 2008. Največji del finančnih odhodkov, 49,9 %, so pomenili finančni odhodki iz finančnih obveznosti. Sledili so finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb, 39,2 %, preostalih 10,9 % pa so pomenili finančni odhodki iz poslovnih obveznosti. Od naštetih vrst finančnih odhodkov so se v primerjavi z letom 2008 povečali le odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb, za 2 %, ki ga družbe opravljajo v skladu s Pojasnilom 1 k SRS 3 -oslabitev finančnih naložb13. Odhodki iz finančnih obveznosti, ki zajemajo odhodke za obresti in tečajne razlike od kratkoročnih in dolgoročnih finančnih dolgov, pa so se znižali za 22 %. Zmanjšanje teh odhodkov je predvsem posledica znižanja obrestnih mer, saj so se sredstva kot tudi obveznosti družb v letu 2009 povečale. Družbe so v letu 2009 obračunale 166.531 tisoč evrov drugih odhodkov, 1 % več kakor v letu 2008. Ta vrsta odhodkov poleg neobičajnih postavk obsega tudi odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov družb je razviden iz preglednice v Prilogi 3. 13 Uradni list RS, št. 126/2008. 1.3. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI 14 v Dodana vrednost'4 je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku 16.573.447 tisoč evrov, za 7 % manj kakor v letu 2008, je ugotovilo 41.681 družb ali 77,3 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 176.649 tisoč evrov, za 4 % manj kakor v letu 2008, je izkazalo 9.869 družb, 18,3 % vseh. Družbe so v letu 2009 ustvarile 16.396.799 tisoč evrov neto dodane vrednosti15, 7 % manj kakor v letu 2008. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 34.168 evrov, 5 % manj kakor v letu 2008. 1.4. ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA Čisti dobiček v znesku 2.665.413 tisoč evrov je v letu 2009 izkazalo 32.487 družb, to je 60,3 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 18 %. Njegov delež v prihodkih vseh družb je znašal 3,7 %. V 710 družbah, od katerih je vsaka ustvarila več kot 500 tisoč evrov čistega dobička, so skupaj ugotovili 71,5 % čistega dobička. 16.981 družb, pri katerih ugotovljeni čisti dobiček ni presegel 5 tisoč evrov, je ustvarilo 1,0 % čistega dobička vseh družb. Čisto izgubo v znesku 2.115.987 tisoč evrov je v letu 2009 izkazalo 19.125 družb, to je 35,5 % vseh družb. V primerjavi z letom 2008 je bila čista izguba večja za 37 %. Njen delež v prihodkih vseh družb je znašal 2,9 %, kar je več kakor v letu 2008. Družbe s čisto izgubo so zaposlovale 131.541 delavcev, kar je 27,4 % vseh. Največji delež čiste izgube so imele družbe s področja predelovalnih dejavnosti, 25,5 %, in finančne in zavarovalniške dejavnosti, 22,2 %. Večje zneske čiste izgube (nad 500 tisoč evrov) je v letu 2009 ugotovilo 448 družb. Skupaj so imele 1.671.134 tisoč evrov čiste izgube, kar je 79,0 % celotne čiste izgube. Te družbe so izkazale 81 % celotnega neto negativnega rezultata iz finančnega delovanja vseh družb. Neto čisti dobiček je v letu 2009 znašal 549.426 tisoč evrov, 68 % manj kakor v letu 2008. Na tolikšno zmanjšanje neto čistega dobička je vplival predvsem že omenjen upad obsega indrustrijske proizvodnje, uvoza in izvoza in s tem prihodkov. 14 Dodana vrednost je kosmati donos od poslovanja zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. 15 Neto dodana vrednost je dodana vrednost zmanjšana za izgubo na substanci. 2. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST Družbe se v skladu s 55. členom ZGD-1 razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let. Velikost družb se izračunava na podlagi treh meril, in sicer povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive ob koncu poslovnega leta16. Večina družb, kar 49.875 ali 92,5 % vseh, je sodila med mikro družbe. Zaposlovale so 27,1 % vseh delavcev in z 19,5 % vseh sredstev ustvarile 17,3 % vseh čistih prihodkov od prodaje. 16.028 mikro družb ni zaposlovalo nobenega delavca. V letu 2009 je bilo 2.475 majhnih družb, ki so zaposlovale 15,7 % vseh delavcev, dosegle 13,6 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imele 12,3 % vseh sredstev. 790 srednjih družb je zaposlovalo 16,0 % vseh delavcev, doseglo 14,9 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imelo 11,1 % vseh sredstev družb. 757 velikih družb je zaposlovalo 41,2 % vseh delavcev, doseglo 54,3 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 67,2 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu ter imelo 57,2 % vseh sredstev družb. Na rezultate poslovanja družb odločilno vplivajo velike družbe, ki so v letu 2009 ustvarile skoraj polovico neto dodane vrednosti in največ neto čistega dobička. Hkrati so ugotovile tudi največ neto dodane vrednosti na zaposlenega, 40.988 evra. Pomemben vpliv na rezultate poslovanje so imele tudi mikro družbe, ki so ustvarile 19,9 % neto dodane vrednosti in edine izkazale neto čisto izgubo, saj so skupne prihodke zmanjšale za 8 %, skupne odhodke pa le za 5 %. Še v letu 2008 so bile mikro družbe na drugem mestu po prispevku k neto čistemu dobičku. Mikro družbe so edine povečale število zaposlenih, za 4 %, in s tem imele višje stroške dela, za 6 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila pri mikro družbah 25.083 evrov, pri majhnih družbah 32.090 in pri srednjih družbah 34.009 evrov. 16 (1) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov, in • vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov. (2) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 evrov, in • vrednost aktive ne presega 4.400.000 evrov. (3) Srednja družba je družba, ki ni mikro in ne majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 evrov, in • vrednost aktive ne presega 17.500.000 evrov. (4) Velika družba je družba, ki ni ne mikro ne majhna družba in ne srednja družba. V vsakem primeru se za velike družbe štejejo banke, zavarovalnice, borza vrednostnih papirjev in družbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo. Pomembnejši podatki družb glede na velikost v letu 2009 so razvidni iz naslednjega grafičnega prikaza: Na rezultate poslovanja družb so odločilno vplivale velike družbe in mikro družbe, kar je za najpomembnejša štiri področja dejavnosti razvidno iz naslednjega grafičnega prikaza: 40,0 -40,0 mikro majhne srednje velike mikro majhne srednje velike ■ Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil Predelovalne dejavnosti ■ Promet in skladiščenje ■ Finančne in zavarovalniške dejavnosti Podrobnejši pregled pomembnejših podatkov družb glede na velikost je razviden iz preglednic v Prilogah 4 in 5, rezultati poslovanja družb po dejavnostih pa so predstavljeni v naslednjem poglavju. 3. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO DEJAVNOSTIH Družbe se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji 17 dejavnosti17. Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju družb v letu 2009 po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 80,0 60,0 40,0 ^ 20,0 >N _0J s 0,0 -20,0 -40,0 -60,0 Trgovina; Predelovalne Gradbeništvo Strokovne, Promet in Finančne in Druge vzdrževanje in dejavnosti znanstvene in skladiščenje zavarovalniške dejavnosti popravila tehnične dejavnosti motornih vozil dejavnosti Število družb Število zaposlenih I Prihodki skupaj I Neto čisti dobiček/izguba Najpomembnejše področje po številu zaposlenih in po vrednosti sredstev v letu 2009 je bilo področje predelovalnih dejavnosti. 6.726 družb tega področja je zaposlovalo 36.0 % vseh delavcev, ki so z 21,3 % vseh sredstev ustvarili 28,1 % vseh prihodkov. Največ družb, to je 13.789, je sodilo v področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Družbe tega področja so zaposlovale 18,6 % vseh delavcev in s 17.1 % vseh sredstev ustvarile 34,4 % vseh prihodkov. Po številu družb je drugo najpomembnejše področje strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, ki zajema 10.703 družb, 6,0 % vseh zaposlenih in 5,3 % vseh prihodkov. V letu 2009 je šest področij dejavnosti izkazalo neto čisto izgubo. Tako kot v letu 2008 je tudi v letu 2009 največjo neto čisto izgubo, 250.456 tisoč evrov, imelo področje finančne in zavarovalniške dejavnosti, kamor sodi tudi dejavnost holdingov. V dejavnost holdingov je uvrščenih 268 družb, ki so izkazale 164.790 tisoč evrov čistega dobička in 365.473 tisoč evrov čiste izgube. Sledilo je področje prometa in skladiščenja, ki je še v letu 2008 izkazovalo neto čisti dobiček. 17 Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008. Največji nominalni upad neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti ter s področja prometa in skladiščenja, ki so v letu 2009 izkazale neto čisto izgubo. Na neto čisti dobiček so najbolj vplivale družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, saj so ga ustvarile 362.855 tisoč evrov, ki pa je bil v te m področju dejavnosti za 18 % manjši kakor v letu 2008. Največ, 69,5 %, so k neto čistemu dobičku tega področja dejavnosti prispevale družbe iz oddelka posredništva in trgovine na debelo, razen z motornimi vozili. Družbe s področja predelovalnih dejavnosti so zabeležile največji nominalni upad neto čistega dobička, za 66 %, in ga v letu 2009 ustvarile le še 208.983 tisoč evrov. K neto čistemu dobičku tega področja dejavnosti so največ, 225.111 evrov, prispevale družbe iz oddelka proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov in ga v primerjavi s preteklim letom zmanjšale za 2 %. Sledijo družbe iz oddelka proizvodnje drugih strojev in naprav in družbe iz oddelka proizvodnje električnih naprav. Največjo neto v v v v i ft čisto izgubo so izkazale družbe iz oddelka proizvodnje pijač, 125.180 tisoč evrov18, ki so v letu 2008 ustvarile neto čisti dobiček. Neto čisti dobiček oziroma neto čista izguba po pomembnejših področjih dejavnosti sta za leti 2009 in 2008 razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: ce D 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 -100.000 -200.000 -300.000 Predelovalne Trgovina; Gradbeništvo Strokovne, Promet in Finančne in Druge dejavnosti vzdrževanje in znanstvene in skladiščenje zavarovalniške dejavnosti popravila tehnične dejavnosti motornih vozil dejavnosti 12009 2008 Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po področjih dejavnosti je razviden iz preglednic v Prilogah 6, 7 in 8, po oddelkih predelovalnih dejavnosti pa iz preglednic v Prilogah 9 in 10. 18 Neto čista izguba tega oddelka je posledica finančnih odhodkov iz oslabitve in odpisov finančnih naložb, ki so bili v primerjavi z letom 2008 večji za 556 %. 4. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO REGIJAH Družbe se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o "1Q oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS).19 To uredbo on dopolnjuje Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.20. Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju družb v letu 2009 po regijah je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: ■ Število družb Število zaposlenih ■ Prihodki skupaj Najbolj razvita med regijami je Osrednjeslovenska regija. V tej regiji je bilo 44,9 % vseh družb, ki so zaposlovale 37,3 % vseh delavcev in ustvarile 47,0 % vseh prihodkov. Pomembnejši regiji sta bili še Podravska in Savinjska regija. V Podravski regiji je bilo 11,8 % vseh družb, ki so s 13,5 % vseh zaposlenih ustvarile 10,2 % vseh prihodkov. V Savinjski regiji pa je bilo 9,4 % vseh družb, ki so zaposlovale 12,9 % vseh delavcev in dosegle 10,4 % vseh prihodkov. Najmanjši med regijami sta Zasavska z 1,1 % in Notranjsko - kraška z 1,6 % vseh družb. Deleža zaposlenih in prihodkov sta bila pri družbah obeh regij manjša od 2,0 %. 19 Uradni list L, št. 154 z dne 21.06.2003, z vsemi spremembami. 90 20 Uradni list RS, št. 9/2007. Neto dodana vrednost je bila ugotovljena v vseh regijah in je bila za 7 % manjša kakor v letu 2008. V letu 2008 je neto čisto izgubo ugotovila le Obalno-kraška regija, v letu 2009 pa še šest drugih regij, neto čisti dobiček pa samo pet regij. Največji neto čisti dobiček so imele družbe Osrednjeslovenske regije, sledijo pa družbe Jugovzhodne Slovenije, Gorenjske, Spodnjeposavske in Notranjsko - kraške regije. Neto čisti dobiček so povečale le družbe Gorenjske regije, za 17 %. Družbe iz Podravske, Savinjske, Goriške, Pomurske, Zasavske in Koroške regije, ki so lani izkazovale še neto čisti dobiček, so v letu 2009 prvič izkazale neto čisto izgubo. Neto čisti dobiček po regijah je za leti 2009 in 2008 razviden iz naslednjega grafičnega prikaza: C£ 3 -D 3 M 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 0 ° -200.000 o >N _JU