()£%£Jom
f-yuAuce*™
NO. 76
/UlERI$K/l
; Wii';5-77-
AM€8!CAM. IN SPIRIT »0R€!6N IN UN©UA©€ OHVk
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 19, 1965
SLOV6NIAN
NORHIN© N€W§PAF€S
ŠTEV. LXIII
VOL. LXHI
Moskva roistai kraj m slipfeiiaSsks spisi®
V glavnem mestu Sovjetske zveze tehtajo možnosti raz-govorov o Vietnamu na pripravljajoči se konferenci v Kambodži.
'CLEVELAND, O. —Dolga le-je veljala Varšava za mesto, ima največ kuhinj za diplomatske spletke za železno zave-s°. Kadarkoli je ta ali ona sa-miitska diplomacija hotela po-iom spletk ugotoviti, kaj misli diplomacija o tem ali onem Medmetu, je naročila svojemu Poslaništvu v Varšavi, naj širi iake in take vesti. Diplomatje s° nanje takoj reagirali, zainte-^sirano poslaništvo pa je izvedelo, kar je hotelo.
Moskva prevzela sama dosedanje posle Varšave Zdi se, da je zadnji čas predela del tega opravljanja v di-Plornatskih krogih Moskva sama, že parkrat se je pripetilo, da so iz Moskve prišli namigi rja te in one mogoče prihodnje dogodke, ki bi bolj spadali v Varšavske politične (kuhinje. Tak le na primer‘sedaj slučaj z na-Crtom o mednarodnem jamstvu Za kambodžanske meje. ■ Karnbodžanski princ Sihanouk Ss hudi že leta, da bi njegova deze!a debila mednarodno jam-stvo za nedotakljivost njenih ^eJ- Princ se namreč boji, da _1 lahko prišel čas, ko bo Tajska zahtevula nekaj kambodžanske-§a ozemlja. Sihanouk je tako dporno zahteval tako jamstvo,
da
£e je radi tega celo sprl z na-
Silil državnim tajništvom.
^edaj se je nenadno Moskva ^ola zo obravnavanje tega pro-, 'erna in spustila v obtok slu-
bi
6’ da bi bilo zelo koristno, alko
vprašanje garancij za kam-
dodžanske meje obravnavalo na mednarodni konferenci. Ta kon-J^enca bi dala Ameriki in Kioski priliko, da sedita za isto mizo in se morda začneta di-ektno pogovarjati tudi o Viet-. amu. Ako bi se začeli pogovar-bi morda pogovori odkrili za pogajanja o premirju. Ta-l^- govorice je seveda podtakni-
Nevtralnim diplomatskim vi-foin”
Moskva bi rada mir v Vietnamu bi Moskva rada dosegla , v Vietnamu, nikomur ne j u lali- Ni
Da
mir
feisisiilska sfera dela f@ža¥e lfafl|£iisk!ffl kmmMm
RIM, It. — Italijanska politična javnost ima tudi letos svojo velikonočno senzacijo, iki so ji jo preskrbeli tisti, ki Velike noči ne poznajo, namreč komunisti. Poročali smo že, kako je venezuelska policija ujela komunistično trojko, ki je vtihotapila v Venezuelo nad $300,000 v gotovini za komunistične podtalne prevratne akcije. Član te trojke je tudi milanski zdravnik in komunist Beltr amini.
Njegova sopotnica, neka komunistka iz Jugoslavije z argentinskim potnim listom, je pri tem napravila — tako je že dognala italijanska policija •— neprevidnost, da je poslala Miss Gaglio brzojavko, da je “srečno prišla”. Miss Gaglio je zaupna uradnica v zunanjem oddelku glavnega tajništva italijanske komunistične stranke. Jasno je torej, da je v afero zamešana vsaj italijanska komunistična partija, ako še ne morda katera druga. Policija nadaljuje s preiskavo.
Italijanski komunisti zagovarjajo zaenkrat stališče, da je dolžnost “vsakega dobrega demokrata in antifašista, da pomaga podirati venezuelski režim”. Italijanski politiki pa mislijo drugače. Kako, bo pokazala debata v rimskem parlamentu, ki jo bodo protikomunisti čisto gotovo sprožili takoj po praznikih.
Peiping grozi razbiti konferenco Mednarodnega Rdečega križa
DUNAJ, Avstr. — V jeseni bi se morala vršiti tu 20. konferenca Mednarodnega Rdečega križa. Rdeča Kitajska je te dni poslala sem nov protest, da se konference ne bo udeležila, če ho na njej tudi zastopnik nacionalne Kitajske.
Podobna grožnja je pripravila Mednarodni Rdeči križ, da je to konfereco odložil leta 1963.
CLSAfttNG
IV
mniiK’i
prerok
P ? fifvt;
Kdo naj varuje države brez atomskega orožja
Ameriško državno tajništvo pripravlja predlog za skup no varstvo in jamstvo atomskih sil državam brez atomskega orožja.
WASHINGTON, D. C. — Ko je Kitajska eksplodirala svojo prvo atomsko bombo, se je radi tega najbolj razburila Indija. Velik del indijske javnosti je zahteval, naj gleda tudi indijska vlada, da se Indija oboroži z a-tomskim orožjem. Min. predsednik Šastri ni bil vnet za idejo in je začel govoriti o možnosti, da bi bila Indija zavarovana proti kitajskim atomskim bombam s pogodbami, ki naj bi Ameriko in Rusijo obvezale, da pomagajo Indiji. Ideja je takoj naletela na veliko pomislekov, ni pa popolnoma zaspala. Predsednik Johnson je na primer v svojem govoru 19. oktobra rekel, da države brez atomskega orožja lahko računajo na ameriško pomoč, ako bi kdo hotel pritiskati nanje z grožnjo z atomskimi bombami.
Ta izjava je sedaj dobila kon-itretno obliko v našem državnem tajništvu. Tam pripravljajo poseben predlog za razorožitveno komisijo ZN, ki se bo po dolgih letih prvič sestala v New Yorku ta teden in ki šteje sedaj 114 članov. Bistvo predloga bo v načrtu, da naj vsaka država, ki nima atomskega orožja, dobi jamstvo za varnost pred atomskimi napadi. Državno tajništvo še ni ob-' javilo podrobnosti svojega predloga. Komisija spi že od avgusta leta 1960, njena glavna napaka je preveliko število članstva. Zato bo verjetno tudi sedaj kot pred petimi leti samo sklenila, naj se s tem problemom peča posebna konferenca.
Peste prokiSapkep prevrata v Bolgariji fell predšasio sitni
BELGRAD, SFRJ. — Skupina v Komunistični partiji Bolgarije, ki drži v sporu med Sovjetsko zvezo in Kitajsko s Kitajci, je pripravljala prevrat.‘Predno je bil ta dovolj pripravljen, je prišel na dan in izgleda, da je vlada Živkova, ki drži s Sovjetsko zvezo, nekatere vodnike (zarote prijela, drugi pa so nato napravili samomor.
Vsa reč je prišla na dan, ko so našli 7. aprila mrtvega v njegovem stanovanju v Sofiji Ivana Todorova - Gorunjo, člana Centralnega komiteta KR; Trdili so, da naj bi bil napravil samomor. Kmalu nato je izginil poveljnik Sofije gen. Anev. Oblasti so ga izsledile in prijele. Prijetih naj bi bilo tudi več drugih vodnikov zarote.
Bolgarija je vsa leta, odkar je tam prišel komunizem s pomočjo Sovjetske zveze leta 1944 na oblast, trdno na strani Moskve. Skupino, ki je hotela hoditi malo bolj neodvisno pot, so dali Živkov in tovariši obsoditi in spraviti s poti.
Kaj borobarirajo itail
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je ponovno izjavil, da sam nadzoruje cilje bombardiranja naših bombnikov v Severnem Vietnamu. Dovoljuje bombardiranje samo takih objektov, ki imajo vojaško vrednost: mostove, železnice, letališča, vojašnice, radarske postaje, vojaške transporte itd. Ne dovoljuje pa bombardiranj obljudenih krajev in objektov, namenjenih mirni rabi.
Komunisti so Johnsonovo izjavo v svrho propagande posta-
vili na glavo; trdijo, da ameri-Pa tudi konferenca bo imela letala bombardirajo šole, težko delo. Abo bi namreč P1'- jpag0de, bolnišnice itd. Da bi sle do pogodbe, bi večina držav j propaganda zalegla tem več, ko-zahtevala jamstvo vseh at°m~ j munistični časnikarji na dolgo skih držav, torej poleg Ameri-^ široko opisujejo, kako so moke, Anglije in Fiancije tudi Ku~ rali celo severnovietnamske o-s:je in Kitajske, Kitajska na troke izvežbati za letalske na-jamstvo gotovo ne bo pristala, p2.tje; kako se ljudje skrivajo isto bo verjetno storila tudi Rti- ^ podnevi pred letali, kako se zbi-sija iz strahu pred kitajskimi to- raj0 sam0 v zgodnjih in poznih variši. Splošno jamstvo bi goto- urah itd.
PAPEŽ SE JE ZAVZEL Zfi KONEC VOJNE tf VIETNAMU;
V velikonočnem govoru je sv, oče Pavel VI. pozval k končanju vojne v Vielnamu in k reševanju tega in vseh drugih sporov potom pogajanj in ne s silo orožja.
RIM, It. — Papež Pavel VI. je govoril preko 100,000 vernikom na Trgu sv. Petra, ki so se zbrali tam na velikonočno jutro. Ni omenil sicer Vietnama, toda bilo je očitno, da je mislil nanj, ko je govoril: “Naj pride dan, ko bodo spori med ljudstvi reševani ne s silo orožja, ampak v luči pametnih razgovorov. Naj se vsaka vojaška in gverilska akcija umakne in napravi mesto konstruktivnemu sodelovanju. ki je vzajemno in bratsko!”
Papežev govor, ki je bil zdru-žen na koncu z blagoslovom ‘me- j Oljska stu in svetu,’ je bil v pogledu!	p*	r s 11
1 ietnama v osnovi sličen one-: P? *W» »fJSkfff WfcfOT mu predsednika ZDA Johnsona 7. aprila, ko je ta predlagal ‘brezpogojne razgovore’ o končanju vojne v Vietnamu in obsežen
CLEVELAND, O. — Na prihodnjih majskih volitvah odnosno referendumu bodo volivci morali odločati v glavnem o program za gospodarsko pomoč davkih, dolgovih in razmejitvi in razvoj jugovzhodne Azije.
Sv. oče se je posebej spomnil ‘bratov v veri’ v premnogih deželah, ki ne uživajo polne verske svobode. Poslal jim je posebne pozdrave in jih pozval: ‘Pogum, ljubljeni bratje, vztrajajte v svoji vdanosti in zvestobi. Ničesar od vašega trpljenja ne bo izgubljenega. To je še danes osupljiva priča za versko svobodo in duhovno edinost Kristusove Cerkve ...”
Mihajlov začasno na svobodi
volivnih okrajev. Med volivci je naravno največ zanimanja za davčna vprašanja. Ali naj dobimo poleg federalne še okrajne in mestne dohodnine?
To vprašanje stoji na prvem mestu. Sprožilo ga je pa dejstvo, da zgradarina in zemljarina ne poznata stopnjevanja v obdavčenju nepremičnin in poslopij in ne vpoštevata namena rabe. O tem bi morala odločati ohajska legislatura. Dokler je v republikanskih rokah, tega ne bo napravila, ker bi vsak njen poseg na tem področju udaril po ■Velikih' davkoplačevalcih, ki so pa praviloma republikanci.
Tako je ohajska legislatura postala središče lokalne politike, i Nanjo letijo udarci >cd vseh stra-
BEOGRAD,- SFRJ. — Titova policija je dala začasno svobodo znanemu profesorju Mihajlo-
vu, ki- ga je zaprla radi njego-k	e
iz Clevelanda in okolice
Policaj prijet pri sprejemu podkupnine—
V soboto zvečer so prijeli na Eurkovem letališču 32 let starega policaja R. J. Uzella, osumljenega, da je sprejel $100 podkupnine za “ureditev” prometnega prekrška, ki je pripeljal do prometne nesreče. Pri prijetem so dobili $100 v bankovcih, ki jih je policija preje zaznamovala in vzela njihove zaporedne številke.
vega potopisa po Rusiji. Na svobodi bo pa samo čez praznike, kajti že ta mesec je predvidena sodna razprava proti njemu.
Da ga je policija izpustila, je verjetno treba pripisati posredovanju nekaterih angleških kulturnikov, ki niso varčevali z iz-
na demokrate, demokratska pa na republikance. Odgovornost in krivdo za pomanjkljivo zakonodajo pa nosita obe stranki, vsaka za svoj del.
Da se pa javnost ne zanima za debato tako zelo, kot želijo
.	.	. ,politični krogi, so politiki sami
razi, ko so obsodili preganjanje krivi Preveč mešajo
Mihajiova.
Indija protestira
NEW DELHI, Ind. — Indija, je vložila protest pri vladi rde-j če Kitajske zaradi sklenitve spo-i
sporne zadeve in premalo jasno in jedrnato jih razlagajo.
Na Kubi ni raket na srednje daljave?
WASHINGTON, D.C. — Raz-
pa verjetno, da bi pri->„ mira potom konference o v;a^bodži. Treba je namreč Naštevati stvarno politično sta-tjT v jugovzhodni Aziji. Tam Akutno nekaj pomenita samo ^^erika in Kitajska. Ako bi se
, a konferenci
-
skL
slo še
■c Kambodži na-toliko udeležencev in v.	da naj konferenca jam-
sjža nedotakljivost kambodžan-n mej, bi končno vse breme
2a tak,
Hko.
hiisiii
*o jamstvo padlo na Ame-Amerika si bo torej pre-b(TUla’ ki prevzela udelež-č ba navideznem kolektivnem j, bistvu, kajti skušnja jo uči, da Za*1^110 ostane sama kot porok jih ^am'D°džanske meje, ako bi F)119 Pr*mer napadla Kitajska.
0 konference o hr,6?11.6 PriD> toda pogodba ne
Kambodži
ka \a“a’ ki za princa Sihanu-m kaj prida pomenila. Abo bi sk a ugoden vpliv na vietnam-0 krizo, tem bolje.
žametna omejitev
y ^DLENA, Mont. — Kandida-s Za javne urade v Montani ne k’ i° za posamezno volivno
^atnpanj0 poraigjy ve£ k0£ Ig
0'lega letnega zaslužka.
Toplejše in večinoma oblačno. Naj višja temperatura 50.
vo zahtevale vse nevtralne dr- Na vsem tem je nekaj resnice J razuma. o mejah med Kitajsko na poročila iz krogov kubanskih kave. Ako bi se zadovoljile sa- povod za obnašanje civilnega in Pakistanom. Indija izjavlja, beguncev so ponovno trdila, da mo z jamstvom svobodnih atom- prebivalstva je pa le strah pred'da je ozemlje, o katerem sta se so Rusi znova namestili na Ku~ skih držav, bi prišla njihova nev- bombardiranjem, ne pa bombar-1 sporazumela Kitajska in Paki-;bi rakete za srednje daljave. Kalnost v čudno luč.	diranje samo. Komunistična pro- stan, indijsko.	! Kongresno poročilo, objavlje-
paganda pa ni toliko resnico- Gre za del Kašmirja, ki si ga j no te dni, pravi, da je večina a-
— Letalske zname so bile u- Ijubna, da bi to razliko pojasni- lastita tako Pakistan kot Indi-vedene v naši deželi leta 1924. la javnosti.	ja.
Južno-vietnamski katoliki so zopet v skrbeh
CLEVELAND, O. — Vietnam-j ki ga sestavljajo vojaški poveij-ski katoliki so se zadnje mesecejniki in ki po tem kanalu dejhn-umaknili s prvih pozicij v boju sko odrejajo politiko v južnem proti komunistom. Še zmeraj ni-j Vietnamu. Da v Svetu ni prave so prepričani, da ne bi morda;sloge, to je že davno znano, končno vendarle postali žrtev j Morda je treba pripisati posre-tega ali onega kompromisa. Lah- dovanju naše misije v Sajgonu,
ko se na primer dogodi, da bo Amerika kompromisu za mir na ljubo pristala na take pogoje, ki bi
da tam ni prišlo že ponovno do kriz. Še zmeraj je namreč v saj-gonski armadi dosti poveljnikov,
komunistom v južnem Viet- ki so znani po prevelikih arrtbi-namu že kar naprej dali toliko j cijah in ki svoje osebne koristi prednosti, da bi brez velikih te-jstavljajo nad narodne interese, žav prišli na oblast v južnem Na drugi strani se pa tudi ne da Vietnamu, ali pa, da bi brez o- tajiti, da se posamezni generali vir in kontrole združili oba de- potegujejo za simpatije budistič-la Vietnama pod diktaturo se-.nih voditeljev.
vernih vietnamskih komunistov. Zato skrbno opazujejo vse politične in vojaške dogodke v Saj
Ako bi poglavarji vietnamskega budizma še kaj dali na Budo, bi se morali izogibati vsaki
gonu in jih postavljajo pred ipolitilki. To vpoštevajo samo sta-vprašanje, ali jim taki dogodki jrejši budistični redovniki, mlaj-morejo škodovati ali ne.	ši med njimi so pa že postali na-
Že prve dni sedanje vlade vadni politični špekulantje. dr. Quata so na primer opazili,! Njim je seveda zelo všeč, da se
da nova vlada popušča v vsaki stvari “Svetu obrambnih sil”.
jim generali dobrikajo. Ravno tako pa skušajo svoj vpliv na
generale izkoristiti v svoje po- južno-vietnamska Osvobodilna litične namene. Bodejo jih na fronta, ki se je že zagrizla v primer v oči nekateri katoliški vrste mladih budistov. Ta strah vojaški poveljniki, ki služijo na imajo pa tudi nekateri drugi odgovornih mestih, na primer sajgenski politiki, ki ne odobra-vrhovni poveljnik general Van vajo budistično-vojaških zaiku-Minh, vojni minister Van Thieu lisnih manevrov. Katoliški škof-itd. Te bi budistični voditelji ra-j je se v vse to ne vmešavajo, ven-di spravili z njihovih službenih | dar pa so tudi zaskrbljeni. Se položajev in zato hujskajo ge-jstalno posvetujejo. Zaenkrat
nerale, naj zahtevajo pri vladi spremembe na teh mestih. Za spremembe so seveda vsi generali, ki bi radi zlezli na taka mesta. Tako se
svetujejo zmernost.
Vietnamski kataličani tudi ne
zaupajo dosti politiki ameriške
misije. Se jim zdi, da ameriška
vr^ ?litisk 'Aar/ diplomacija ni pogosto dosti od-tekocem traku:	budisti na , .	„	...	,, .
locna. Za prave akcije se odloča
šele takrat, ko je prepozno. V
Sajgonu trdijo na primer, da so
naši generali kar zadovoljni
sedanjimi vodilnimi
na tekočem iraKu:	uucusti na
generale, generali pa na vlado. Vlada sama se pa ne odlikuje s pogumom.
Ta položaj je nagnal voditelje vietnamskih katoličanov, duhovne in svetne, da so začeli tudi oni pritiskati na vlado, naj
raeriskih strokovnjakov o Kubi prepričana, da tam ni ruskih raket na srednje daljave, ki bi bile spesobne ponesti atomske in vodikove bombe na del Združenih držav in večji del Srednje Amerike.
V srede sestanek odbora ZN za razorožitev
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik ZN U Tant je sivlical na zahtevo Sovjetske zveze 14 članic Združenih narodov v sredo, 21. aprila, na sestanek razorožitvenega odbora ZN.
Pričakujejo, da bodo na sestanku zastopniki komunističnega bloka napadli ameriško poli-LikO' v jugovzhodni Aziji.
ZIP CODE!
Cenjene naročnike po Združenih državah lepo prosimo, da sajgonski- nam čimpreje sporeče številko
mi poveljniki, vsaj z večino medi svojega poštlle8a okoliša (ZIP ..	. ,T ,	. ,	.	■	| CODE), če tega že niso storili,
se ne poda budistično-vojaške-^™1' Na drUgl S ram Pa ne St0T da bomo mogli zadostiti zalitemu vplivu in naj tudi misli na!rD0 dosti> da bi pomagali zatreti vam poštnega urada.
■drugo nevarnost: ali ne tiči mor-;neuPravioene napade na sposob-da za vso akcijo komunistična J ne vietnamske generale.
Uprava
Ameriške Domovine
Zadnje vesti
COLUMBIA, S. C. — Včeraj je umri tu na pljučnici 68 let stari zvezni senator Olin D. Johnston, ponovno guverner S. Caroline in skozi 40 let ena vodilnih osebnosti v političnem življenju te države. Pljučnica je postala usodna, ko se ga je lotila po težji operaciji v trebuhu.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik Sovjetske zveze Anastaz Mikc-jan se je sinoči udeležil koncerta Clevelandskega orkestra, ki je prišel sem pretekli teden na pettedensko gostovanje. Orkester je bil nad vse vljudno sprejet in je deležen velike hvale za svoje dognane nastope. Včerajšnjega koncerta, tretjega tekom tega gostovanja, se je udeležil tudi ameriški poslanik v Moskvi F. Kohler. ALŽIR, Al. — Predsednik Josip Brez Tite, ki se je pretekli teden pripeljal na jahti “Galeb” soli na 6-dnevni obisk, je obsodil Združene države zaradi njihovega ‘odprtega napada na Severni Vietnam’ in pozival k mirni rešitvi spora. Napad na Združene države je bil tako oster, da je poslanik Združenih držav W. Porter, ki je bil pri sprejemu navzoč, iz protesta odšel in izjavil, da se ne bo udeležil nobenih sprejemov v čast Tita. Zgledalo je, da Titov napad na Združene države ni bil po volji niti njegovemu gostitelju, predsedniku Alžirije Ben Belli. Titov nastop so označili za ‘neolikanost,’ ker ni v navadi, da bi gostje v tujih državah obsojali in napadali druge države.
HONOLULU, Kav — Sieni je danes nenadno priletel poslanik iz J. Vietnama gen. Taylor v spremstvu gen. Westmorlanda, poveljnika ameriških čet v J. Vietnamu, na posvet z vojaškimi vodniki ZDA. Navzoč je tudi načelnik skupnega glavnega stana oboroženih sli ZDA gen. Wheeler.
WASHINGTON, D. C. — Načelnik senatovega zunanjepolitičnega odbora W. Fulbright je včeraj priporočil ustavitev letalskih napadov na Sev. Vietnam, češ da bi to dalo temu možnost začeti razgovore o mirnem končanju vojne v Juž. Vietnamu. Obrambni tajnik McNamara je predlog zavrnil, prav take se je proti njemu izjavil vodnik republikan. manjšine v senatu E. Dirksen.
Novo posredovanje o Maleziji
SINGAPUR, Mal. — Indonezija je naprosila predsednika japonske vlade Sata za posredovanje med njo in Malezijo. Dejansko posredovanje naj bi skušala izvesti posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov štirih držav Azije in Afrike.


6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
~	NAROČNINA:
2a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece ž.f Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 76 Mon., April 19, 1965
Mao: vojna brez miru!
Voditelj kitajskega komunizma Mao-Tsetung je lahko do dna srca hvaležen ameriškim nergačem in nevtralcem v tujini (v kolikor se za njihovo nevtralnostjo ne skriva nekaj drugega), da so pripravili predsednika Johnsona do tega, da je v svojem govoru v Baltimorju govoril o ameriškem stališču do sedanje državljanske vojne v Južnem Vietnamu. V govoru je izjavil, da je pripravljen na razgovore “brez vsakih pogojev”.
To je za tovariša Mao neizmerno dragocena izjava, ki mu daje priliko, da na široko manevrira v svoji zunanji politiki, ne da bi pri tem popustil tudi le trohico od svojih ciljev. Cilji njegove zunanje politike so jasni, razložili smo jih že večkrat, zato jih samo na kratko ponavljamo.
Mao je najprvo komunist, zato pa nič manjši kitajski nacijonalist. Kjer le more, združi cilje kitajske politike s cilji komunistične. V tem pogledu je jugovzhodna Azija naravnost idealno področje za njegovo zunanjo politiko. Na zunaj mu je vse za širjenje komunizma v tem delu Azije, na tihem je pa vesel, da bo po tej poti prišel kitajski vpliv zopet v tiste azijske predele, ki so že bili enkrat pod kitajsko kontrolo. Ko se njegove misli vrtijo okoli teh ciljev, ima zmeraj pred očmi, da je ta prostor zelo velik, saj sega do Avstralije, morda pa vključuje tudi njo, in da ga ni mogoče dobiti kar z enim mahom v roke. Tu se zopet pokaže druga plat njegove miselnosti: nima samo smisla za prostor, še več smisla ima za čas. Ako je kitajski vpliv v jugovzhodni Aziji propadal stoletja, je čisto prirodno, da more biti obnovljen le tekom stoletij.
Mao tudi ve, da je Vietnam odskočna deska v jugovzhodno Azijo. Je to tipična pomorska zemlja, ki njena bodočnost leži na morju, akoravno danes tam ne pomeni ničesar. Dokler kitajski vpliv ne zavlada v Vietnamu, ne more doseči svojih ciljev v ostalih delih azijskega kontinenta na jugovzhodu. Zato mu je boj za Vietnam tako potreben kot voda ribi, zato ga noče izpustiti iz rok, pa naj traja boj zanj tudi desetletja in rodove. V tem boju bo zmagal tisti, ki nima samo orožja, ampak tudi primerno potrpljenje. Ravno na to pa zida Mao.
Je namreč globoko prepričan, da kitajska potrpežljivost daleč nadkriljuje ameriško. Če nikjer drugje, dobi lahko za to dokaze v politični zgodovini našega stoletja, ki več kot enkrat dokazuje, da Amerika sicer zmaguje na frontah, da pa vojaške zmzage ne zna politično izrabiti. Po prvi svetovni vojni je bila Amerika vojne tako sita, da je drla z vso silo nazaj v izolacijonizem in pri tem zapravila vse sadove svoje vojaške zmage. Ko je to spoznala, je krivila druge, svojih napak pa ni hotela videti.
Na podoben način je Amerika zaigrala velik del svojih vojaških uspehov s politiko, ki je bila slepa do komunizma, obenem pa hotela čim preje zabrisati vse spomine na vojne težave, še bolj pa pozabiti na vse nauke iz te vojne. Težko je padala njena zunanja politika iz razočaranja v razočaranje. In zakaj? Zato, ker se ji je zmeraj mudilo. Ni nikoli želela, da bi ji čas pomagal reševati kočljive položaje. Ali je bilo na primer res treba, da smo slepo verovali, da niti čas ne more začeti glodati komunizma. Ker v nekaj takega nismo hoteli verovati, smo po nepotrebnem s pravo ameriško hitrico v znamenju “preračunanega tveganja” podprli jugoslovanski komunizem s par milijardami. In kaj imamo od tega? Treba je samo prebirati današnje titovsko časopisje, pa hitro ugotovimo, da ni lista, ki ne bi dnevno švrknil po Ameriki in njeni politiki. Zato pa mora revež Mihajlov sedeti v ječi, ker je samo enkrat napisal, kakšna je v resnici sodobna Rusija, ne samo tista na vrhu, ampak tudi tista “tam spodaj”.
Mao je zato brez nevarnosti gladko odbil Johnsonova “pogajanja brez pogojev”, zato pa postavil svoje pogoje zanje, ki pomenijo gladko kapitulacijo ameriške zunanje politike. Vedel je, da jih Amerika ne bo sprejela, toda to ga ne moti. Ve, kako hitro se v Ameriki menja politično vreme. Ima v spominu, kako so na primer tisti vodilni republikanci, ki so odobrili v začetku Trumanovo politiko v Koreji, par let pozneje začeli kričati o “Trumanovi vojni”. Ne taji si, da danes večina ameriškega naroda odobrava sedanjo Johnsonovo politiko, toda ne vidi nobenega jamstva, da bi se tako razpoloženje ameriške javnosti v kratkem ne moglo obrniti v ravno nasprotno smer.
Mao gleda na vietnamsko vojskovanje kot na živčno vojno. Kdor bo ime! močnejše živce, ta bo končno zmagal, morda šele čez leta ali celo desetletja. On lahko čaka, ker nikomur ne odgovarja za svojo politiko in pripada narodu, ki ima smisel za potrpežljivost. Da lahko čaka tudi Amerika, o tem resno dvomi, ako smemo kaj verjeti izjavam, ki jih j? dal svojim redkim prijateljem, ki jih ima na tujem.
To je tudi razlog, zakaj se kitajskemu komunizmu nikamor ne mudi z vojaškimi operacijami. Kitajske počasnosti ne smemo pripisovati samo slabemu orožju kitajske narodne obrambe, počasnost moramo tudi gledati v luči kitaj-
skega smisla za čas, ki melje vse, tudi današnjo ameriško odločnost, ako je naša javnost ne podpre s potrpežljivostjo. Tovarišu Mao je sider veliko za vojaške uspehe na frontah, toda ne smatra jih za odločilne. Zato lažje prenese udarce, ki jih doživlja v državljanski vojni. Je namreč prepričan, da bo čas ravno tako strl ameriško odločnost, kot je strl voljo prebivalstva v Južnem Vietnamu za odpor proti rdečim gverilcem.
Ameriki ne preostane drugega, kot da se sprijazni s stvarnostjo in smatra vojno s kitajskim komunizmom v prvi vrsti kot živčno vojno. Samo po tej poti bo Amerika lahko prišla do skromnega cilja, da sklene z nasprotnikom vsaj premirje, potem pa čaka, da bo čas začel mleti tudi kitajski komunizem, kot že melje komunizme v drugih državah.
Da bi Amerika mogla skleniti s kitajskim komunizmom mir, to si izbijmo iz glave. Zadovoljni bomo morali biti, ako dosežemo premirje podobno korejskemu.
zanje ves svet in bo vedel do v Sharpsville, Pa. Oče John konca dni.	Lattyak je že umrl. Tudi dve
Kako torej? Dajmo o tem raz- sestri sta že umrli. Zapušča ma-mišljati vsi in oglasi naj se še ter, sedem bratov in tri sestre.
kdo drug v javnosti. Treba bi bilo, po mojem mnenju, problem publicitete o dosežkih slovenskih vrhunskih osebnosti po drugoj ezičnem tisku, radiu in televiziji zagrabiti ha osnovi organizirane mreže, ki bi zaenkrat zajela vsaj tri zemeljske predele: Evropo in obe Ameriki. Tule sedaj ni prostora, da bi misel razvil. Samo ideja, po mojem za slovenstvo zelo važna, je nakazana in kratko utemeljena.
Dr. Ludovik Puš
BESEDA IZ NARODA
Slovenska Imena v svet!
NEW YORK, N.Y. — V Ameriški Domovini berem, kak prodoren uspeh je dosegel mladi slovenski zdravnik Dr. Valentin F. Meršol, sin odličnega slovenskega zdravniškega izvedenca (ki je bil doma mnogo več kot navaden zdravnik), visoko izobraženega in za narodno stvar zaslužnega moža istega imena.
Novica je objavljena na četrti strani lista, pa gotovo zasluži prvo ali vsaj drugo stran. Pripoveduje v zgoščeni obliki, kako'uveljavljenja pa prepustili — je ta mladi Slovenec prišel na dobri sreči. Zato da smo prišli v filmski trak, ki so ga posneli, ko sedanje čase nepripravljeni, ožje izvrševal zagonetno operacijo ko vzgojeni in neznani, srednjega ušesa in grla. Film se j Taki tožniki preteklosti, češ sedaj uporablja pri pouku medi-ida je bila pomanjkljiva, smotr-cine na raznih medicinskih fa- no zgrešena in zastarela, uteg-
dentov na slavne svetovne šole, izdatno gmotno podpirati nje in vrhunske slovenske umetnike, da bi s svojimi umetninami prebili ozke meje in se mogli polno uveljaviti v svetu, in tako naprej. Kar naprej beremo obsodbe, da so slovenski vodilni ljudje na raznih področjih narodne dejavnosti v preteklosti na to pozabili, da so se zaprli v ozko lupino domačih zadev in problemov, svetovno širino narodnega
Polc, p, Ifaeif Laššpk,
0. F, i.
kultetah in šolah po- Ameriki. Mladi Meršol je študiral — kakor navaja članek v AD — na eni najboljših zdravniških šol za specializiranje v operaciji in zdravljenju ušes, nosu in grla. Bil je najboljši med študenti in je očividno radi tega bil izbran za film. Sedaj je menda v federalni službi in je že postal direktor ENT klinike' za new-orleanski okoliš.
Toliko iz članka o Meršolu, ki je razmeroma kratek. Več smo te dni brali v AD o pokojnem patru Antonu Prešernu, ki je bil velik in vpliven Slovenec pri Sv. Stolici v Rimu. Domnevam, da so o slednjem pisali tudi drugojezični listi, vendar je malo verjetno, da bi bili povedali, da je bil ta pomembni jezuit sin slovenskega naroda in je za svoje rojake veliko dobrega storil.
Mislim, da pri tem ne sme o-stati, in bi rad, da bi še kdo drug med nami tako mislil. Uspeh patra Prešerna in uspeh mladega Meršola je zares edinstven. Zlasti o mladem Meršolu bi bilo treba več pisati v slovenskih listih, kjer koli izhajajo po svetu, dočim sem mnenja, da se bodo p. Prešerna ti listi primerno in po zasluženju spomnili.
Ali to ni vse. Liste v slovenskem jeziku bodo brali le Slovenci, kar se zdi premalo. Veseli bodo sicer uspehov svojega rojaka v tujem svetu, potem pa ob dnevnih opravkih in skrbeh na to pozabili. Mislim, da bi bilo treba preudariti, kaj bi bilo u-rnestno in mogoče ukreniti, da bi novice o takih dosežkih slovenskega človeka prišle v angleško, francosko, špansko itd. pisane liste in da bi bilo vedno tudi povedano, da je slavljenec potomec slovenske družine in sam član naroda, ki živi na prelepem koščku Evrope pod vzhodnimi Alpami in se šteje med najbolj kulturne narode Evrope.
Vem, kakšna bo reakcija bralcev. Za take žurnaiistične podvige se zahtevajo dobre zveze, vplivni ljudje, ki zveze vzdržujejo, in veliko denarja. To je res, in v tem je jedro problema. Ne tega ne onega nimamo. In to nas tepe že sto- let in več.
Slovenci radi očitamo drug drugemu, da v preteklosti to in
nejo imeti prav v tem, da je bilo v nekih ozirih res taikio. Drugo vprašanje pa je, če so in kako daleč so objektivno upravičeni obtoževati in izrekati obsodbo, ki ni stvarno podprta z resničnimi dejstvi iz naše bližnje in daljne preteklosti. Stvar zasluži podrobno obravnavo1, ki bo, če Bog da, objavljena na drugem mestu.
Sedaj pa glejmo na sedanjost! Nikoli se v zgodovini slovenskega naroda ni odlil naenkrat in istočasno tako velik del narodove vodilne plasti v tujino, kot se je zgodilo ob koncu druge svetovne vojne. Domovino so zapustili pomembni vodilni ljudje iz gospodarskega, socialnega, verskega, kulturnega in — političnega življenja in se, na žalost, močno razikropili po vseh delih sveta. Vendar se vzdržujejo stiki med njimi in nekatere emigrantske organizacije zajemajo nove razseljehce po vsej zemeljski obli, čeprav so zveze silno zamudne in težke ter močno, o-virajo uspešnost raznih akcij. Na srečo pa imamo močna o-sredja novih izseljencev v nekaterih predelih Evrope (zlasti v Franciji in Italiji), v Južni A-meriki s središčem v Buenos Airesu in v Severni Ameriki s središčem v Clevelandu. V vseh teh osrednjih imamo lepo vrsto odličnih in vodilnih izobražencev najvišjih kvalifikacij, sposobnih storiti za slovensko stvar v tujem svetu več, kakor je bilo kdajkoli mogoče storiti v preteklosti. Iz te kvalitetne sredine dorašča nov rod mladih Slovencev, katerih eden je dr. Valentin Meršol mlajši.
Postavljam vprašanje: Ali naj se mirno dopusti, da se vse te visoko vredne duhovne in krvne sile slovenskega naroda poraz-gube po svetu brez sledu in brez haska za našo skupno slovensko stvar?
Odgovor je zamotan in težak, vendar ne more biti drugačen kot: NE! Ne smemo dopustiti. Te sile mora svet spoznati in priznati kot naše sile, sile slovenskega naroda, ki jih prispeva k duhovnemu in materialnemu , napredku človeštva kot morda najmanjši brat po številu, pa enakovreden največjim
po človeški zmogljivosti in kva-ono ni bilo storjeno, seveda po hteti prispevka. Zakaj kakovost krivdi onega drugega. Razviti j naroda se ne meri po številu, bi bili morali slovensko gospo-! temveč po odličnosti njegovih darstvo, navezavah mnogo več | prvencev. Starih Grkov je bilo poslovnih in kulturnih stikov s'malo, a imeli so Aristotela, Pla-'gije precej povečala v primeri široko tujino, pošiljati več štu- tona, Homerja itd. in po njih ve s predvojnim nivojem, je v zad-
Lemont, 111. — V nedeljo, 11. aprila, okoli petih zjutraj je umrl v St. Joseph Hospital, Joliet, 111., p. Klement Lattyak,
O.F.M., star 53 let. Že lani v zgodnji jeseni je začutil, da mu
V	frančiškanski red v komisariat Sv. Križa je stopil 9. septembra 1931; slovesne obljube je naredil 10. septembra 1935. Filozofijo in teologijo je študiral v našem semenišču v Le-montu. V duhovnika ga je posvetil škof Most Rev. Bernard Shiels, D.J. 22. maja 1938 v kapeli Quigley Seminary v Chicagu.
Nekaj časa je poučeval v našem semenišču. Bil je kaplan v fari sv. Janeza Vianeja, Highland Park, Midi.; istočasno je bil tudi kaplan v St. Mary’s Re-paratrix Convent, Detroit; ka-planoval je tudi v teh farah: Sv. Terezija D. J. v Johnstownu, Pa., Sv. Janez Evangelist v Milwaukee, Wis. Zadnja leta je bil v našem samostanu in je pomagal v dušnem; pastirstvu po o-koliških farah.
V	ponedeljek popoldan, 12. a-prila, je bilo prepeljano njego-
pojemajo moči za delo. Oktobra lani je bil operiran. Zigubil je'vo truplo v našo samostansko polovico pljuč. Od tedaj naprej cerkev. Zvečer in naslednji dan
je pešal. V torek, 6, aprila, proti večeru ga je zadela kap. Ohromel je na levi strani. Nekaj časa je še lahko govoril. Isti večer je bil po prejemu zakramenta maziljenja bolnikov prepeljan v bolnico, kjer so prišli k umirajočemu njegovi domači: mati Mrs. Catherine Lattyak, sestra Veronica Lattyak, brata John in Stanley in Johnov zet. P. Klement več ni mogel govoriti z njimi, a jih je prepoznal in pokazal, da jim je hvaležen za zadnji obisk. Ti sorodniki so ostali tu do pogreba.
P. Klement je bil po rodu Slovak, a je govoril tudi slovensko. Rojen je bil 29. decembra 1911
so prihajali molit za pokoj njegove duše verniki iz okoliških fara. duhovniki in redovnice.
Pogreb je bil v sredo, 14. aprila. Ob 10. dopoldne so duhovniki opravili molitve za pokojnega. Sledila je slovesna pogrebna maša, ki jo je daroval pro-vincialni delegat Very Rev. Andrew Svete; diakon je bil p. Bonaventura Borgola, subdiakon p. Benedikt Hoge; pogrebno pridigo po maši je imel p. Jerome Sellalk. Nato je bil pogreb na samostansko pokopališče.
Pokojnega p. Klementa priporočamo v molitev. Naj v miru počiva!
Lemontski frančiškani
Pogled na iiidusirijsb prouradnjo v SKS
Naj te vrstice nudijo zgolj kratek pregled gospodarskega razvoja v Socialistični Republiki Sloveniji. Kmetijstvo je izpuščeno, ker bi samo zahtevalo precejšen del razpravljanja; to pa bi preveč razširilo obseg članka. Prav tako ni upoštevana vrsta drugih važnih gospodarskih pokazateljev, kot je politika investicij, kreditna politika, javne finance, itd. V glavnem je spis omejene na bežen pregled industrijske proizvodnje.
Sl:
Povprečni letni prirastek prebivalstva v letih 1958/64 je bil '0.7 odstotka, medtem ko je zaposlenost porastla povprečno za nekaj manj kot 4 odstotke na leto. Zaposlenost se je zmanjšala v tobačni industriji, v pridobivanju premoga in nafte, dvignila pa se je posebno v kemični industriji in v kovinski industriji; stagnirala pa je v barvasti metalurgiji in v proizvodnji gradbenega materiala. V družbenem sektorju se je zaposlenost povečala hitreje izven gospodarstva kot v samih gospodarskih panogah. Z drugo besedo, birokracija se še vedno debeli.
V zadnjem desetletju, 1953/ 1962, so se po uradnih podatkih življenjski stroški družine več kot podvojili; in v teh so se dajatve za vodo in stanovanje po-petorile. Če vzamemo v poštev še inflacijo 1963 in pa velik skok cen v letu 1964, potem so življenjski stroški prav gotovo narasli za 200 odstotkov od 1953 do konca 1964. Dvig cen je seveda v veliki meri odgovoren za veliko povečanje trgovine na drob-
njih letih nastal velik zastoj v povečanju proizvodnje, kar je ustavilo možnosti rasti industrije same, da ne omenimo možnosti izvoza električne energije v tujino, o katerem je bilo veliko grandioznih načrtov. Ustavljeni krediti so zavrli gradnjo novih hidro- in termocentral.
Proizvodnja črnega in rjavega premoga stagnira, medtem ko črpanje lignitnega rudnika v Velenju počasi raste. Rudnik sam se pritožuje nad veliko škodo, ki jo je utrpel, ker je oblast ustavila kredite za izgradnjo kemično-energetskega kombinata. Rudnik je finansiral tehnični elaborat, nakupil že precej opreme in strojev v tujini. Škodo računajo na preko deset milijard dinarjev.
Naftina proizvodnja je dosegla višek 1951. Potem pa je padala precej hitro. V letu 1964 se je za spoznanje zboljšala v primeri s prejšnjimi leti. Ob ameriškem standardu bi proizvodnja zadostovala za en dan in pol slovenske potrošnje. Veliko je tudi nihanje pri proizvodnji zemeljskega plina in dolgo obetani plinovod je verjetno še precej daleč od uresničenja.
Jeklo, 80 odstotkov proizvodnje je SM jeklo, je prišlo na letno proizvodnjo 466,000 ton. Proizvodnja v Sloveniji raste veliko počasneje kot raste proizvodnja jekla v celi Jugoslaviji. Od jeklarskih proizvodov se je najbolj povečala proizvodnja bele pločevine, za 40 odstqtkov, od leta 1958. Sicer so povečali proizvodnjo svinca, a zgleda da so prišli do viška. Podobno je pri cinku. Proizvodnja živega srebra
no (3.5-kratno povečanje vred- se je dvignila za 40%, a stroški nostnega volumna) med leti 1953 ] hitro rastejo, ker je izkop slabše m 1962. Uradni podatki prizna-! kakovosti. Po končani Pechiney
vajo, kar je zelo zanimivo, da so šie cene industrijskih prehran-benih izdelkov hitreje navzgor (57% ) kot pa stroški celotne prehrane (41%) med leti 1952 in 1962.
Kar se tiče industrijske proizvodnje, je treba najpreje omeniti težave z elektriko. Čeprav se je prbizvodnja elektr. ener-
obnovi ali rekonstrukciji tovarne v Kidričevem, je sedaj proizvodnja glinice 80,000 ton, aluminija v bloku pa 30,000 ton.
Kar se tiče kovinske in strojne industrije je v zadnjih letih porasla proizvodnja pisal, strojev (TOPS), tovornih avtomobilov (3,800 tovornjakov v letu 1964), avtobusov (2,500 v letu 1964) , vendar so še daleč od volumna, ki bi jim zagotovil kom-
petitivno sigurnost. TOMOS izgloda, da se je po krizi zadnjih let opomogel in je proizvedel 37,000 raznih vrst motornih koles v letu 1964. Padec pa zaznamujeta industrija kmetij, strojev ter proizvodnja turbin, ki naj bi bil glavni proizvod LITOSTROJA v Ljubljani, vsaj tedaj ko je bilo podjetje ustanovljeno. Zaenkrat dvokolesa še vedno gredo v promet, saj je ROG dosegel proizvodnjo 142,000 koles v 1964. Kovinska embalaža, ki uporablja belo pločevino, sedaj raste, ker so potrebe konzervne industrije precejšnje, da spravijo v promet ali vsaj na varno . pridelke socialističnih kmetij in pa pridelke, ki jih zadruge odkupijo od kmetov.
V	povojni dobi se je elektroindustrija razvila bolj kot katerakoli druga industrija. ISKRA ima vodilno vlogo in nekak monopol v Sloveniji. Z vsemi obrati tega podjetja število zaposlenih pri ISKRI že presega 20,000. Proizvajajo radijske sprejemnike (90,000 kosov), elektr. števce, telefonske aparate (padec v letu 1964), prav občuten padec je bil pri kinoprojektorjih in ojačevalcih. Precej jim je prizadejal škode Beograd, ko jim je prepovedal izdelavo televizorjev, čeprav so bili prvi na tem področju. Sedaj skušajo razviti področje avtomatizacije na podlagi elektronskih aparatur. Pri Iskri se kar nehote ponuja vprašanje lokacije obratov in ekonomske efikasnosti drobljenja proizvodnje v geografsko razmetane dele Slovenije. Bila bi res zanimiva študij a.
Mala stvarca z veliko ambicijo in velikim apetitom je podjetje LIBIS (popreje se je imenovalo LETOV, pozneje tudi “Branko Ivanuš”), ki je baje v 18 letih svojega delovanja izdelalo 321 letal, predvsem jadralnih. Nekaj so jih tudi izvozili. Poleg srbske UTVE je to edino podjetje za izdelavo civilnih letal. Poleg eno-in dvosedežnih jadralnih letal (Libis 17 in Libis 18) podjetje sodeluje s češkim podjetjem pri izdelavi športnih motornih letal (dvosedežni V-55 in trisedezni Libis 160). Montira tudi uvožene dele dvomotornih poslovnih letal (pet sedežnih) L 200 D Morava, ki so edini popolnoma kovinski izdelek. Do konca 1964 je podjetje izdelalo za podjetja 30 letal. V načrtu ima tudi skupno s Čehi proizvodnjo motornih letal za poljedelstvo ČMRLJ in dvomotorno (turboprop ASTA-ZOU po 500 KS) potniško letalo z desetimi sedeži LIBIS 1009.
V	nekovinski industriji je proizvodnja samota, votlega steKia, keramike za gospodinjstvo v precejšnji stagnaciji; dvignila pa se je proizvodnja cementa (po rekonstrukciji tovaren Anhovo in Trbovlje) in apna. Proizvodnja strešnikov pa je nazadovala za več kot 35 odstotkov. Upajo, da bo 1965 (julija meseca) stekla proizvodnja v novomeški tovarni ravnega stekla. Finansirale so jo slovenske občine in stanovanjske skupnosti. Beograd pa ni hotel dati zapadnih deviz, čeprav so bili načrti pripravljeni za uvoz opreme iz zapadnih držav. Končno je dovolil uvoz strojev iz poljskega kliringa. Ker so bili polj' ski stroji naravnost ogromni v primeri s tistimi, ki bi jih dobili z zapada, so morali stavbo podaljšati in so stroški porasti! za preko milijardo in pol dinarjev nad proračunskimi izdatki-Ni čudno, da se povsod boje o-preme iz dežel “ljudske demokracije”: vse je ogromno in arhaično. Načrt pravi, da bo tovarna letno proizvedla tri milijone kvadratnih metrov stekla.
Čudno je tudi, da je proizvodnja umetnega gnojila v letu Izpadla, čeprav je časopisje povsod poudarjalo potrebo dvigniti P°' Ijedelsko proizvodnjo. Kemična industrija izkorišča stare kapacitete, sicer pa zaenkrat še vedno životari na precej nepomembnem proizvodnem nivoju.
Lesna industrija ima velik trg-le lesa primanjkuje bolj in bolj J
Q	o +	i \
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
XXV.
^itka dolgo ni bilo v vas. Suhoklel in Suhoklela sta to “ajbolj čutila in sta bila jako
^zadovoljna.
‘Zapustil jo bo,” je rekla ^hoklela.
‘Kaj?” vprašal je Suho-ki je že nekaj dni sem sedel za pečjo in se grel.
‘Ta grajski, mislim; ni ga Več blizu.”
Kaj nisi tega prej vedela? sem pa vedel. Le kdaj je j*rišlo z gradu kaj dobrega. e^aš pa delaš vragu dobro,
Je, kot bi gada na prsih fc,1'eb Naloži ti jih na grbo za 2abvalo, pa zapodi,” govoril
Suhoklel, ki ni mogel po-kako so ga bili v gradu 111 kako mu je pretil Vitko.
Kaj hočeš, grajski so. Mol-Ci’ Pa je.”
Kajpak. Zdaj še po eno j?abco ne smem več v gozd! ako ti je pretil in vpil nad
Jaz
ber,
!n°j. Včasi sem bil pa do-
da sem mu odpiral vrata.
ga
°2Pa se, da je čušperčanov
sin.”
‘Molči, molči, da te kdo ne
sliši.”
‘Kaj me! Kaj potem, če prej ni bilo sram, naj ga Pa še zdaj ne bo. Kar je res, res, in resnico vendar smem P°voriti, če mi laž prepovedujejo .. >>
. Tako se je jezil Suhoklel Piislil, kako bi na kak skrit .aein poplačal grajskim za to
°Po, kar so mu storili hudega.
‘Glej, kdo bi si bil mislil,” gorila je Suhoklela nekaj I'M potem Marinki, “čisto pra-Čušperčanov sin . Kdo bi si M mislil? Pa kar nič več ga 111 blizu.”
Bog vej” rekla je Marin-'a(’( “bo že prišel.”
Prevzel se je. Vidiš, zrni-sem ti rekla, da boš še ^ečna. Malo manjka, pa bi Jll(a grajščakinja.”
Mhm,” reklo je dekle in 6(Ubrnilo v stran.
(Kaj, boš vzela Gorina?”
^Mogoče.”
^aj bi te morda le vzel.
rad te je imel.”
Marinka je molčala.
1	„ B0 vej te, da bi rada še en-
at ž njim govorila,” rekla
2	’ 2akaj teta Polona je prišla j^ven in ona nj m0g]a Suho-
“tj
. °om bom; saj bo prišel,” rekla starka in odšla.
Tako
* * *
je prišla zima. Dan za
v,llern je potekel nad uporni-
j^° vasjo, in nihče ni izvedel,
J Je z uporniki. Govorili so
Son°go p0 hišah, pri predicah
Vasovali in pri črevljarjih,
1 krojačih in mrličih, kot je starfl i	.
8o a tepa navada, in povsod
Prish s pogovorom kmalu
dei.uP0rnike. Za zimo so si
bre na glavo polhovke, pa
fajš(
Peres, marsikdo pa je
da^k-1108^ kako črno kučmo, ^ Ji ne vzbudil kakega su-
Sll^v02M se je bližal. Bil je mrzel, kakor si ga re'ga^Uega še misliti ne mo-Vo]'0’ bd bili ž njim zado-Va BP- Takrat je začelo zno-b0]- 8umeti po Dolenjskem; rii6J M bolj so ljudi vznemi-vazlične govorice o upor-
^ikih
Misel,
v njih se je vzbudila
kov'*’ da J'ih rešijo, šmarski sko •C Beščinec je presedel h0,!a.J' več pri Zaviršku kot v ne2a^n^cb PB Je z znanci in fiVon“Uci zmiraj ponavljal mo"6' <<^e smo kaj vredni, jih So dobiti nazaj take, kot Msr!n VzeK- če jih ne rešimo, ■itr. !° vredni, da smo se kdaj Povali upornike.”
In ta glas je preletel vse vasi in že so začeli ugibati, koga bi poslali na grad, ali pa h gosposki, da bi dali može iz ječe. A ni ga bilo veljavnega moža, da bi šel pred čuš-perčana ali pa pred kakega drugega njegove vrste, da bi prosil za upornike. “Kajpak,” rekli so veljavni kmetje, ‘‘da še nas zapro, češ, vi ste bili tudi zraven.” In sčasoma je vse premagala misel, da je grdo prositi in poniževati se pred takimi ljudmi, ki itak ne poznajo pravice, in da bi bile prošnje brez uspeha. Tako je prišla med ljudstvo zopet misel iskati si pravice s silo, ker se je ne dobi izlepa, posebno, ko so v Višnji gori povedali, da imajo vso stvar grajščaki v rokah in da se bo vlekla na dolgo.
Pisikov Marko je med tem ozdravel in začel delati z vsemi močmi, da bi rešil očeta, Andrej ka in druge zaprte upornike. Poberinov Janez mu je pomagal. Povsod sta zbirala moči in prigovarjala možem, naj store svojo častno dolžnost, dokler ni pi-epozno, ker upora so krivi vsi, ki se upro. Obiskala sta vse nekdanje prijatelje, ki so s Pisikom in Andrejkom vodili upor, a pravega navdušenja se ni moglo več vzbuditi v narodu. Hoteli so vsi, a voditi in storiti kaj ni hotel nihče. Marko je hotel voditi, a niso mu zaupali. Guza je vedno kazal s svojo polhovko, da je še stari upornik, ki ga nič ne oklene, pa tudi Guzi niso zaupali.
“Andrejka manjka,” govorili so povsod; “da bi bili njega pustili, pa bi bilo vse prav.” “Kaj ti,” govorili so drugi, “taki lahko govore, ko jim ne gre ob nič. Andrejka ni, on je znal vneti!”
“Pa dajmo,” rekli so drugod, a nihče ni storil koraka...
Božič je bil tu. Obhajali so ga žalostno, posebno na Sapu. Na sveti večer so vasovali in govorili mnogo, mnogo. V kotu so stale jaslice in vsi so menili, da se bo že samo obrnilo na boljše. Po hišah, kjer ni bilo gospodarjev, je vladala žalost. ..
Pri Andrejku je vasovala Suhoklela in tolažila. Otroci so se ovili matere; Vanj ček se je pogovarjal o Betlehemu, vpraševal o Herodu, in Nejček ter Manica sta mu odgovarjala, kar sta vedela.
“Da bi bili naš oče doma, pa bi ga Heroda,” rekel je, “jaz bi pa pomagal.”
Mati je zajokala.
“A 1 i bodo kmalu prišli oče?” vprašal je Vanjček mater, nevede, kako je to mater zabolelo.
“Kmalu, kmalu,” odgovorila je Suhoklela, “pa ti bodo prinesli štruce, dobre, maslene.”
“Saj jaz ne maram štruce,” rekel je Vanjček.
“Kaj pa bi rad?”
“Palico, tako veliko!” in kazal je z razprtimi rokami, kako veliko.
“Kaj pa bi ž njo?”
“Tam-le bi čakal,” odgovoril je mali junak “pa bi Heroda, če bi hotel Jezuščka.”
Suhoklela in bratec in sestrica so se mu smejali, mati pa je jokala . . .
Pri Guzi pa so se zbrali mladi ljudje in preden je bila ura polnoč, prisegli so si vsi, da takoj po božiču pojdejo nad Čušperk in zahtevajo upornike nazaj. Guza je imel voditi celo vojsko, zakaj vsak je obljubil, da pripelje svoje prijatelje. Veliko navdušenje je
ROGLED NA INDUSTRIL-SKO PROIZVODU JO V SRS
(Nadaljevanje z 2. strani)
pomanjkanje je precejšnje kar se tiče celuloznega lesa, ker druge republike ga nočejo Sloveniji dobavljati, medtem ko Slovenija še vedno dobavlja tudi v druge republike jamski les in pa železniške pragove ter izvaža precejšnje količine. Veliko so povečali proizvodnjo stanovanjskih garnitur, pisarniškega in šolskega pohištva. Ker je bila lahka prodaja, kakovost pada. V časopisih so bile pritožbe, da je tako slaba izdelava, da omare razpadajo, ker klej enostavno popusti (folding furniture — easy to move, or glue it yourself!? — morda nov jugoslov. patent?!). Veliko povečanje zaznamuje tudi proizvodnja furnirja in vezanih plošč: odstotki povečanja so impresivni, toda ker je proizvodnja začela zelo pri tleh, volumen ni tako velik. Tudi lesonitne plošče uporabljajo bolj in bolj.
Papirna industrija je dvignila predvsem proizvodnjo sulfitne celuloze, nekaj manj proizvodnjo papirja, najmanj pa roto papirno proizvodnjo. Tekstilna raste prav počasi, ker se izogiba izboljšanju kvalitete in tehnike; še najbolj napreduje proizvodnja nogavic in v zadnjem času konfekcija pridobiva. Usnjarska industrija je ostarela in stagnira; več napredka je pri gumarski, posebno raste proizvodnja avtomobilskih plaščev.
Poleg industrije, obrt še vedno živi; manjša se pa pomembnost zasebne obrti. V letu 1939 je bilo 22,000 zasebnih obrtnih obratov, leta 1962 pa manj kot deset tisoč. Istočasno je tudi zaposlitev v privatnih obrt. delavnicah padla od 36,000 na 16,000. Družbeni sektor obrtništva pa je naraste! na 36,000 zaposlenih v letu 1962 in vrednost bruto proizvodnje v socialističnih obrtnih delavnicah je narasla od 43.4% v letu 1952 na 77% vse obrtne proizvodnje v letu 1962; tako je relativna vrednost proizvodnje in storitev v privatnih delavnicah padla na 23%.
Železniški promet stagnira, ta-
prevzelo mlade ljudi in stiskali so pesti in so kleli na maščevanje.
O polnoči so pokale puške
na vasi, potem pa so odšli k JAT (uradno jugoslovansko le-
ko glede prevoza potnikov kot tovora, z edino malo izjemo prevoza tovora znotraj Slovenije. Ker zvezna uprava ni pustila zboljšanja proge na Goriškem, so izgubili precej tranzitnega prometa med Trstom in Avstrijo; s tem je bilo izgubljenih precej deviz. Lahi pa so zboljšali progo preko Vidma tako, da je po tisti progi prevoz v Avstrijo veliko hitrejši, čeprav je proga daljša kot pa tista, ki gre čez slovensko ozemlje. Slovenski gospodarski krogi so urgirali in prosili za kredite, a v Beogradu so vse cinično ignorirali. Znatno se je povečal javni tovorni promet kakor tudi javni avtobusni promet. Tovorni promet se je v letih 1958/64 povečal za 350 odstotkov. medtem ko je bilo povečanje ton-kilometrov za 256 odstotkov; podobno je potniški promet z avtobusi narastel za 231 odstotkov kar se tiče potni-kov-kilometrov.
Nobenega zboljšanja pa ni v potniškem prometu po morju; zgleda, da mu nihče ne pripisuje kakega pomena. Tovorni morski promet je narastel. V zadnjem času imajo pa težave, ki so kar mednarodne, ker je preveč tovornih ladijskih kapacitet v mednarodnem prometu. Imajo linijsko zvezo z zapadno obalo Amerike in Afrike. Večinoma prevažajo robo za inozemske kliente (70% odpade na prevoz blaga med tujimi lukami). Zato je tramperska plovba zelo pomembna za SPLOŠNO PLOVBO (Piran) .
Napredek je tudi v letalskem prometu, odkar so dec. 1963 odprli letališče Brnik; dec. 1964 je bila dokončana nova vzletna steza, ki je dolga 3 km. Sedaj lahko pristajajo tudi letala na reaktivni pogon. Brnik je največje in najbolje urejeno letališče v Jugoslaviji poleg beograjskega. Finansirali so ga Slovenci, ker je pač Beograd odklonil pomoč. Slovensko podjetje Adria Aviopromet (na letalih tega podjetja je napis: Adria Airways), je odkupilo od KLM rabljena štiri letala DC-6B (ki lahko peljejo po 88 potnikov) in vozijo v Alžir. Napovedujejo tudi zvezo z Londonom itd. Največ pa jih uporabljajo za charter polete. V letu 1964 je šlo skozi letališče Brnik 76,000 potnikov, od tega 65% v mednarodnem poletu;
polnočnici.
(Dalje prihodnjič)
talsko podjetje) je prepeljalo le 2% vseh potnikov: to jasno kaže |
na bojkotiranje slovenskega letališča! Upajo pridobiti še več tujih letalskih družb, ki bi upo-rablpale letališče Brnik (1964 so tuja letala prevozila 60% vseh potnikov, ki so šli skozi letališče Brnik). Upajo, da bodo Angleži vzpostavili zvezo z Londonom, Čehi pa s Prago.
Z zboljšanjem prevoza pomagajo dvigniti tujski promet. Število gostov se je v zadnjih letih povišalo za 50%. Naj večje povišanje števila turistov je iz tujine (trikratno povečanje) in število nočitev za 340 odstotkov. Tako da sedaj turizem prinese v Slovenijo okoli sedem milijonov dolarjev tujega denarja (deviz), s katerim potem razpolaga Beograd.
Ob koncu je treba omeniti knjigo, ki izide prihodnji mesec (maja) in ki na znanstven način prikazuje razvoj slovenskega gospodarstva v zadnjih 115 letih: kako se je struktura gospodarstva menjavala pod raznimi političnimi sistemi in pa pod vplivom industrializacije. Delo skorajda nima primere v vsej dosedanji naši literaturi: Dr. Tous-saint Hočevar: The Structure of The Slovenian Economy, 1848 -1963. 280 strani; broširan izvod 5 dolarjev, vezan izvod 7 dol. (Studia Slovenica; New York, P. O. Box 323, N. Y. 10032).
Začenši s 25. aprilom bo
AIR CANADA
približala Cleveland
malo bližje staremu kraju
Tu je, kako.
Z AIR CANADA lahko hitro poletite z jetom do Toronta, vsak dan v tednu. Tam imate zvezo s poletom preko Atlantika, ki se ne ustavi do Londona. Iz Londona imate odlično zvezo z Zagrebom.
Ko ste videli Vaše sorodnike, bi se morda želeli ustaviti v Londonu. To lahko storite, ne stane nič več.
Cleveland-Zagreb $500.60*
Samo 10% naplačila — ostanek raztegljiv preko 24 mesecev. * 14-21 dnevni jet ekonomski povratni izlet.
Polna pojasnila o primernih časovnih vozninah,
dobite pri Vašem potovalnem zastopniku,
ali pri AIR CANADA Ticket Office v Hanna Building,
Euclid in 14 St. Telefon Superior 1-2020.

AIR CANADA®
SEDAJ - V APRILU IN MAJU -
nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o
PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA
TONY KRISTAVNIK
PAINTING 1171 E. 61 St.
& DECORATING HE

Prisilna telovadba v svinjaku
Prašiči morajo cepetati na mestu — manj masti.
namen: vec mesa,
Drnce v tesnem kotcu: debe- bo mogoče pridobiti nove, la svinja “Luise” dirja s hitrost- “športne prašiče” — talke z mejo šest kilometrov na uro. Dru- som namesto masti — iz seda-gače ne more, ker ji avtoma tič- njih pasem ali pa bo treba s ni trak spodnaša tla izpod par-^križanjem pridobiti novo pa-kljev. Če hoče obdržati ravno- smo.
skuse tudi z govedom, ki prav tako “telovadi” na premikajočem se traku pod nogami.
težje, mora dvigati noge in korakati. Nič čudnega torej, če začne mastna “Luise” kaj kmalu sopsti in puhati,frot parna lokomotiva. “Luise” je ena izmed sto svinj, s katerimi delajo poskuse na posestvu Max-iPlanc-kovega inštituta za rejo živine v Trenthorstu. Raziskovalci u-pajo, da jim bo “svinjski galop” zagotovil nove možnosti za rejo
Hkrati je na vrsti problem: pasemske svinje imajo nasploh šibko srce, ki, ga še posebej o-bremenjuje močna preosnova med pitanjem. Takšni prašiči ne prenesejo razburjenja ali telesnega napora, zato se neredko zgodi, da se debel prašič med prevozom nenadoma zgrudi in obleži zaradi srčne kapi. Potrebna je telovadba v svi-
mesnatih prašičev. Po svetu je n jaku. Pred treningom v obliki
povpraševanje po pustem, z beljakovinami bogatem mesu mnogo večje kot potrebe po svinjski masti.
Za zdaj je še vprašanje, ali
jPRI IGRI DEKLET — Mladost je lepa in polna veselja. Mlada dekleta na morski peščini Floride preskušajo v igri svojo spretnost v ravnotežju stoječ na hlodu.
prisilnega galopa na spodmika-jočih se tleh nadenejo prašiču neke vrste prisilni jopič, s katerim ga dvignejo, tako da nepremično obvisi v zralku, nato pa elektrokardiograf zaznamuje delovanje njegovega srca. Postopek se ponovi po vsakih desetih minutah drnca na avtomatičnem traku. Poskusi so pokazali, da športno udejstvovanje koristi ne le manager jem, ki se zaradi poklicnih dolžnosti premalo gibljejo in se zato preveč redijo, marveč veča odpornost in krepi zdravje tudi vsem domačim živalim.
Zamisel o prašičji “telovadbi” ni nova. Že pred leti so ameriški strokovnjaki svetovali živinorejcem, naj postavljajo korita dovolj visoko, tako da se mora pujs vzpeti na zadnje noge, če ihoče priti do krme. Rezultat te-jga napora: množina mesa v šun-'ki se je povečala (na račun ma-'sti) povprečno za 5.6 odstotka.
Vendar so že ob tem spozna-Ji, da “telovadba” kot taka ne zadošča za pridobivanje prašičjega mesa brez masti. Odstraniti je treba predvsem salo s hrbta, z lakotnic in s trebuha, to pa so tisti deli telesa, s katerimi prašič ne “telovadi”.
Nadaljnja misel: s križanjem pridobiti ustrezne prašiče. Izbrali so belgijsko pasmo “pie-train”. Ti mesnati prašiči imajo izrazito slabo srce; njihovo pomanjkljivost bodo skušali odpraviti s križanjem, in sicer v tem smislu, da bo nova pasma obdržala pietrainsiko mesnatost. Organizatorji prisilne telovadbe v Trenthorstu upajo na podlagi dosedanjih dosežkov, da bodo prav iz te pasme vzredili odporne “športnike”, prašiče z obilico mesa namesto masti. Za zdaj so raziskovalci tako zadovoljni, da so začeli delati podobne po-
ftoiiMmsii&no svarilo
Vojna do končne zmage med komunizmom in kapitalizmom je neizbežna. Danes seveda mi še nismo dovolj močni za napad. Naš čas bo prišel v 20 do 30 letih. Za zmago bomo morali uporabiti iznenadenje. Buržuazijo bomo morali uspavati. Tako bomo začeli najbolj bučno mirovno gibanje vseh časov. Ubirali bomo prav posebna pota in nudili nezaslišane koncesije. Kapitalistične dežele, neumne in na poti v zaton, bodo naglo uporabile novo priložnost za prijateljstvo. — Kakor hitro bodo pozabile na »veje straže, jih bomo zdrobili z našo stisnjeno pestjo!
D. Z. Manuiisky Leninova šola za politično bojevanj« v Moskvi 1930
MALI OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Sobo išče
Moški išče sobo z hladilnikom in pečjo. Mora biti čisto. Kličite po 5. uri pop. 451-5649
— (76)
Hiše naprodaj
V	fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu, velika enodružinska hiša, prenovljena.
V	Nottingham okolici, pre-
novljena enodružinska hiša. Pomagam financirati. Kličite IV 6-1677.	(77)
PriJafsPs Pharmas^
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.^ RAČUN FOMOČI DRŽAVE OH h' ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION.~ °' PGi- Av*. &• fiiUh «t„ EV 1-1	1
IZDELUJEMO in popravljamo
strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. l, Rt. 44, Newbury, Ohio teL JOrdan 4-5543
Naprodaj
Zidana 4-družinska hiša, se lahko preuredi za 6 družin. Dober dohodek. Vse v dobrem stanju, nov cementni dovoz, bakrene cevi, plinski furnezi, dobra streha, klet itd., v fari sv. Vida. Lastnik se mora seliti. Kličite HE 1-3662 ali EN 1-602(3 za sestanek.
(7,12,14,19,21 apr.)
PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG
XXX poglavje.
DOMOV!
Sosede so zelo različno sodile o tej zaroki ter o možnostih in nevarnostih, ki utegnejo nastati iz nje. Njihove sodbe pa je ustvarjala in določevala in ravnala, kakor vse človeške misli in dejanja, ali ničemurnost ali zavist ali upanje ali ljubezen.
“On bi ji lahko bil stari oče,” je dejala prva.
“Za denar store ljudje vse,” je dejala druga.
“Ali ni čudno, da bo mož, ki je prej hodil za materjo, vzel sedaj njeno hčer?” je dejala tretja.
“Ona je najboljše dekle kar jih je kdaj nosil svet, in zasluži najboljšega moža, ki ga ji more Bog dati,” je dejala četrta.
“Gotovo,” se je oglasila druga, “toda kdo more vedeti če nima on v Ameriki tri ali štiri žene? Tam uganjajo čud ne reči, kadar jih ljudje ne vidijo več.”
“Za to bo že župnik poskrbel; Amerikanec bo mora priseči in prinesti izpričevalo od vsakega župnika, v čigar župniji je kdaj živel.”
“Oh, saj tam nimajo župnikov! Tam so sami kaplani. In ti bi imeli dosti opraviti s človekom, ki je bil zdaj tu, zdaj tam, kakor se mu je zljubilo.
“Pravijo, da ima denarjev na kupe, tako da ne ve, kam bi z njimi.”
“Saj je prav, da si opomorejo, ker ni bilo nikoli boljše in poštenejše družine v župniji.”
Tako se križajo človeške misli in včasih jih je bilo prijetno poslušati, včasih pa tudi ne.
Tessie, ubogo dekle, je morala prestati hudo preizkušnjo. Ni se mogla znajti med čestitkami, svarili, upi, dvomi, ugibanji.
“Tudi mi se veselimo Vaše sreče, gospodična Tessie! Vedno ste imeli za reveža dobro besedo in — dobro roko, če Vam je Bog kaj dal!”
“Saj nas ne boste popolnoma zapustili, gospodična? Tam je strašen kraj, globok sneg leži na tleh devet mesecev in veter Vam bo tulil grd pozdrav. Ali bi Vas ne mogel pustiti pri nas in Vas prišel včasih obiskat?”
“Veseli nas, gospodična Tessie, da slišimo tako dobre novice, toda varujte se. Jaz sem poznala nekega Ameri-kanca, kot je Kasey, ki je pri-
šel semkaj in pregovoril ubogo, neizkušeno, nedolžno deklico kot ste Vi, da je odšla z njim. Ko sta bila tam, jo je zapustil in ona je stala s prsti v ustih na ulicah New Yorka. In kmalu je tudi izvedela, da ima v vsaki ameriški državi po eno ali dve ženi.”
“Upam, da nas ne boste pozabili, gospodična, ko odidete. Glejte, to je moja mala Ellie! Ona bi bila za Vas kakor nalašč. Sami bi jo lahko izučili, ker je dobre glave, in snažnejše in boljše deklice ni na Irskem.”
“O gospodična, ali bi nam Vaš soprog hotel posoditi par funtov? če bi sedaj mogli kit-piti prašička, bi ga ravno o Veliki noči lahko zaklali in greh je, da mečemo vse krompirjeve olupke preč!”
O starših Terenca Kaseya ni nihče nikoli izpregovoril besedice. Stari so pozabili, mladi se pa v svojem navdušenju za velikega junaka, ki ga opevajo balade in pesmi, niso zmenili za to. O tem so govorili le v temnih kotih Mur-phyjeve kuhinje in le tam so napovedovali strašne prerokbe za bodočnost.
“Nikoli nisem pričakoval, da se bo Leonardova hči prodala z dušo in telesom za zlato,” je govoril Thade. “Toda svet se vsak dan izpreminja. Kaj si mu rekla, Katty? Ponovi mi besedo za besedo!” “Dejala sem mu,” je odgovarjala Kathleen ponosno, “da bi ga jaz nikoli ne vzela, četudi bi imel vse zlato Kalifornije ali vse diamantne kraljičine krone. Na svetu je še nekaj boljšega in tega ne maramo izgubiti.”
'Nikoli nisem dvomil o tebi. In verjemi mi, zopet ti pravim, verjemi mi, da bo tvoja uboga sestra še obžalovala to kupčijo. V repi ni krvi in v ovadniku ne poštenja. A kaj pravijo ljudje?”
Ti tako, drugi drugače. Nihče ne verjame, da bo kaj dobrega iz tega,”
“In kako se ona počuti?” “Zdi se mi, da se že kesa te kupčije,” je odgovorila Kathleen, da pomiri svojo vest. Razdrla bi jo, če bi mogla.” To ni bilo popolnoma resnično, a nekaj je bilo vendar
na tem, kajti ubogega dekleta so tako mučili z vprašanji, slutnjami, prerokovanji, znamenji in prošnjami, da je že bledela in hujšala. Slednjič je prišla k meni, naj Terencu pišem in rečem, da je vse končano, in naj ga pregovorim, da jo odveže obljube.
“Zaradi babjih govoric, ki jih trosijo klepetulje okrog, ne bom tega storil. Ljudje hočejo govoriti, morajo govoriti, sicer bi počili in to bi bila nesreča. če se nisi sama premislila ali če ga ne maraš več ali če ni kake druge resnejše ovire, hvali Boga, ki ti je poslal to lepo srečo, in jo sprejmi. Kajne, da tudi tvoja mati tako misli?”
“Da,” je odgovorila, otiraje si solze, “ona se smeje vsem tem g-ovoricam, toda—”
“Kaj toda?”
“Kako morem vedeti, da me ne vara? Ljudje so popolnoma drugačni, kadar odidejo.”
“če misliš, da je že tam kje oženjen,” sem ji odgovoril, “tedaj prepusti to meni. Jaz sem dolžan paziti na vse to, preden ti nataknem na roko poročni prstan. Toda ali meniš, da bi kdo prehodil šest tisoč milj, da se oženi s staro, uvelo ženo, ki jo je davno prej ljubil, če bi ne bil pošten človek?”
“Ne. Saj sama vem, da bi ga ne smela tako sumničiti, toda če mi trobijo ljudje v ušesa vsako jutro, opoldne in zvečer, se me vendar nekaj prime.”
“Gotovo se te nekaj prime. če se boš še dalje grizla in hujšala, boš tako osivela kot jaz, in kadar se Terence vrne, bo najbrže izkušal dobiti kak lep izgovor, da se iznebi sive, bledolične, stare device!”
Človek ne zadene ljudi, kadar jih hoče spametovati, nikoli tako v živo, kakor če se dotakne one bolne točke, kjer so najbolj občutljivi. Neka slast je v tem, da se damo prepričati o stvari, h kateri se nam že nagiba srce. Dobro se nam zdi, če nas kdo prepričuje ne proti, ampak po naši volji. In tako je ta mali poziv na človeško ničemurnost končal vse prerekanje. Nikoli več nisem slišal teh pomislekov.
Kolo časa se je potopilo v globočine zime in se dvignilo v spomlad in poletje, skoro hipoma, kajti tako kratek je
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
DOWNERS GROVE 3 Bdrm. Ranch on high 65’xl60’ lot. Ideal neighborhd. Crptg. liv. rm. with din:- area. Nice size kit. New alum. sid. Full bsmt, gas ht., 1 car gar. with scrnd. patio, black top dr. Nr. transp., shopg. and schls. $24,500. Owner. WO 8-5576.	(78)
GLEN ELLYN — By Owner New 3 bdrm. Raised Ranch. 1% baths, cab. kit., “L” shaped dining rm. & liv. rm. Lge. fin. rec. rm. Hdwd. firs. Fully insulated. Util. Patio. 2 car gar. 100x200 lot. Call 665-2061.	(79)
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
TRAINEE
Young man to learn the trade of automatic screw machines operation.
MUELLER INDUSTRIES
510 E. Rand Rd., Mt. Prospect CLearbrook 3-0838.
(76)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — By Owner Good est. Bus. in Hotel. Excell, neighbarhood. — Call anytime DI 8-9288.
(78)
I
FEMALE HELP
Assemblers
Light Bench Work
☆
No Piece Work ☆
Steady Employment ☆
Top Pay ☆
Modem Plant ☆
APPLY IN PERSON
THE SOAM INSTRUMENT U0RP.
7401 N. HAMLIN SKOKIE
(77)
V hi a a spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE MAME
Josephine Smrekar
ki so po božji Previdnosti izročili Bogu svojo blago dušo dne 19. aprila 1964.
Ni minilo nam še dneva brez spominov naših na Vas, odkar zapustili ste nas.
Bog Vam večni pokoj daj, večna luč Vam sveti naj!
Vaši žalujoči
OTROCI in SORODNIKI
Jacksonville, Fla., 19. aprila 1965.
prehod, tako nagla izpremem-ba dob in časov. Znameniti dan se je približal. Potolažil sem vse dvome, odstranil vse zapreke in preostajalo je le še manj važno vprašanje, ali naj bo poroka v Corku ali doma in ali bo Kathleen družica svoji sestri. Pri prvem vprašanju sem krepko udaril z nogo ob tla. Poročita naj se v tisti cerkvi, kjer sta bila krščena, kjer sta se prvič izpovedala in obhajala ter birmala in nikjer drugje. Nisem se hotel ukloniti novi navadi, da se vrši poroka v mestu s hladnimi, slovesnimi kosili v hotelih itd. Pri drugem vprašanju smo imeli veliko sitnosti, preden smo se dogovorili, da ne bomo zahtevali od mlade Jeane d’-Arc, naj se kakorkoli udeleži nedomoljubne svatbe; toda ko je mlada gospodična malo kesneje spoznala, da se svet
suče kot po navadi in se bo poroka vršila precej sijajno, četudi je ona ne počasti s svojo navzočnostjo, je bila zelo vesela, ko so jo poprosili za družico. In tako je slednjič prišel znameniti dan.
(Dalje prihodjijič) --------o-------
Avtomatični čuvaj
Za zaščito proti požarom so v Angliji izdelali aparat, ki sproži alarmno napravo, brž ko se pojavi sled dima, torej še prej, kot je temperatura dovolj visoka, da izbruhne požar.
Opis v kratkem: svetlobni žarek je usmerjen v fotoelektrično celico; dim, ki pride vmes, rahlo zasenči žarek, se pravi, da zmanjša njegovo moč, tisti hip pa fotoelektrična celica že dari plat zvona”.
u-
— Letno prodajo v Združenih ^državah prhko 1.1 bilijona žarnic za razsvetljavo.
RUDY KRISTAVN1K COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0905
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. ® Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
		
	APRIL |W. l_LL □ lilil J !iy ® iLii Litiji liližpivižiiM- l2§iIpŠ;iB'pL..	KOLEDAR društvenih prireditev
DVOJČICI? — Gostiteljici za Narodno padalsko tekmovanje v Las Vegasu v letošnjem juniju sta druga drugi tako podobni, kot bi bili dvojčici, pa sta le sestri Joan in Jane Ryba.
APRIL
24.	—DSPB Tabor priredi svojo pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue.
25.	—Pevski zbor SLOVAN poda
v SDD na Recher Avenue svoj pomladanski koncert.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
9.—Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti.
9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu.
15.	—Baragov dom priredi skupno z Družabnim klubom družabni večer z večerjo in plesom. Začetek ob 7.30.
16.	—Izlet Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Erie, Pa. Domov grede obisk Slovenske Pristave.
1(1.—Podružnica št. 41 SŽZ praznuje 35-letnico ob času državne konvencije v SDD na 15335 Waterloo Rd. Večerja ob 5. uri.
16.—Klub slov. upokojencev za Šenkiersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
16.—Slovenska pristava ima svoj redni občni zbor na Slovenski pristavi. Začetek ob treh popoldne.
16.—Pevsko društvo PLANINA1 priredi v Slov. nar. domu na| Maple Heights koncert. Zače-j tek ob štirih popoldne.
29. in .‘50.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road.
JUNIJ
6.	—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Rd.
12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije.
20.—Otvoritev Slovenske pristave za leto 1965.
27.—Slov. šola pri Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi.
JULIJ
4.—Slovenski dan s sodelovanjem
slovanskih skupin na Slovenski pristavi.
7.	—Federacija klubov slovenskih upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi.
11.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik.
14. -15. -16. -17. -18,—Letni farni karneval pri Sv. Vidu.
25.—Slovenska šola pri Marij'
Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik.
AVGUST
1.	—Slovenski športni klub imf
na Slov. pristavi svoj piknik-
8.—Društvo Najsv. Imena fa*’e sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
8.	—Slovenski dom na Holme8
Ave. priredi piknik v parku sv. Jožefa.
11.	—Slov. upokojencu v Euclid1' priredijo piknik na SNPJ far" mi.
15.—Slov. telovadna zveza ima svoj nastop in piknik na Slo-venski pristavi.
22.	—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi.
23.	—Oltarno društvo sv. Vida b°
v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo.
SEPTEMBER
12.	—Štajerski klub priredi pik*
nik na Slovenski pristavi.
28.'—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
28.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28.—Društvo sv. Vida štev. 2a KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
OKTOBER
2.	—Slovenski dem na Holmes Ave. priredi Vinsko trgatev v svojih prostorih.
9.	—Proslava 45-ictnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.—DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave-
3	0.—Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave-50-letnico obstoja.
24.	—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek 11.30.
21.—Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SNP na St. Clair Avenue opereto “Lucia Dl Lammermoor.”
21.—Pevsko društvo JADRA^ poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 P°" poldne.
24.	—Slovenski dom na HclmcS Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
MRAZ IN LED NAJHUJŠA NADLOGA — Na polotoku Tajmir na skrajnem severnem robu Sibirije ni nikdar posebno toplo, pač pa kaže toplomer velikokrat tudi 50 in več pod ničlo. Tamkajšnji ribiči morajo dostikrat tudi še v pomladi sekati luknje v led, da morejo z mrežami v morje po ribe. Slika kaže skupino taj-mirskih ribičev.